Na podlagi 3. in 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGD-1, Uradni list RS, št. 42/06, 60/06, 26/07, 33/07, 67/07, 10/08, 68/08, 42/09, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13, 82/13), 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1 – Uradni list RS, št. 39/06, 49/06, 66/06, 112/06, 33/07, 57/08, 70/08 in 108/09), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS UPB2; Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10 in 84/10), 18. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 32/15) ter 74. in 86. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 68/99 in 43/03) je Občinski svet Občine Kočevje na 10. redni seji dne 23. 6. 2015 sprejel
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Kočevje
Ta odlok določa pogoje in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Kočevje, tako da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrste in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
– vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– cene storitev javne službe,
– javna pooblastila izvajalca javne službe,
– nadzor nad izvajanjem javne službe,
– kazenske določbe,
– druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
(1) Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: izvajalec javne službe) je s strani občine izbran izvajalec te javne službe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ter tem odlokom,
(2) Komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
(3) Padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
(4) Industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
(5) Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost,
(6) Komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
(7) Mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN), v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
(8) Greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
(9) Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
(10) Neobdelano blato je blato iz obstoječih greznic in blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode na komunalni ali skupni čistilni napravi,
(11) Obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, ki jo v okviru javne službe izvaja izvajalec javne službe. Za obdelavo blata se štejejo vsi postopki obdelave blata, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, s katerim se doseže:
– izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu ali
– izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki,
– obdelava blata je tudi obdelava delno obdelanega blata, ki nastane po obdelavi neobdelanega blata (na primer nadaljnja obdelava po dehidraciji, sušenju in podobno), če zanj izvajalec javne službe zagotavlja nadaljnjo obdelavo v okviru javne službe na območju druge komunalne ali skupne čistilne naprave,
(12) Javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem,
(13) Javna kanalizacija je javna kanalizacija, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
(14) Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali malo komunalno čistilno napravo iz sedmega odstavka 7. člena Uredbe,
(15) Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega jaška pred stavbo, ki je priključen na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe,
(16) Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode,
(17) Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali z navezavo na primarno omrežje,
(18) Javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega ali sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok iz javnega kanalizacijskega sistema je skladno z Uredbo njegov končni iztok ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem,
(19) Območje poselitve je območje poselitve v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
(20) Vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
(21) Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture,
(22) Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije,
(23) Ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode je čiščenje vode, skladno s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
(24) Obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano gradbeno dovoljenje, skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov pred 14. decembrom 2002 ali ki je v uporabi pred tem dnem,
(25) Usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma MKČN, vgrajen neposredno za dotočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz nepropustnega betona ali drugega nepropustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v nadaljevanju: usedalnik blata),
(26) Uporabnik javne kanalizacije je lastnik stavbe, najemnik stavbe ali druga oseba, ki uporablja stavbo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna odpadna voda.
(27) Posebne storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe po tem odloku, vendar jih izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(1) Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, in odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije.
(2) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe upravljati male čistilne naprave in nepretočne greznice v skladu z uredbo.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotavljati odvajanje in čiščenje:
– padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine in
– industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo, tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
(4) Storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture.
(5) V primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.
(6) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz obstoječih (pretočnih) greznic najmanj enkrat na tri leta,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na tri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak.
(7) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet urejanja tega odloka in se ureja v skladu z 9. členom uredbe (drugi standardi opremljenosti).
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
4. člen
(oblika opravljanja javne službe)
(1) Občina Kočevje na svojem območju zagotavlja javno službo v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu izvajalec javne službe) po posameznih prostorsko in funkcionalno zaokroženih območjih, v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Izvajalec obvezne gospodarske javne službe ravnanja odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je Javno komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje d.o.o.
(območje in način izvajanja javne službe)
Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na vseh poselitvenih območjih na svojem območju v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: uredba), izvajalec pa skladno s predpisi izvaja javno službo na navedenem območju Občine Kočevje, skladno s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program), ki ga izdela skladno z uredbo in objavi na spletni strani podjetja.
(čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode)
Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine se zagotavlja:
– na Centralni čistilni napravi Kočevje kapacitete 28 000 PE za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so na to omrežje priključena,
– v MKČN zmogljivosti do 2.000 PE za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo prek javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključene nanje in z njimi upravlja izvajalec javne službe,
– v obstoječih in nepretočnih greznicah ali MKČN za komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki.
(lokacija prevzema vsebin greznic in blata MKČN)
Prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se zagotavlja na Centralni čistilni napravi Kočevje.
(obveznosti uporabnikov, vezane na priključitev objektov)
(1) Na območjih, kjer je zgrajena in v uporabi javna kanalizacija, je priključitev na javno kanalizacijo obvezna.
(2) Ob rekonstrukcijah obstoječih omrežij je obvezna obnova obstoječega priključka na način, da je omogočena priključitev na rekonstruirano omrežje.
(3) Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena in se objekt nanjo mora priključiti, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE.
(4) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje. Podrobneje so pogoji opredeljeni v veljavni Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(5) Izvajalec javne službe mora v roku 30 dni po prevzemu novozgrajene javne kanalizacije v najem in uporabo obvestiti vse lastnike objektov, ki se nahajajo v območju novozgrajene javne kanalizacije, da je priključitev objektov na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev.
(6) Izvajalec javne službe mora v roku 30 dni po prevzemu rekonstruirane javne kanalizacije v uporabo obvestiti vse lastnike objektov, ki se nahajajo v območju rekonstruirane javne kanalizacije, da je obnova priključkov na način, da je omogočen priklop objektov na javno kanalizacijo, obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev.
(7) Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca javne službe opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(8) Stroški izgradnje oziroma obnove priključka bremenijo lastnika objekta.
(9) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške, greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode ter izvajalcu javne službe dopusti nadzor nad izvedenimi deli.
(10) Izvajalec javne službe lahko skladno s predpisi in v soglasju za priključitev na kanalizacijo določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
(11) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe. Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.
(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge lastnika objekta in ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– da je pridobljeno soglasje izvajalca javne službe in so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture,
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca javne službe,
– da to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
(2) Lastnik je dolžan vlogo za izvedbo priključka na javno kanalizacijo podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
(1) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug, za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del, s soglasjem in pod pogoji izvajalca javne službe, v skladu z Zakonom o graditvi objektov, pod nadzorom izvajalca javne službe.
(2) Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju.
(padavinske in drenažne vode)
V mešani sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok.
III. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
(naloge izvajalce javne službe)
Izvajalec javne službe izdaja:
– smernice za načrtovane predvidene prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice),
– mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenja),
– projektne pogoje k idejni zasnovi, projektom itd. (v nadaljevanju: pogoje),
– soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: soglasja),
– soglasja in pogoji za priključitev na javno kanalizacijo (v nadaljevanju: soglasja za priklop) ter
– potrdila.
Investitor mora k vlogi za izdajo dokumentov iz prejšnjega člena tega odloka predložiti:
– Za smernice in mnenja dokumentacijo, kot jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju.
– Za projektne pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov,
– idejno zasnovo in situacijo obstoječega stanja,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode.
– Za soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel prek katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika,
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
– načrt interne kanalizacije,
– dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z javnim kanalizacijskim sistemom,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.
– Za soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– katastrski načrt (načrt parcele),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,
– načrt interne kanalizacije,
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje ali pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano.
– Za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo po 197. členu ZGO-1, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu,
– projekt kanalizacijskega priključka (po strokovni presoji soglasodajalca za konkretne primere ni potrebno),
– projekt interne kanalizacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne instalacije (po strokovni presoji soglasodajalca za konkretne primere ni potrebno),
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi ali nevarnih snovi v odpadni vodi v primeru industrijskih odpadnih vod,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprav za pred čiščenje industrijske odpadne vode,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, kolikor priključek poteka tudi po zemljiščih, ki niso v lasti uporabnika,
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če gre za industrijske odpadne vode.
– Za soglasje za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe.
– Za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe,
– za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja 5. točka tega člena,
– upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture,
– za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, upravljavec zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki so določene v ceniku upravljavca.
(prevzem objektov in naprav javne kanalizacije po sklenjeni pogodbi o opremljanju)
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji le-te predati v last občini.
(2) Za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– podzemni kataster v digitalni obliki, format in elemente, ki jih ta kataster mora vsebovati, predpiše izvajalec javne službe,
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z veljavnim standardom (SIST EN 1610),
– poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom,
– dokazila o vgrajenih materialih in opremi,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javne kanalizacije,
– prve meritve za MKČN,
– okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za ČN, za katere je OVD potrebno.
Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo projektirati in izvesti na način, da je zagotovljen ločen sistem odvajanja padavinskih in odpadnih voda. Izjemoma se lahko projektira in izvede mešan sistem:
– ko padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja ali
– če so padavinske vode tako močno onesnažene, da jih ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
IV. VRSTA OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(objekti in naprave javne kanalizacije)
| (1) | Objekti in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so: |
– kanalizacijska omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– revizijski jaški za priključevanje objektov na javno kanalizacijo, ki so na zemljišču lastnika objekta,
– objekti in naprave vakuumske kanalizacije,
– male komunalne čistilne naprave velikosti najmanj 50 PE,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije (odprti kanalski jarki, prevzeti v najem in upravljanje upravljavca).
(2) Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja izvajalec javne službe.
(3) Izvajalec javne službe ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav v lasti občine z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave javne kanalizacije.
(4) Izvajalec javne službe je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku 14 dni po izvedenih delih.
(objekti in naprave uporabnikov)
(1) Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe;
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci olj;
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih ter izven nje/njih;
– nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(2) Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta in je v zasebni lasti. Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v priključni jašek. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti priključni jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Priključni jašek je del javne kanalizacije in mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto priključnega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture.
(4) Če priključnega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev priključnega jaška predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti priključni jašek. Naprave in objekte iz tega člena odloka upravlja in vzdržuje lastnik objekta na svoje stroške.
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov se izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega priključka.
(3) V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev po navodilih izvajalca več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
(način odvajanja in čiščenja odpadnih vod na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo)
(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja MKČN oziroma nepretočne greznice v skladu z veljavno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (v nadaljevanju: MKČN) ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične izvedbe. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije; za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav. Izgradnja mora biti usklajena z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Kočevje.
(3) Skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih napravah izvajalec izdela obratovalni monitoring, oziroma za naprave do zmogljivosti 50 PE oceno obratovanja, ki se izdela po zakonsko predpisanem navodilu in na zakonsko predpisanem obrazcu v skladu z veljavnim Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje.
(4) Ob izdelavi ocene obratovanja je treba preveriti:
– način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo, v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
– skladnost male komunalne čistilne naprave s standardi, navedenimi v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah, ki jih ministrstvo objavlja na svojih spletnih straneh,
– vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(prevzem blata iz čistilnih naprav)
Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz obstoječih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju občine v obsegu in rokih, določenih v 8. členu tega odloka. Izvajalec na podlagi Programa odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: Program) vsaka tri leta pripravi načrt izvajanja prevzema in zagotavljanja ravnanja, čiščenja in obdelave blata za celo področje občine v triletnem obdobju.
(1) Velikost obstoječe ali nepretočne greznice ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem prevzemu blata.
(2) Pogostost praznjenja greznice za posameznega uporabnika določi izvajalec v Programu odvajanja in čiščenja na podlagi prostornine usedalnika blata in v skladu z veljavno uredbo (najmanj enkrat na tri leta).
(3) Pri obstoječih greznicah se prazni prvi prekat, pri nepretočnih greznicah vsa vsebina in pri MKČN po navodilih proizvajalca.
(način obveščanja in praznjenja greznic)
(1) Izvajalec je dolžan uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne storitve javne službe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode v skladu z veljavno uredbo obvestiti pisno najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda, ter pogoje praznjenja, kot je prost dostop, odprti pokrovi ter prisotnost lastnika oziroma s strani lastnika določene osebe.
(2) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljša od 30 dni. O takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti najmanj 8 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(3) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške po ceniku.
(4) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov storitev iz tretjega odstavka tega člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša bolniška odsotnost ali višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev.
(5) Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve organizira izvajalec javne službe.
(uporaba blata iz pretočnih greznic in MKČN)
Blato iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža samo na sprejem v Centralno čistilno napravo Kočevje, zato je prepovedano odvažanje in odlaganje v okolje (kmetijska in ostala zemljišča), v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo. Izjema je blato, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu. Ta določba se lahko uporablja samo v primeru, če lastnik nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve predloži pisno izjavo, da se blato uporablja za gnojilo v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
(pravice in obveznosti izvajalca)
Iz naslova izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in obveznosti:
– zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, skladno z veljavno uredbo;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. Navedene storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture;
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in MKČN;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic;
– izdelovati Program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno uredbo;
– na poziv občine sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo;
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh objektih;
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev;
– voditi kataster o objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika infrastrukture;
– voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi in druge evidence;
– izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez nje;
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov;
– izvajati preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN;
– izvajati obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda;
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku;
– izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja;
– iz naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika;
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja;
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona o lokalni samoupravi in odloka, vendar v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov;
– izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih;
– izvajati druge obveznosti tega odloka.
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda)
(1) Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda v naslednjih primerih:
– stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov ali nemoteno delovanje javne kanalizacije,
– priključek na kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem upravljavca ali je izveden brez soglasja upravljavca,
– uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoj kanalizacijski priključek,
– uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode,
– kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– uporabnik se ne priključi na javno kanalizacijo skladno z določili tega odloka,
– uporabnik ne opusti greznice skladno s 14. členom tega odloka,
– če uporabnik ne plača računa skladno s pogoji predhodnega člena,
– če izvid vzorca odvedene odpadne vode uporabnika, izdelan pri pooblaščeni organizaciji, izkazuje neustrezno sestavo.
(2) Odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve, po ceniku upravljavca.
(3) Upravljavec lahko prekine dobavo vode in odvod odpadne ter padavinske vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca.
(4) Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje odpadnih voda za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije. O tem mora predhodno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja.
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij)
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
(2) Če investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora.
(3) V primeru rekonstrukcije javne kanalizacije so priključki v cestnem telesu in izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta strošek obnove kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev.
(4) Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora predhodno pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.
(pravice in obveznosti uporabnikov)
(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju Občine Kočevje, priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitve javne službe. V primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih, če želi obveznost plačila storitev javne službe prenesti na najemnika.
(2) Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti:
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca;
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je le-ta zgrajena;
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo;
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
– vzdrževati obstoječo greznico, nepretočno greznico ali MKČN;
– izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter industrijskih odpadnih vod;
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
– omogočati izvajalcu neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine;
– omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode;
– obvestiti izvajalca o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN;
– obveščati izvajalca o vseh okvarah in posegih na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije in kanalizacijskem priključku;
– uporabniki ne smejo prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;
– pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, številu stalno oziroma začasno prijavljenih oseb, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako, kot staremu in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati, ter od datuma prejema pisnega obvestila starega uporabnika;
– plačevati stroške storitev javne službe;
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe;
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(posegi v območje kanalizacije)
(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, PTT, toplovoda ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave nepoškodovane.
Uporabnik ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca javne službe oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije, če izvajalec javne službe ni izvedel vseh potrebnih ukrepov, da bi preprečil škodljive vplive na življenje in zdravje ljudi, živali, okolja in lastnine.
30. člen
Javna služba se financira:
– s ceno storitev javne službe,
– iz občinskega proračuna in
– drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.
(1) Cena storitev javne službe se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Predlog za oblikovanje cen pripravi izvajalec, potrdi pa jo pristojni občinski organ.
(3) Cena storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve tako, da se izvajalcu javne službe pokrijejo vsi stroški ravnanja z odpadnimi vodami.
(4) Cena opravljanja storitev se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.
(1) Odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode vključuje:
– omrežnino odvajanja, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
– ceno storitve odvajanja, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe,
– okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo okoljske dajatve.
(2) Čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin vključuje:
– omrežnino čiščenja, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
– ceno storitve čiščenja, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe.
(3) Storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN vključujejo:
– omrežnino, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
– ceno storitve, ki pokriva stroške povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN,
– okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo okoljske dajatve.
(4) V primeru, da je kanalizacijski priključek narejen iz greznice, se poleg omrežnine odvajanja odpadnih voda in stroška odvajanja odpadni voda, ter omrežnine čiščenja odpadnih voda in stroška čiščenja odpadnih voda zaračunavajo tudi dejanske ure vozila uporabljene za čiščenje le-te. Ure se zaračunavajo po ceniku dopolnilnih dejavnosti.
(5) Cene veljajo za opravljeno storitev v delovnem času. Intervencije pri praznjenju greznic v popoldanskem času, soboto, nedeljo ali praznik se zaračunavajo na osnovi nastalih stroškov dela in strojne opreme.
(6) Pri čiščenju greznic se v okviru cene storitve upošteva čiščenje pretočne greznice enkrat letno. Pogostejše čiščenje se šteje kot intervencija in se zaračunava po ceniku dopolnilnih dejavnosti.
(1) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni kanalizacijski sistem, je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda in velja tudi za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in njen odvoz in ravnanje z njimi na komunalni čistilni napravi. Uporabniki plačujejo odvedeno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno pitno vodo.
(2) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema, je izražena v kom/mesec ali v m3/mesec dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda. Cena storitve je lahko preračunana na enakomerne časovne intervale v okviru rokov, določenih z veljavno uredbo ali se določi na podlagi m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja in vključuje stroške prevzema blata in ravnanja z blatom.
(3) Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode, se količina odpadnih voda določi na način iz Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (normirana poraba po DN 13 ali 0,15 m3 na osebo na dan).
(4) Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin se na območju občine šteje kot javna služba. Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin je izražena v m3 in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe in utrjeno površino, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno javno površino ali streho, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj.
(5) Obračunano količino padavinske odpadne vode lahko izvajalec v primeru izvedbe ukrepov zadrževanja ali zmanjševanja količin pri uporabniku zmanjša za največ 50 %.
(6) Na količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor onesnaženosti.
(7) Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode so stroški, skladni s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja.
(obveznost plačila storitev)
(1) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
(2) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
(3) Uporabnik je dolžan plačati storitev, povezano z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, z dnevom priključitve oziroma vselitve v objekt.
(4) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno v obliki in na način, kot se obračunava oskrba s pitno vodo.
(plačilo računov in ugovor)
(1) Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.
(2) Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila.
(3) Kolikor uporabnik računa ne poravna v roku zapadlosti, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se začne postopek izterjave po sodni poti.
VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA
(1) Strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni organ občinske uprave Občine Kočevje.
(2) Inšpekcijski nadzor izvaja občinski inšpekcijski organ, ki ima v primeru ugotovljenih nepravilnosti pravico in dolžnost:
– odrediti priklop na kanalizacijo, kjer uporabnik tega ni storil v roku iz sedmega odstavka 8. člena,
– v primeru, da uporabnik ni spoštoval niti dodatnega roka iz odredbe inšpekcijskega organa, odrediti izvajalcu javne službe, da priklop izvede na stroške uporabnika oziroma izvesti druge ustrezne izvršilne ukrepe,
– uporabiti in izvesti vse druge ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(prekrški izvajalca javne službe)
(1) Pravna oseba – upravljavec javne kanalizacije se kaznuje z globo 2.000,00 EUR:
– če ne izpolnjuje obveznosti iz četrte, pete, šeste, enajste in dvanajste alineje 24. člena tega odloka;
– če dopusti priključitev uporabnika na javno kanalizacijo brez izdanega soglasja za priključitev na podlagi prvega odstavka 8. člena tega odloka.
(2) Odgovorna oseba pravne osebe se za prekršek iz tega člena kaznuje z globo 500,00 EUR.
(prekrški uporabnika – pravne osebe)
(1) Pravna oseba uporabnik javne kanalizacije se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo 3.500,00 EUR:
– če se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca (tretji odstavek, 27. člen);
– če se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to obvezno (prvi odstavek, 8. člen);
– če ne izpolnjuje obveznosti iz prve, druge, četrte, pete, šeste, osme, devete, desete, enajste, dvanajste in sedemnajste alineje drugega odstavka 27. člena odloka.
(2) Odgovorna oseba pravne osebe, fizična oseba in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo 500,00 EUR.
(prekrški uporabnika – fizične osebe)
Fizična oseba – uporabnik javne kanalizacije se kaznuje z globo 400,00 EUR:
– če ne izpolnjuje obveznosti iz prve, druge, četrte, pete, šeste, osme, devete, desete, enajste, dvanajste in sedemnajste alineje drugega odstavka 27. člena odloka;
– če se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to obvezno (prvi odstavek 8. člena).
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na področju Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 61/05).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s prvim dnem naslednjega meseca po objavi.
Št. 007-14/2015-2316
Kočevje, dne 24. junija 2015
dr. Vladimir Prebilič l.r.
