Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) in 14. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 101/08, 45/10 in 34/12) je Občinski svet Občine Kamnik na 8. seji dne 24. 6. 2015 sprejel
o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Kamnik za programsko obdobje 2015–2020
(1) Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Kamnik za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.
(2) Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:
– državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1. 7. 2014 str. 1–75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014),
– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1–8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013), ter
– druge ukrepe.
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Kamnik (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in/ali v obliki subvencioniranih storitev.
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
(1) »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
(2) »MSP« ali »mikro, malo in srednje podjetje« pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(3) »kmetijski sektor« pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
(4) »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
(5) »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
(6) »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
(7) »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
(8) »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
(9) »nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;
(10) »podjetje v težavah« pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(11) »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
(12) »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
(13) »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
(14) »standard Unije« pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;
(15) »naložbe za skladnost s standardom Unije« pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;
(16) »nezahtevna agromelioracija« je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč;
(17) »mladi kmet« pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;
(18) »član kmetijskega gospodinjstva« pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;
(19) »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma ukrepov:
Vrste pomoči | Ukrepi: |
Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 | UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen); UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij (16. člen); UKREP 3: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (17. člen); UKREP 4: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen); UKREP 5: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen). |
De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013) | UKREP 6: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore UKREP 7: Sofinanciranje izgradnje gozdnih vlak UKREP 8: Sofinanciranje nakupa gozdarske mehanizacije |
Ostali ukrepi občine | UKREP 9: Šolanje v poklicnih in srednješolskih kmetijskih programih |
(upravičenci do pomoči in izvajalci storitev)
Upravičenci do pomoči so:
– pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po členih 17 in 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju;
– pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine;
– registrirana stanovska in interesna združenja, organizacije in zavodi, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine;
– dijaki in študentje programov kmetijstva in gozdarstva, ki so člani kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine.
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
– naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
– podjetja v težavah.
(2) Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:
– pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer, če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
– pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
(3) Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv.
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
(1) Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa, objavljenega na občinski internetni strani, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ ter tem pravilnikom.
(2) V javnem razpisu oziroma naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep, kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
(3) Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku, se podrobneje določijo v javnem razpisu.
(1) Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
(2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– podatki o vlagatelju;
– opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
– lokacijo projekta ali dejavnosti;
– seznam upravičenih stroškov;
– vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
– izjave vlagatelja:
a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b) glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
(1) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba.
(2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna.
(3) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
(4) Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti sklepa.
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
– dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),
– druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma naročilom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi, dokazilo o izvedbi nadzornih ukrepov …).
(8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 13. do vključno 19. tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči, določenih v členih 14, 16, 17, 28 in 29. Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
(2) Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
(3) Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
(4) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
II. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) Št. 702/2014
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
– izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
– izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
– vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.
(2) Pomoč se ne dodeli za:
– nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;
– zasaditev letnih rastlin;
– dela v zvezi z odvodnjavanjem;
– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;
– naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;
– že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine;
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov;
– stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
– obratna sredstva.
(3) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev,
Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
(1) Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
(2) Upravičeni stroški:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji;
– stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev);
– stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije;
– stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij;
– stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku minimalne površine 100 m2.
(3) Upravičenci do pomoči so:
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine;
– dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha kmetijskih površin v uporabi.
(4) Pogoji za pridobitev:
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
– projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;
– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;
– predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(5) Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 5.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
(6) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
(1) Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.
(2) Upravičeni stroški:
– stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);
– stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;
– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
(3) Upravičenci do pomoči:
– posamezna kmetijska gospodarstva in/ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost …);
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine;
– urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov se mora izvajati najmanj na 0,5 ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
(4) Pogoji za pridobitev:
– ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
– kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;
– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;
– drugi pogoji, opredeljeni z razpisom.
(5) Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 5.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
(6) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij (16. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Cilj premestitve kmetijskih poslopij mora biti povezan z javnim interesom.
(2) Upravičeni stroški:
– razstavljanje, odstranitev in ponovna postavitev obstoječih stavb;
– razstavljanje, odstranitev in ponovna postavitev obstoječih stavb, s posledico pridobitve nadomestnega modernejšega poslopja;
– razstavljanje, odstranitev in ponovna postavitev s povečanjem proizvodne zmogljivosti.
(3) Upravičenci:
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih dejavnosti in dejavna v primarni kmetijski proizvodnji.
(4) Pogoji upravičenosti:
– premestitev na podlagi javnega interesa mora biti opredeljena v določbah občinskega akta.
(5) Intenzivnost pomoči:
– do 100 % dejanskih nastalih stroškov, kadar premestitev kmetijskega poslopja zajema razstavljanje, odstranitev in ponovno izgradnjo obstoječih objektov;
– do 100 % dejanskih stroškov, če se premestitev nanaša na dejavnost blizu podeželskih naselij, katerih namen je izboljšati kakovost življenja ali povečati okoljsko učinkovitost podeželskega naselja.
– če ima premestitev poslopja v javnem interesu za posledico modernizacijo teh objektov ali povečanje proizvodne zmogljivosti, se v zvezi s stroški, povezanimi z modernizacijo objektov ali povečanjem proizvodne zmogljivosti, uporabljajo intenzivnosti pomoči, kot veljajo za ukrep Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo.
Zamenjava obstoječe zgradbe ali objekta z novo sodobno zgradbo ali objektom, ki ne vključuje bistvene spremembe zadevne proizvodnje ali tehnologije, ne šteje, da je povezana z modernizacijo.
(6) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
UKREP 3: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (17. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Cilj ukrepa je sofinanciranje naložb, ki se nanašajo na predelavo in trženje kmetijskih proizvodov.
(2) Upravičeni stroški:
– gradnja ali izboljšanje nepremičnin, namenjenih predelavi in trženju kmetijskih proizvodov,
– nakup novih strojev in opreme;
– splošni stroški (stroški, ki se nanašajo na izvedbo naložbe);
– nakup in razvoj računalniške opreme ter patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
(3) Pomoč se ne dodeli za:
– obratna sredstva;
– že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
– stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
– naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane;
– naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije.
(4) Pogoji za pridobitev:
– dokazila o registraciji dejavnosti in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (kolikor upravičenec še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči);
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
– projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– naložba mora biti skladna z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi s področja varstva okolja;
– za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 17(4) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;
– ponudba oziroma predračun za načrtovano naložbo;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
– dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(5) Upravičenci:
– kmetijska gospodarstva, dejavna na področju predelave in/ali trženja kmetijskih proizvodov, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem dejavnosti na območju občine.
(6) Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov.
Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 5.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
(7) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
UKREP 4: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Cilj pomoči je sofinanciranje dela stroškov zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov:
– naravnih nesreč;
– slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in
– drugih slabih vremenskih razmer;
– bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah; ter
– zaščitenih živali.
(2) S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka.
(3) Upravičeni stroški:
– sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.
(4) Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem na območju občine in ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto.
(5) Pogoji za pridobitev:
– veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja.
(6) Intenzivnost pomoči:
– pomoč po tem pravilniku, skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65 % stroškov zavarovalne premije.
UKREP 5: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Cilj pomoči je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih.
(2) Upravičeni stroški:
– stroški naložbe v opredmetena sredstva (stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del).
(3) Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter so lastniki objektov, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine in ležijo na območju občine.
(4) Pogoji za pridobitev:
– stavba mora biti vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo;
– ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, v kolikor je le to potrebno;
– ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(5) Intenzivnost pomoči:
– do 100 % upravičenih stroškov.
Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 5.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
III. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) Št. 1407/2013
(splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
(1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
– ribištva in akvakulture;
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(4) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
(5) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po zakonu, ki ureja prisilno poravnavo, stečaj ali likvidacijo, v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(6) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(7) Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
(kumulacija de minimis pomoči)
(1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
(3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oziroma 100.000 EUR).
UKREP 6: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore
(1) Namen pomoči je usposabljanje in izobraževanje kmetov, njihovih družinskih članov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu.
(2) Predmet podpore:
– izobraževanje, usposabljanje in informiranje nosilcev registriranih kmečkih gospodarstev, njihovih družinskih članov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu.
(3) Za izobraževalne programe, ki imajo na področju kmetijstva širši pomen in je pričakovati, da se bo v programe izobraževanja vključilo večje število udeležencev z območja občine, lahko občina organizira izvedbo izobraževalnih programov.
(4) Upravičeni stroški:
– za usposabljanje kmetov se pomoč dodeli za kritje stroškov organiziranja programov usposabljanja,
– stroški izmenjave znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih (najemnine razstavnih prostorov, in simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado zmagovalca),
– stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz občine ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani ...).
(5) Upravičenci do pomoči:
– registrirana stanovska in interesna združenja, organizacije in zavodi, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine.
(6) Podpore se ne dodelijo:
– za aktivnosti razširjanja znanstvenih dognanj, kakovosti za proizvode iz drugih držav, generičnih proizvodov in prehranjevalnih koristi generičnih proizvodov,
– za stroške storitev povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje,
– za strokovne ekskurzije.
(7) Finančne določbe:
– bruto znesek pomoči:
a) pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev pooblaščenim izvajalcem izobraževanja posameznih programov, ki se jim krijejo upravičeni stroški izobraževanja do 100 %;
b) pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na območju občine,
c) kadar je tehnična pomoč namenjena upravičencem za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, se upošteva določila pravil »de minimis« za gospodarstvo,
– najmanjši/največji upravičeni stroški:
a) za društva do 1.000 EUR/ program letno
b) za organizacije do 2.000 EUR/program letno.
UKREP 7: Sofinanciranje izgradnje gozdnih vlak
(1) Cilj pomoči je podpora občine pri izgradnji gozdnih vlak.
(2) Upravičeni stroški:
– stroški, ki nastanejo z izgradnjo gozdnih vlak.
(3) Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma zakupu gozdne parcele/površine na območju občine.
(4) Pogoji za pridobitev:
– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja
– upravičenci morajo predložiti elaborat oziroma soglasje pristojnega Zavoda za gozdove.
(5) Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijsko gospodarstvo.
Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči za posamezno naložbo znaša 2.000 EUR.
UKREP 8: Sofinanciranje nakupa gozdarske mehanizacije
(1) Cilj podpore je izboljšati učinkovitost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi z uvajanjem proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu lesa in povečati varnost pri delu v gozdu.
(2) Upravičeni stroški:
– stroški nakupa nove gozdarske mehanizacije;
(3) Upravičenci do pomoči so:
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine in imajo v lasti najmanj 5 ha gozda;
(4) Pogoji za pridobitev:
– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;
– predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(5) Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 3.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
(6) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
(obveznosti prejemnika pomoči in občine)
(1) Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
(2) Prejemnik mora k vlogi predložiti:
– pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
– pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
– seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;
– izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov, vezano na določilo sedmega odstavka 20. člena tega pravilnika.
(3) Občina bo s sklepom/odločbo pisno obvestila prejemnika:
– da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013,
– o odobrenem znesku de minimis pomoči.
UKREP 9: Šolanje v poklicnih in srednješolskih kmetijskih programih
(1) Namen ukrepa:
Namen ukrepa je finančna pomoč pri izobraževanju dijakov v kmetijskih programih.
(2) Pogoji za pridobitev pomoči:
– dijak mora biti član kmetijskega gospodinjstva
(3) Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo
– kopijo zadnjega šolskega spričevala;
– potrdilo o višini prejemanja štipendije (če jo prosilec prejema),
– potrdilo o vpisu.
(4) Upravičenci do pomoči:
– Dijaki, ki se šolajo v poklicnih in srednješolskih kmetijskih programih.
(5) Finančna določbe:
– do 400 EUR/dijaka (neto) v šolskem letu.
(1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe lahko preverja tudi Nadzorni odbor Občine Kamnik.
(2) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
– da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;
– da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;
– da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.
(3) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
(4) Kolikor odobrenih sredstev upravičenec ne izkoristi v pogodbeno določenem roku izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
Občina bo hranila evidence in vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev državnih pomoči in de minimis pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma dodelitve pomoči.
Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Kamnik za programsko obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 90/07 in 19/14).
(1) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe tega pravilnika se v delu, ki se nanaša na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi obvestila župana v Uradnem listu Republike Slovenije o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.
Št. 302-0004/2015
Kamnik, dne 24. junija 2015
Marjan Šarec l.r.
