Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/10 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 18. in 97. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 32/15) in 74. ter 83. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 3/96 in 43/03) je Občinski svet Občine Kočevje na 10. redni seji dne 23. 6. 2015 sprejel
Občinskega sveta Občine Kočevje
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: OS) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svetnik).
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles OS in njihovih članov.
OS in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
(1) Delo OS in njegovih delovnih teles je javno.
(2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom Občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: občina) oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe določeni kot tajni.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela OS in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
OS predstavlja župan, delovno telo OS pa predsednik delovnega telesa.
(1) OS ima žig okrogle oblike, premera 35 mm. V sredini žiga je grb mesta Kočevje, na obodu pa napis »OBČINA KOČEVJE – OBČINSKI SVET«.
(2) OS uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in drugih aktih, ki jih sprejema ter na dopisih.
(3) Žig OS uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa OS.
(4) Žig OS hrani in skrbi za njegovo uporabo pristojni delavec občinske uprave.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
(1) OS se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov OS.
(2) Prvo sejo novoizvoljenega OS skliče dotedanji župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi svetnikov in župana, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev.
(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče dotedanji župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
(4) Obvezni dnevni red konstitutivne seje je:
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih svetnikov,
2. Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet,
3. Poročilo Posebne občinske volilne komisije o izidu volitev svetnika-predstavnika romske skupnosti v svet,
4. Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev župana,
5. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov svetnikov in ugotovitve izvolitve župana,
6. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov,
7. Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana,
8. Slovesna prisega novega župana in njegov pozdravni nagovor,
9. Imenovanje komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja.
(5) Slovesna prisega župana glasi: »Prisegam, da bom svojo funkcijo opravljal vestno, v skladu z veljavno zakonodajo in v dobro vseh občank in občanov Občine Kočevje«.
(6) O dnevnem redu konstitutivne seje se ne razpravlja in ne glasuje.
(1) Prvo sejo OS vodi najstarejši svetnik oziroma svetnik, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi OS.
(2) Na prvi seji OS izmed navzočih svetnikov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov OS in ugotovitev izvolitve župana. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak svetnik. OS glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi. V mandatno komisijo so imenovani kandidati, ki dobijo največje število glasov. Če dva ali več kandidatov dobi isto število glasov, se izvede žrebanje. Žreb izvede predsedujoči. V mandatno komisijo se imenuje kandidata, ki je bil izžreban.
(3) Mandatna komisija na podlagi poročila o izvolitvi in potrdil Občinske volilne komisije in Posebne občinske volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za svetnike, predlaga OS odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za svetnike ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za svetnike.
(4) Mandatna komisija na podlagi poročila Občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga OS tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.
(1) Mandate svetnikov potrdi OS na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
(2) OS odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
(3) Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
(4) OS na podlagi poročila Občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
(5) Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana OS, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana OS.
(1) Ko se OS konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni svetniki in novoizvoljeni župan, mandat dotedanjim svetnikom in županu pa preneha.
(2) S prenehanjem mandata svetnikov preneha mandat članom nadzornega odbora ter članom stalnih in občasnih delovnih teles OS.
(1) Na prvi redni (konstitutivni) seji imenuje OS izmed svetnikov Komisijo za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja (v nadaljnjem besedilu: KVIMV) kot svoje stalno delovno telo.
(2) KVIMV mora do prve naslednje seje OS predlagati člane delovnih teles OS, ter pregledati članstvo v organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter medobčinskih in državnih organov ter pripraviti poročilo in po potrebi predloge za imenovanje novih članov.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
(1) Pravice in dolžnosti svetnikov so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
(2) Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu OS in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
(3) Svetnik ima pravico:
– predlagati OS v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme OS na predlog župana;
– predlagati obravnavo vprašanj iz pristojnosti OS;
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev OS ter predlagati spremembe in dopolnitve (amandmaje) teh predpisov;
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej OS;
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles OS in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
(4) Svetnik ima dolžnost varovati podatke, ki so določeni kot tajni in je zanje izvedel pri opravljanju svoje funkcije.
(5) Svetnik ima pravico do sejnine in morebitnega povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije v skladu s pravilnikom, ki ureja izplačilo sejnin in povračilo stroškov občinskim funkcionarjem.
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo svetniki, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
(1) Svetnik ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave odgovore in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v OS in njegovih delovnih telesih.
(2) Organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja svetnikov in jim posredovati zahtevana pojasnila ustno na seji OS.
(3) Svetnik ima pravico županu ali direktorju občinske uprave podati pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
(1) Na vsaki redni seji OS mora biti pred točko »Razno«, ki se na seji obravnava kot zadnja točka dnevnega reda, predvidena posebna točka dnevnega reda namenjena za odgovore oziroma pojasnila na zastavljena vprašanja in pobude svetnikov.
(2) V okviru, v prvem odstavku tega člena, določene točke dnevnega reda župan ali direktor občinske uprave oziroma s strani župana pooblaščena oseba ustno poda odgovore oziroma pojasnila na vprašanja oziroma pobude, ki so bile posredovane občinski upravi pisno najkasneje dva dni pred sklicano sejo OS do 12. ure. Vprašanje oziroma pobuda se lahko vloži neposredno na vložišče ali posreduje na uraden elektronski naslov občine. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma preučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave oziroma s strani župana pooblaščena oseba poda odgovor na naslednji seji.
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru pristojne službe na to opozorijo in svetnika pozovejo, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
(1) Če svetnik ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga OS, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči OS z glasovanjem.
(2) Če OS odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
3. Ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
(1) Svetnik se je dolžan udeleževati sej OS in delovnih teles, katerih član je.
(2) Če ne more priti na sejo OS ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem obvestiti službo, pristojno za delo z OS, najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more posredovati obvestila o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
(3) Če se svetnik iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga OS njegovo razrešitev kot člana delovnega telesa.
IV. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
(1) OS dela in odloča na rednih, izrednih in dopisnih sejah.
(2) Seje OS sklicuje župan po potrebi, po sklepu OS in na zahtevo najmanj četrtine oziroma najmanj tretjine svetnikov, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
(3) Seje OS se praviloma sklicujejo po elektronski pošti.
(4) Kot pisna oblika posredovanja vabil, gradiv in drugih dokumentov, se šteje tudi posredovanje teh na ustrezen elektronski naslov.
(1) Vabilo za redno sejo OS s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najkasneje osem dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
(2) Vabilo na redno sejo OS se z gradivom pošlje tudi županu, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave, predsednikom svetov krajevnih skupnosti in vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. Vabilo z gradivom se objavi tudi na spletni strani Občine Kočevje.
(3) Župan mora sklicati redno sejo OS, če to zahteva najmanj četrtina svetnikov, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, dnevni red pa lahko dopolni z novimi točkami. Če župan seje ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo svetniki, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic mora biti priložen dnevni red in nujno potrebno gradivo. Kolikor župan tako sklicane seje OS ne želi voditi, jo vodi član OS, ki ga določijo člani, ki so sklic seje zahtevali.
(1) Izredna seja OS se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar je obravnava teh zadev vezana na roke, v katerih redne seje ni mogoče sklicati.
(2) Izredno sejo OS skliče župan na lastno pobudo.
(3) Župan mora sklicati izredno sejo OS, če to zahteva najmanj tretjina svetnikov, seja pa mora biti v desetih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Župan mora dati na dnevni red z zahtevo predlagane točke dnevnega reda. Če župan seje ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo svetniki, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic mora biti priložen dnevni red in nujno potrebno gradivo. Kolikor župan tako sklicane seje OS ne želi voditi, jo vodi član OS, ki ga določijo člani, ki so sklic seje zahtevali.
(4) V sklicu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic in razlogi, zakaj ni možno predlaganih zadev obravnavati na redni seji. Sklicu oziroma zahtevi za sklic mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj OS odloča.
(5) Vabilo za izredno sejo OS skupaj z gradivom mora biti posredovano svetnikom najkasneje tri dni pred sejo.
(6) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja OS skliče v roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi svetniki in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se gradivo za sejo predloži svetnikom na sami seji. OS pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če OS z glasovanjem ugotovi, da ni bilo razlogov za izredni sklic v skladu s tem odstavkom, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
(1) V primerih, ko je treba sprejeti odločitev v krajšem času kot je mogoče sklicati redno ali izredno sejo OS oziroma to narekuje spoštovanje načela ekonomičnosti, lahko OS na predlog župana odloča o posameznem gradivu, ne da bi se sestal (dopisna seja).
(2) Župan pošlje gradivo za dopisno sejo vsem svetnikom z navedbo, komu in do kdaj naj sporočijo svoje soglasje. Rok za soglasje ne more biti krajši od štiriindvajset ur.
(3) Dopisna seja se lahko skliče le za odločanje o formalnih in nujnih uskladitvah občinskih aktov z zakoni in drugimi državnimi predpisi ter za odločanje o drugih formalnih in nujnih zadevah občine.
(4) Dopisne seje ni mogoče sklicati za spreminjanje oziroma dopolnjevanje statuta občine, proračuna, poslovnika sveta ter odločitev, s katerimi se na novo uvajajo ali spreminjajo že sprejete finančne obveznosti za občino ali za spreminjanje prostorski dokumentov občine.
(5) Gradivo je na dopisni seji OS sprejeto, če je pri glasovanju sodelovala več kot polovica vseh svetnikov in je večina izmed teh, v roku, določenem za glasovanje, podala svoje soglasje.
(6) O dopisni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok za njeno izvedbo, predmet odločanja in izid glasovanja.
(7) Če gradivo na dopisni seji ni bilo sprejeto, predlagatelj lahko zahteva, da gradivo obravnava OS na naslednji redni seji.
(1) Na seje OS se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan ali direktor občinske uprave.
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.
(1) Predlog dnevnega reda seje OS pripravi župan.
(2) Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje OS.
(3) V predlog dnevnega reda seje OS se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
(4) Predlog akta je možno uvrstiti na dnevni red seje OS šele, ko je postopek sprejemanja akta z enako ali podobno vsebino končan.
(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
(6) O sprejemu dnevnega reda odloča OS na začetku seje.
(7) OS ne more odločiti, da se na dnevni red seje uvrstijo zadeve, če svetnikom ni bilo predloženo gradivo.
(1) Sejo OS vodi župan. Župan lahko za vodenje sej OS pooblasti podžupana.
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih niti župan niti podžupan ne moreta voditi že sklicane seje, jo vodi član OS, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa sejo vodi najstarejši svetnik.
(1) Seje OS so javne.
(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov medijev na sejah OS ter z objavo vabila, gradiva in zapisnikov na spletni strani Občine Kočevje.
(3) Predstavnike medijev se povabi na sejo z vabilom, ki se objavi na spletni strani občine.
(4) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja OS poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo OS ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za svetnike. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik medijev moti delo OS, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela OS, se ga odstrani iz prostora.
(5) Župan predlaga OS, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če je to potrebno za zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, določeni kot tajnost.
(6) Kadar OS sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana in svetnikov navzoč na seji.
2. Potek seje
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti OS, kdo izmed svetnikov je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je OS sklepčen. OS je sklepčen, ko je na seji prisotna večina svetnikov. Predsedujoči obvesti OS tudi o tem, kdo je poleg članov povabljen na sejo.
(3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
(1) OS na začetku seje določi dnevni red.
(2) Pri določanju dnevnega reda OS najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi.
(3) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke OS ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj te točke, OS o tem razpravlja in glasuje.
(4) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi za razširitev nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda OS razpravlja in glasuje.
(5) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
(1) Po sprejemu dnevnega reda, OS odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje.
(2) Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči OS.
(3) Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se potrdi ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
(2) Med sejo lahko OS spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. Predlog za spremembo vrstnega reda točk dnevnega reda lahko poda župan ali posamezni svetnik, če se pričakuje, da zaradi daljše obravnave predhodnih točk dnevnega reda določen akt ne bi bil pravočasno ali do roka sprejet. O predlogu za spremembo vrstnega reda OS glasuje.
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar OS tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščena oseba mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa OS, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ deset minut.
(3) Nato predsedujoči pozove svetnike, da se prijavijo k razpravi. Vsak svetnik lahko v okviru posamezne točke dnevnega reda razpravlja le enkrat. Svetniki dobijo besedo po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika lahko traja največ pet minut. Na predlog ene četrtine svetnikov lahko OS sklene, da pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda razprava traja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. O tem predlogu svetniki glasujejo.
(4) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči kolikor zazna interes, svetnike ponovno pozove k prijavi za razpravo. K razpravi se lahko prijavijo le tisti svetniki, ki niso razpravljali v sklopu prvega poziva.
(5) Razpravljavec ima pravico do replike, kadar je bil izrecno imenovan ali kadar meni, da je bil napačno razumljen. Replika mora biti konkretna in se nanašati na pri napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replika sme trajati največ tri minute. Replika na repliko ni dopustna.
(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči OS brez razprave.
(1) Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Svetnik mora navesti člen poslovnika, ki naj bi bil po njegovem mnenju kršen. Govor ne sme trajati več kot tri minute.
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči OS o očitani kršitvi brez razprave.
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razpravo o taki točki dnevnega reda prekine in se jo nadaljuje po pisni predložitvi teh predlogov.
(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo OS, če je to potrebno zaradi odmora, zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Prekinitev lahko traja največ trideset minut, odredi pa se jo pred oziroma v okviru posamezne točke dnevnega reda največ dvakrat.
(3) Prekinitev seje do deset minut je predsedujoči dolžan odrediti tudi na zahtevo, ki jo poda najmanj ena četrtina prisotnih svetnikov.
(4) Predsedujoči prekine delo OS tudi, če ugotovi, da seja ni sklepčna ali če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu.
(5) Navzočnost na seji se ugotavlja z glasovanjem. Če OS po prvem glasovanju ni sklepčen, se glasovanje ponovi še dvakrat. Drugo glasovanje se opravi takoj po prvem. Če OS še vedno ni sklepčen, se pred tretjim glasovanjem seja prekine za deset minut. Če OS tudi ob tretjem glasovanju ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo OS in določi, kdaj se bo nadaljevala.
(1) Redne seje OS in njihova nadaljevanja se sklicujejo praviloma ob 18. uri. Posamezno zasedanje praviloma ne sme trajati več kot štiri ure.
(2) O podaljšanju seje odloča OS na predlog predsedujočega ali svetnika.
(3) Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor po dveh urah neprekinjenega dela.
(4) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega svetnika ali skupine svetnikov oziroma župana. Odmor lahko traja največ petnajst minut.
(1) Če OS o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če OS časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda, predsedujoči sejo prekine. O njenem nadaljevanju morajo biti svetniki obveščeni najkasneje tri dni pred sejo.
(2) Če OS o posamezni točki dnevnega reda ne želi odločati na isti seji, se odločanje o zadevi preloži praviloma na prvo naslednjo redno sejo, na kateri svetniki odločajo brez razprave.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, predsedujoči sejo OS zaključi.
3. Vzdrževanje reda na seji
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji OS ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
Zaradi kršitev reda na seji OS sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
(1) Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
(2) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika.
(3) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo OS.
(4) Svetnik oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem poteka seja.
(1) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
(2) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
4. Odločanje
(1) OS veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh svetnikov.
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni sobi, ki se ugotovi z dvigom roke ali z glasovalno napravo.
OS sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih svetnikov, razen če zakon ali drug akt določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih svetnikov, ki so se opredelili, izrekla »ZA« njen sprejem.
(1) OS praviloma odloča z javnim glasovanjem.
(2) S tajnim glasovanjem lahko OS odloča, če na predlog župana ali posameznega svetnika tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. S tajnim glasovanjem OS odloča tudi na zahtevo najmanj ena četrtina svetnikov.
(1) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
(2) Če je predlogov več, se najprej glasuje o predlogih, ki jih je vložil župan, nato pa o predlogih, ki so jih vložili drugi predlagatelji, in sicer po vrstnem redu, kot so bili vloženi.
(3) Svetnik ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
(4) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
Svetniki glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« ali »PROTI« sprejemu predlagane odločitve.
(1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem.
(2) V primeru glasovanja z dvigom rok najprej glasujejo tisti svetniki, ki so za predlagano odločitev, nato svetniki, ki so proti predlagani odločitvi.
(3) V primeru glasovanja z glasovalno napravo se glasuje s stiskom na tipko naprave.
(4) Poimensko glasujejo svetniki, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali če tako zahteva najmanj ena četrtina vseh svetnikov.
(5) Svetnike se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Svetnik glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«.
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izid KVIMV. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja pristojni delavec občinske uprave.
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je svetnikov.
(4) Glasovnice morajo biti overjene z žigom OS.
(5) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
(6) KVIMV vroči glasovnice svetnikom in sproti zabeleži, kateri svetnik je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
(7) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.
(8) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
(9) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več, po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
(10) Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
(1) Ko je tajno glasovanje končano, KVIMV ugotovi izid glasovanja.
(2) Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa kateri kandidat je imenovan.
(3) O ugotovitvi rezultatov tajnega glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
(4) Predsedujoči komisije takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid tajnega glasovanja na seji OS.
(1) Svetnik ima pravico ugovarjati poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja do potrditve ugotovitvenega sklepa, ki sledi objavi izida glasovanja.
(2) Če svetnik ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Poimenskega glasovanja se ne ponavlja.
(3) O ponovitvi glasovanja odloči OS brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
5. Zapisnik seje občinskega sveta
(1) O vsaki seji OS se piše zapisnik.
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti.
(3) Za zapisnik seje OS skrbi pristojni delavec občinske uprave.
(4) Na vsaki redni seji OS se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma korespondenčnih sej OS. Vsak svetnik ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči OS. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
(5) Potrjeni zapisnik podpišeta predsedujoči OS, ki je sejo vodil in delavec občinske uprave, ki je zapisnik pisal.
(6) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta. Svetnike z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.
(1) Potek seje OS se snema tako na video kot na zvočni nosilec. Video in zvočni posnetki sej se, razen v delu, v katerem je bila javnost izključena, objavijo na spletni strani Občine Kočevje. Ti posnetki so na spletni strani Občine Kočevje dostopni še najmanj eno leto po preteku mandata OS.
(2) Zvočni zapisi sej OS se skupaj z zapisnikom in drugim gradivom hranijo pri pristojni službi občinske uprave še najmanj eno leto po preteku mandata OS.
(1) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo OS in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave.
(2) Dokumentarno gradivo se arhivira in hrani v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
(1) Svetnik ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve svetnika. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom.
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za OS
Strokovno in administrativno-tehnično delo za OS in njegova delovna telesa zagotavlja občinska uprava.
7. Delovna telesa občinskega sveta
(1) OS ustanovi stalna ali občasna delovna telesa. Delovna telesa OS v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti OS in dajejo OS mnenja in predloge.
(2) Delovna telesa OS lahko iz svojega delovnega področja predlagajo OS v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme OS na predlog župana.
(3) OS se lahko odloči, da sprejme predloge aktov ali drugih odločitev tudi, če delovno telo ni oblikovalo svojega mnenja, stališča ali predloga v skladu s tem poslovnikom.
(4) Delovno telo svoje mnenje, stališče in predlog pisno predloži županu, predsedujočemu in predlagatelju, pri čemer se šteje, da je mnenje, stališče ali predlog posredovano pisno tudi, če je posredovano na elektronsko pošto občine. Mnenje k predlaganim splošnim aktom mora delovno telo predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
(1) Predsednike in člane delovnih teles OS imenuje OS izmed svojih članov. V vsa delovna telesa, razen v KVIMV, lahko OS imenuje člane tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. V Komisiji za spremljanje položaja romske skupnosti mora biti izmed članov, imenovanih izmed občanov, večina pripadnikov romske skupnosti, živeče na območju Občine Kočevje. Predsednik delovnega telesa sveta je lahko le član OS.
(2) Članstvo v delovnih telesih OS ni združljivo s funkcijo župana, s članstvom v nadzornem odboru občine in z delom v občinski upravi.
(1) Član delovnega telesa se je dolžan udeleževati sej delovnega telesa, katerega član je.
(2) Če ne more priti na sejo delovnega telesa, katerega član je, mora o tem obvestiti službo, pristojno za delo z OS najpozneje do začetka seje.
(3) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga OS njegovo razrešitev kot člana delovnega telesa.
OS kot svoje stalno delovno telo ustanovi:
– Komisijo za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja,
– Statutarno-pravno komisijo,
– Odbor za finance in gospodarstvo,
– Odbor za infrastrukturo in okolje,
– Odbor za družbene dejavnosti,
– Komisijo za prošnje in pritožbe in
– Komisijo za spremljanje položaja romske skupnosti.
(1) Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja šteje sedem članov in jih OS imenuje izmed svetnikov.
(2) Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja, opravlja zlasti naslednje naloge:
– OS predlaga kandidate za člane njegovih delovnih teles in kandidate za člane drugih organov, ki jih imenuje OS,
– OS ali županu daje mnenja, pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti OS,
– pripravlja predloge v zvezi z določitvijo meril za izplačilo sejnin za člane OS in delovnih teles OS ter člane drugih občinskih organov kot tudi merila za določitev sejnin za člane svetov KS,
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi OS.
(3) KVIMV imenuje OS na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana.
(1) Statutarno-pravna komisija ima sedem članov, ki jih OS imenuje izmed svetnikov in drugih občanov.
(2) Statutarno-pravna komisija obravnava predlog statuta občine, poslovnika OS in njunih sprememb oziroma dopolnitev. Na zahtevo župana, delovnega telesa ali predlagatelja akta, komisija obravnava tudi odloke in druge akte, ki jih OS sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
(3) Statutarno-pravna komisija lahko predlaga OS v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika OS ter obvezno razlago določb splošnih aktov.
(4) Med dvema sejama OS statut občine in poslovnik OS razlaga Statutarno-pravna komisija.
(1) Odbor za finance in gospodarstvo ima sedem članov, ki jih OS imenuje izmed svetnikov in drugih občanov.
(2) Odbor za finance in gospodarstvo obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju financ (proračun in zaključni račun, izvrševanje proračuna, zadolževanje občine in javnih zavodov oziroma javnih podjetij, poroštva, uporabo sredstev rezerv idr.), gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma), gospodarskih javnih služb in gospodarjenja z občinskim premoženjem, ki so OS predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in OS poda stališče s predlogom odločitve.
(3) Odbor za finance in gospodarstvo obravnava tudi druga vprašanja s svojega delovnega področja na predlog župana, OS, predsednika ali člana odbora in lahko predlaga OS v sprejem odloke ali druge akte s svojega področja dela.
(1) Odbor za infrastrukturo in okolje ima sedem članov, ki jih OS imenuje izmed svetnikov in drugih občanov.
(2) Odbor za infrastrukturo in okolje obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju urejanja prostora, gradnje in vzdrževanja vodovodnih, energetskih, čistilnih in drugih komunalnih objektov in naprav, lokalnih cest, javnih poti, javnih parkirnih prostorov, parkov in drugih javnih površin ter na področju varstva zraka, tal, vodnih virov, zbiranja in odlaganja odpadkov, čiščenja odpadnih voda in drugih dejavnosti varstva okolja, ki so OS predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in OS poda stališče s predlogom odločitve.
(3) Odbor za infrastrukturo in okolja obravnava tudi druga vprašanja s svojega področja na predlog župana, OS, predsednika ali člana odbora in lahko predlaga OS v sprejem odloke ali druge akte s svojega področja dela.
(1) Odbor za družbene dejavnosti ima sedem članov, ki jih OS imenuje izmed svetnikov in drugih občanov.
(2) Odbor za družbene dejavnosti obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju zdravstva, socialnega varstva, šolstva, otroškega varstva, kulture, športa in javnih služb s teh področij, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in OS poda stališče s predlogom odločitve.
(3) Odbor za družbene dejavnosti obravnava tudi druga vprašanja s svojega področja na predlog župana, OS, predsednika ali člana odbora in lahko predlaga OS v sprejem odloke ali druge akte s svojega področja dela.
(1) Komisija za prošnje in pritožbe ima pet članov, ki jih OS imenuje izmed svetnikov in drugih občanov.
(2) Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe občanov v zvezi z delom OS in občinske uprave in predlaga OS sprejem določenih odločitev.
(1) Komisija za spremljanje položaja romske skupnosti ima sedem članov, ki jih OS imenuje izmed svojih članov in drugih občanov.
(2) Komisija za spremljanje položaja romske skupnosti obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev OS, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti na območju Občine Kočevje, ki so OS predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in OS poda stališče s predlogom odločitve, obravnava in daje predloge o vprašanjih, ki se nanašajo na položaj pripadnikov romske skupnosti in njihove pravice, dejavno sodeluje pri uresničevanju razvojnega programa samoupravne lokalne skupnosti, zlasti pri programih in razreševanju vprašanj, ki se nanašajo na položaj in razvoj romske skupnosti, obravnava vprašanja, povezana z ohranjanjem romskega jezika in kulture ter sodeluje z romskimi društvi in drugimi njihovimi organizacijami.
(3) Komisija za spremljanje položaja romske skupnostiobravnava tudi druga vprašanja s svojega področja na predlog župana, OS, predsednika ali člana odbora in lahko predlaga OS v sprejem odloke ali druge akte s svojega področja dela.
(1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v OS. Na sejo delovnega telesa se vabi župana.
(2) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo zadev, ki so predlagane za obravnavo na redni seji OS. Seja delovnega telesa se skliče tudi na zahtevo nadzornega odbora, člana delovnega telesa ali na zahtevo župana.
(3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj pet dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
(4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča, predloge in sklepe z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(5) Seja delovnega telesa je javna, razen če v vabilu za sejo ni označeno in obrazloženo, da je zaprta za javnost. Na pobudo člana delovnega telesa ali na lastno pobudo lahko predsednik delovnega telesa povabi na sejo tudi druge pristojne za razlago posameznih zadev.
(6) Glasovanje v delovnem telesu je javno.
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov ali drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
C) Občasna delovna telesa
Občasna delovna telesa ustanovi OS s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. OS in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
8. Imenovanje in razreševanje članov delovnih teles
(1) Člane delovnih teles OS imenuje OS na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi KVIMV. KVIMV določi listo kandidatov na podlagi glasovanja o kandidatih, ki so jih svetniki predlagali na podlagi njenega poziva. Predlogu kandidata mora biti priloženo soglasje kandidata z navedbo njegovega imena in priimka, naslova in e-pošte ter telefonske številke in njegove strokovne izkušnje.
(2) O listi kandidatov svetniki odločajo na javnem glasovanju.
(3) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji sveta izvede glasovanje o posameznem članu, ki je predlagan v okviru liste. Glasovanje se izvede javno. Če na ta način niso imenovani vsi člani, KVIMV postopek predlaganja imenovanja manjkajočih članov, ponovi.
(1) Na predlog posameznega svetnika lahko OS razreši predsednika delovnega telesa, posameznega člana delovnega telesa OS ali delovno telo v celoti. Predlog mora najprej obravnavati KVIMV.
(2) Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles OS pripravi KVIMV.
(3) Razrešitev delovnega telesa v celoti ni možna brez sočasne izvolitve predsednika in članov novega delovnega telesa OS.
1. Splošne določbe
(1) OS sprejme statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
– poslovnik o delu OS,
– proračun občine in zaključni račun,
– razvojne in prostorske akte občine,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
(2) OS sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.
(1) Župan predlaga OS v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih predlaga župan.
(2) Delovna telesa OS in vsak svetnik lahko predlagajo OS v sprejem odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme OS na predlog župana.
(1) Predlagatelj splošnega akta mora pred njegovo vložitvijo v obravnavo na OS omogočiti sodelovanje javnosti na način, da ga objavi na spletni strani Občine Kočevje, in sicer:
– predlog proračuna oziroma razvojnih aktov najmanj 15 dni pred njegovo vložitvijo v obravnavo,
– predlog odloka oziroma pravilnika najmanj 10 dni pred njegovo vložitvijo v obravnavo.
(2) Hkrati z objavo se javnost pozove, da poda svoje pripombe in določi rok in način, na katerega pripombe lahko poda.
(3) Hkrati z objavo predloga akta je treba izrecno navesti opozorilo, da gre za predlog akta, glede katerega organ ne jamči niti odškodninsko niti kako drugače. Objaviti je treba tudi pojasnilo, da ni nujno, da bodo predlagane rešitve tudi sestavni del sprejetega akta.
(1) Statut občine se sprejema po dvofaznem postopku z dvotretjinsko večino glasov vseh svetnikov.
(2) Poslovnik o delu Občinskega sveta Občine Kočevje se sprejema po dvofaznem postopku z dvotretjinsko večino glasov navzočih svetnikov.
(3) Odloki se sprejemajo po dvofaznem postopku.
(4) O drugih splošnih aktih odloča OS v eni obravnavi, če zakon ali statut ne določa drugače.
(1) Akte, ki jih sprejme OS, podpisuje župan.
(2) Izvirnike aktov OS se hrani v arhivu občinske uprave.
77. člen
S pretekom mandata članov OS se zaključijo vsi postopki sprejemanja aktov, ki so bili vloženi v tem mandatu.
2. Postopek za sprejem odloka
(1) Odlok se sprejema v dveh obravnavah.
(2) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
(3) Uvod obsega zakonsko podlago, razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka, poglavitne rešitve, povzetek sodelovanja z javnostjo ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah OS in delovnih teles.
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah OS in delovnih teles, tudi kadar on ni predlagatelj.
(1) Župan pošlje predlog odloka v obravnavo svetnikom najkasneje osem dni pred dnem, določenim za sejo OS, na kateri bo predlog odloka obravnavan.
(2) Pred obravnavo na seji OS predlog odloka obravnava pristojno delovno telo OS (v nadaljnjem besedilu: matično delovno telo), ki poda mnenje ali je predlog odloka primeren za nadaljnjo obravnavo, in v primerih, da je, tudi svoja stališča in morebitne predloge. V primeru, da matično delovno telo odloči, da predlog odloka ni primeren za nadaljnjo obravnavo, OS na svoji seji brez razprave najprej odloča o tem predlogu. Če OS predlog matičnega delovnega telesa potrdi, je s tem postopek sprejemanja akta končan. Če OS predlog matičnega delovnega telesa ne potrdi, začne s prvo obravnavo predloga odloka.
(3) V okviru prve obravnave OS opravi splošno razpravo o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter o temeljnih rešitvah odloka.
(4) Po končani razpravi iz prejšnjega odstavka OS odloča ali je predlog odloka primeren za nadaljnjo obravnavo.
(5) Če OS odloči, da je predlog odloka primeren za nadaljnjo obravnavo, se postopek sprejemanja odloka nadaljuje.
(6) Če OS odloči, da predlog odloka ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je postopek sprejemanja odloka končan.
(1) Druga obravnava predloga odloka se praviloma opravi na prvi naslednji redni seji OS.
(2) Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb lahko OS na predlog predlagatelja sprejme sklep, da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.
(1) Predlagatelj za drugo obravnavo pripravi dopolnjeni predlog odloka, v katerem upošteva stališča in sklepe, sprejete v okviru prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne.
(2) V okviru druge obravnave lahko vsak svetnik, svetniška skupina ali župan vlaga amandmaje k dopolnjenemu predlogu odloka.
(3) Predloge amandmajev se posreduje županu, in sicer najkasneje tri dni pred dnem, določenim za sejo OS, na kateri se bo dopolnjeni predlog odloka obravnaval. Župan mora vložene predloge amandmajev posredovati vsem svetnikom najkasneje en dan pred sejo OS.
(4) Na sami seji OS lahko amandmaje k predlogu odloka vlaga najmanj četrtina svetnikov ali župan.
(5) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji OS do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
83. člen
(1) V drugi obravnavi predloga odloka OS opravi razpravo in glasovanje le o vloženih amandmajih.
(2) Če je k istemu členu predlaganih več amandmajev, se o njih razpravlja in glasuje po vrstnem redu njihove vložitve.
(3) Amandma na amandma se lahko vloži do zaključka obravnave posameznega amandmaja. Če je predlagan amandma k amandmaju, člani sveta najprej glasujejo o njem.
84. člen
Predlagatelj lahko umakne predloga odloka do konca prve obravnave, po končani prvi obravnavi pa le, ča na njegov predlog tako odloči OS.
85. člen
(1) Če občinska uprava ugotovi, da so s sprejetimi amandmaji v drugi obravnavi posamezne določbe predloga odloka medsebojno neusklajene ali neusklajene z ustavo, zakoni ali drugimi odloki, na to opozori predsedujočega. Predsedujoči določi predlagatelju rok za pripravo uskladitvenih amandmajev.
(2) Če uskladitveni amandma ni sprejet, je postopek sprejemanja odloka končan.
(3) Po končani razpravi in glasovanju o amandmajih, se glasuje o odloku v celoti.
(4) Predlog odloka je sprejet, če zanj na seji OS glasuje večina opredeljenih navzočih svetnikov.
3. Nujni postopek za sprejem odlokov
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko OS sprejme odlok po nujnem postopku. Nujni postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka, ki mora razloge za sprejem odloka po nujnem postopku posebej utemeljiti.
(2) O uporabi nujnega postopka odloči OS z večino opredeljenih glasov navzočih članov pred začetkom vsebinske obravnave predlaganega odloka.
(3) V nujnem postopku za sprejem odloka se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
(4) V nujnem postopku za sprejem odloka ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku, kot tudi ne določba 74. člena tega poslovnika, ki se nanaša na vključitev javnosti v postopek sprejemanja splošnih aktov.
(5) V nujnem postopku za sprejem odloka se lahko predlagajo amandmaji tudi ustno na sami seji do zaključka razprave o posameznih členih odloka. Ustno predlagani amandma je treba pred glasovanjem predložiti predsedujočemu v pisni obliki.
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov
(1) OS lahko, na obrazložen predlog predlagatelja, odloči, da bo predlog odloka obravnaval po skrajšanem postopku, če gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi ministrstev ali odloki sveta,
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov.
(2) O skrajšanem postopku odloči OS z večino opredeljenih glasov navzočih članov pred začetkom vsebinske obravnave predlaganega odloka.
(3) V skrajšanem postopku se prva in druga obravnava opravita na isti seji.
(4) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave posameznega člena.
(1) Statut, odloki in pravilniki, ki jih sprejme OS, se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi OS.
(3) Akti iz prvega in drugega odstavka tega člena se objavijo tudi na spletni strani občine.
(4) Akti iz prvega in drugega odstavka tega člena, o katerih je možna vložitev predloga ali zahteve za razpis referenduma, se v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine objavijo šele po poteku 15 dni od njihovega sprejema na OS.
5. Postopek za sprejem proračuna
(1) S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občine.
(2) Proračun se sprejme za proračunsko leto, ki je enako koledarskemu letu.
(1) Predlog proračuna Občine Kočevje za naslednje proračunsko obdobje mora župan predloži OS v obravnavo najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po konstituiranju OS.
(2) Župan pošlje svetnikom predlog proračuna z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, skupaj s sklicem seje, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.
(3) V okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave:
– temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo proračuna,
– načrtovano politiko občine,
– oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja,
– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna in kadrovski načrt,
– načrt razvojnih programov in načrt nabav.
(4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi OS splošno razpravo.
(5) Če OS meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, sprejme stališča in predloge in naloži županu, da v roku sedmih dni predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi OS v njem upoštevani.
(6) Župan lahko OS skupaj s predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto predloži tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katerega je bil OS izvoljen.
(1) V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko član OS k predlogu proračuna predloži županu pisne pripombe in predloge. Župan mora do teh pripomb in predlogov zavzeti stališča, ki jih pojasni v okviru obravnave dopolnjenega predloga proračuna.
(2) Predlagatelj iz prejšnjega odstavka mora pri posredovanju pripomb in predlogov upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
Najkasneje v petnajstih dneh po končani splošni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo OS, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna.
(1) Na dopolnjen predlog proračuna lahko župan ali svetniki vložijo amandmaje v pisni obliki, najkasneje tri dni pred sejo sveta do 14. ure. Amandmaji se vložijo pri županu, ki jih je dolžan najkasneje en dan pred sklicem seje OS posredovati vsem svetnikom, in sicer na način, da se jih objavi na spletni strani Občine Kočevje. Kot pisna oblika se šteje tudi posredovanje amandmajev na uradni elektronski naslov občine.
(2) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen.
(1) Na začetku obravnave dopolnjenega predloga proračuna in odloka o proračunu občine župan ali od župana pooblaščen predstavnik občinske uprave najprej pojasni, katere pripombe iz splošne razprave oziroma pripombe in predloge, ki so jih svetniki posredovali v roku iz prvega odstavka 91. člena tega poslovnika je upošteval pri pripravi dopolnjenega predloga ter katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval.
(2) V nadaljevanju župan ali od župana pooblaščen predstavnik občinske uprave poroča OS o prejetih amandmajih k dopolnjenemu predlogu proračuna, svoje mnenje o posameznem amandmaju pa poda ob njegovi obravnavi.
(3) Predlagatelj lahko umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo proračunskega ravnovesja vse do konca njegove obravnave.
(4) Župan lahko na seji OS vloži amandma na vloženi amandma. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja svetnikom.
(5) Razprava in glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej. Če je bil s strani župana vložen amandma na amandma, se najprej glasuje o tem amandmaju, nato pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.
(6) V primeru, da je vloženih več amandmajev k isti proračunski postavki, se razpravlja o vseh vloženih amandmajih, glasuje pa se najprej o amandmaju, ki ga je vložil župan, nato pa o ostalih amandmajih, po vrstnem redu kot so bili vloženi. O amandmaju, ki postane zaradi pred njim sprejetega amandmaja brezpredmeten, se ne glasuje.
(7) V primeru, da v predlaganem amandmaju ni upoštevano načelo proračunskega ravnovesja, se takšen amandma šteje kot brezpredmeten in se o njem ne razpravlja in ne glasuje.
(8) V okviru obravnave dopolnjenega predloga proračuna se razpravlja le o vloženih amandmajih.
(1) Po končanem glasovanju o amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti in bodo vključeni v proračun.
(2) Ko je končano glasovanje o amandmajih predsedujoči ugotovi, ali je proračun usklajen in ali je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi.
(3) Če je proračun usklajen, OS glasuje o njem kot celoti. S sklepom, s katerim sprejme OS proračun, sprejme tudi odlok o proračunu.
(1) Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo, in določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev.
(2) Ko je predlog uskladitve pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.
(3) OS najprej glasuje o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet, glasuje o proračunu kot celoti.
(4) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun ni sprejet.
(5) Če predloga uskladitve ni mogoče pripraviti na isti seji, župan sejo prekine in določi rok, ko se bo seja nadaljevala.
Če proračun ni sprejet, določi OS rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine OS obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za nujni postopek za sprejem odloka.
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine se začasno financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom OS. Sklep o začasnem financiranju obravnava OS po določbah tega poslovnika, ki veljajo za nujni postopek za sprejem odloka.
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
(2) Rebalans proračuna občine sprejema OS po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna, pri čemer je možno vlagati amandmaje le k proračunskim postavkam, katerih sprememba se predlaga.
6. Postopek za sprejem obvezne razlage
(1) Vsak, ki ima pravico predlagati splošni pravni akt, lahko poda zahtevo za obvezno razlago njegove posamezne določbe.
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava Statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži OS v postopek.
(4) OS sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Vlaganje amandmajev na predlog obvezne razlage ni dovoljeno.
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila akta
(1) Po vsaki spremembi ali dopolnitvi odloka ali drugega splošnega pravnega akta pristojna strokovna služba občinske uprave pripravi neuradno prečiščeno besedilo tega odloka ali drugega splošnega pravnega akta in ga objavi na spletni strani Občine Kočevje.
(2) Če je občinski splošni akt, zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev, bistveno spremenjen in nepregleden, lahko OS ob sprejemanju novele tega akta sprejme sklep, da strokovna služba občinske uprave do naslednje redne seje OS pripravi uradno prečiščeno besedilo tega akta.
(3) Uradno prečiščeno besedilo potrdi OS brez razprave.
(4) Uradno prečiščeno besedilo akta se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani Občine Kočevje.
VI. VOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
1. Imenovanje članov organov, ki jih imenuje občinski svet
(1) Imenovanje članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje OS, se opravi po določbah tega poslovnika.
(2) Glasuje se javno.
Ne glede na določbo drugega odstavka prejšnjega člena OS glasuje tajno:
– če tako odloči na predlog župana ali posameznega svetnika,
– če tako zahteva najmanj četrtina svetnikov.
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje po abecednem vrstnem redu priimkov kandidatov, v primeru tajnega glasovanja pa tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred osebnim imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Kandidati se na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov.
(2) Javno glasovanje o listi kandidatov se izvede ob smiselni uporabi določbe prejšnjega odstavka, tajno glasovanje pa se izvede tako, da se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.
(3) Kandidat oziroma lista kandidatov je imenovana, če je glasovala večina svetnikov in je zanj oziroma zanjo glasovala večina tistih svetnikov, ki so se opredelili.
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
(2) Pri javnem glasovanju se pri drugem glasovanju glasuje po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih na prvem glasovanju oziroma abecednem vrstnem redu njihovih priimkov, če sta dobila enako število glasov.
(3) Pri tajnem glasovanju sta pri drugem glasovanju na glasovnici kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih na prvem glasovanju oziroma po abecednem vrstnem redu njihovih priimkov, če sta dobila enako število glasov.
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Postopek za razrešitev
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje OS, se razreši po enakem postopku, kot je določen za imenovanje.
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine. Če je KVIMV pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev, če ta poslovnik ne določa drugače. Če predlagatelj razrešitve ni KVIMV, se predlog za razrešitev vloži pri KVIMV.
(3) Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
(4) Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določena za izvolitev ali imenovanje člana, za katerega je vložen predlog za razrešitev.
3. Odstop svetnikov, članov delovnih teles in članov drugih organov ter funkcionarjev občine
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
(2) Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, člani drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani člani. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki KVIMV.
(3) OS v primerih iz prejšnjega odstavka ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog KVIMV. KVIMV je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati OS novega kandidata.
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM
(1) Župan predstavlja OS, ga sklicuje in vodi njegove seje.
(2) Župan in OS ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
(3) Kadar OS obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev OS. Na vsaki redni seji OS poroča župan ali direktor občinske uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov OS. Poročilo se poda ustno.
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov OS je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
(3) Če sklepa OS župan ne more izvršiti, mora občinskemu svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
(4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejel OS.
(5) Župan skrbi za zakonitost dela OS, zato je dolžan OS sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
(1) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in medijem o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov medijev na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
(2) Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in medije o delu OS, delovnih teles OS, župana in občinske uprave.
(3) OS lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
(1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki medijev ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah OS.
(2) Predstavnikom medijev je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov OS, obvestila in poročila o delu OS, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva OS in delovnih teles, ki vsebujejo podatke, ki so določeni kot tajni.
(4) Za ravnanje z gradivi, ki vsebujejo podatke, ki so določeni kot tajni, se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
IX. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU
113. člen
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje OS ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja OS, ki jih določa statut in ta poslovnik.
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov aktov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela OS. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi OS, ko se sestane.
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme OS z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo OS oziroma delovnega telesa OS poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži Statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
(2) Izven seje OS daje razlago poslovnika Statutarno-pravna komisija.
(3) Župan in vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala Statutarno-pravna komisija, odloči OS.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega poslovnika, se dokončajo po določbah poslovnika, veljavnega do dneva uveljavitve tega poslovnika.
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 68/99 in 43/03), uporablja pa se za dokončanje postopkov iz prejšnjega člena.
Ta poslovnik začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-7/2015-2100
Kočevje, dne 24. junija 2015
dr. Vladimir Prebilič l.r.
