Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – Odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) je Mestni svet Mestne občine Celje na 7. redni seji dne 30. 6. 2015 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu OZ-9
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem Odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Zahodno Ostrožno – Občinski podrobni prostorski načrt OZ-9 (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).
(2) Podrobni načrt je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, pod številko projekta 749/14.
(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu prostorskega načrta, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka in na vpogled na Mestni občini Celje.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(predmet podrobnega načrta)
Na območju prostorskega načrta so skladno s pogoji določil tega odloka načrtovani naslednji posegi:
– izgradnja deset individualnih prostostoječih stanovanjskih hiš, od tega osem hiš v prvi fazi, dve hiši pa v drugi fazi,
– izgradnja omrežja dovoznih cest s površinami za pešce ter z možnostjo navezave na bodoče (predvideno) cestno omrežje,
– ukinitev obstoječega avtobusnega postajališča in izgradnja novega avtobusnega postajališča,
– izgradnja gospodarske javne infrastrukture za načrtovane stanovanjske objekte in vodnogospodarske ureditve z možnostjo dograditve in navezave na predvideno sosednje območje,
– odstranitev obstoječega pomožnega objekta na parceli št. 1029/19, k.o. Ostrožno,
– odstranitev obstoječega cestnega priključka na Cesto na Ostrožno na parceli št. 1029/19, k.o. Ostrožno,
– vodne ureditve – preureditve obstoječih neimenovanih potokov z oznako 1 in 2,
– ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje bivalnega in naravnega okolja ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč.
(območje podrobnega načrta)
(1) Območje prostorskega načrta se nahaja na severozahodnem delu mesta Celje. Območje je namenjeno stanovanjski gradnji nizke gostote, zelenim površinam ter prometni, energetski, teleprenosni in komunalni infrastrukturi (gospodarska javna infrastruktura – GJI) in predstavlja nepozidani del soseske Ostrožno Zahod. V naravi je območje travnik, delno pa cesta in dovozna pot.
(2) Območje podrobnega načrta obsega:
– parceli št. 1028/4 in 1029/17, obe k. o. Ostrožno in
– dele parcel št. 1024/1, 1024/7, 1024/9, 1027, 1028/5, 1029/19 in 1029/20, vse k. o. Ostrožno.
Površina območja meri približno 0,76 ha.
(3) Sestavni del podrobnega načrta so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture, potrebnih za komunalno opremljanje območja ter nujne morebitne protierozijske ukrepe in vodnogospodarske ureditve.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje obravnave se nahaja na severozahodnem delu mesta. Na severovzhodu je Cesta na Ostrožno in obstoječe avtobusno postajališče. Na severozahodu in jugovzhodu je obstoječa pozidava individualnih stanovanjskih hiš. Na jugozahodu so travniki, do stare struge potoka Sušnica.
(2) V času gradnje obsega vplivno območje podrobnega načrta zemljišča znotraj meje območja ter zemljišča zunaj meje območja, potrebna za gradnjo vodnogospodarskih ureditev in gospodarske javne infrastrukture. Po izgradnji prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča območja podrobnega načrta.
(3) Prostorske ureditve, načrtovane s podrobnim načrtom, nimajo negativnih vplivov na sosednja območja.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA TER UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(namembnost območja podrobnega načrta)
Zemljišče je v celoti namenjeno stanovanjski gradnji nizke gostote, zelenim površinam ter izgradnji gospodarske javne infrastrukture.
(1) Na območju podrobnega načrta so skladno s pogoji določil tega odloka dopustni naslednji posegi:
– izgradnja deset individualnih prostostoječih stanovanjskih hiš,
– odstranitev obstoječega avtobusnega postajališča in odstranitev nezahtevnih in enostavnih objektov ali njihovih delov,
– izgradnja novega avtobusnega postajališča in novih nezahtevnih ter enostavnih objektov po pogojih tega odloka,
– odstranitev obstoječih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture v povezavi z odstranjenimi objekti,
– izgradnja novega ter obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture,
– vodne ureditve – preureditve obstoječih neimenovanega potoka z oznako 1 in površinskega odvodnika z oznako 2.
(2) Za potrebe realizacije podrobnega načrta je dopustna tudi izgradnja novega omrežja ter obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture izven meje območja podrobnega načrta.
Na območju podrobnega načrta se odstranita obstoječa objekta:
– pomožni objekt (garaža) na parceli št. 1029/19, k.o. Ostrožno in
– obstoječe avtobusno postajališče (nadstrešnica, peron) na parcelah št. 1028/5 in 1029/20, obe k. o. Ostrožno.
(vodnogospodarske ureditve)
(1) Z namenom ureditve odvajanja zalednih voda ter izboljšanja hidromorfoloških lastnosti je v okviru podrobnega načrta skladno z izdelanimi strokovnimi podlagami s področja upravljanja z vodami (Hidrosvet d.o.o., št. 106/2015, marec 2015) predvidena ureditev neimenovanega potoka – levega pritoka Sušnice ter površinskega odvodnika, ki poteka skozi ureditveno območje prostorskega akta. Korigira se trasa »neimenovanega potoka 1« ter uredi struga s širino dna 0,60 m in naklonom brežin 1:1,5. Struga bo prevajala visoke vode s stoletno povratno dobo (Q100). Na potoku se uredita dva prepusta za potrebe dovoznih cest min DN 600. Površinski »odvodnik 2« se ukine. Njegovo funkcijo prevzame nov meteorni kanal DN 500, z navezavo na »neimenovani vodotok 1«.
(2) Vsi načrtovani posegi v prostor, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, morajo biti načrtovani in zgrajeni skladno z določbami predpisov s področja urejanja voda tako, da so od zgornjega roba brežine »neimenovanega potoka 1« odmaknjeni najmanj 5 m, to je na mejo priobalnega zemljišča.
(pogoji in usmeritve glede lege objektov)
(1) Urbanistična zasnova umestitve objektov in naprav upošteva lego parcele in reliefa, oblike in lege sosednjih parcel in reliefa, lege obstoječih objektov in naprav, dovozne ceste in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo. Hkrati zasnova upošteva rešitve predhodnih strokovnih podlag, s katerimi je predvidena širitev zazidanega območja.
(2) Umestitev objektov in naprav je določena:
– z gradbeno parcelo (GP), ki je določena za vsak objekt posebej,
– z gradbeno mejo (GM), to je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča,
– z gradbeno linijo (GL) na katero morajo biti postavljeni načrtovani objekti z enim robom – najmanj s 60 % dolžine ene stranice fasade,
– s horizontalnimi in vertikalnimi gabariti objektov,
– s točkami zakoličbe, s katerimi so novi objekti in naprave locirani v prostoru in
– z višinskimi kotami terena in objektov.
(pogoji in usmeritve glede velikosti in oblikovanja objektov)
(1) Velikost posameznih objektov je določena z:
– gradbenimi mejami, ki jih načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih odmaknjeni v notranjost parcele,
– dimenzijami horizontalnih gabaritov z dopustnim odstopanjem,
– dimenzijami vertikalnih gabaritov z dopustnim odstopanjem, pri čemer pomeni: P pritličje, P+1 pritličje in nadstropje, IP izkoriščeno podstrešje ter P podstrešje,
– točne tlorisne dimenzije in višine objektov bodo določene na podlagi potreb investitorja ob upoštevanju tehnoloških in logističnih zadev v fazi izdelave projektov za pridobitev dovoljenja za gradnjo.
(2) Načrtovani objekti so osnovne tlorisne dimenzije 12,00 x 9,00 m, povečani ali zmanjšani za dopustno toleranco ± 10 %. Objekti so zasnovani kot dvoetažni in imajo pritličje (P), nadstropje (P+1) in podstrešje ali pritličje in izkoriščeno podstrešje (IP). Strehe objektov so simetrične dvokapnice naklona 35°–45°.
(3) Za vse objekte se tip pozidave poenoti na sodobno oblikovane objekte, zasnovane kot podolgovati kubusi orientirani prečno na predvideno cesto. Fasade se oblikuje sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Uporabljeni materiali so omet, les, beton, steklo ali sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih toplih zemeljskih barv. Barve streh so rdeče, rjave ali temno sive.
(4) Dopustna je izvedba frčad v strešini objekta ali drugo odpiranje strešin, skupna dolžina zidov frčad v posamezni strešini ne sme preseči polovice dolžine objekta. Dopustna je izvedba osnovnega objekta z aneksi poljubnih oblik kjerkoli znotraj maksimalno dovoljenih tlorisnih dimenzij objekta. Strešine nad aneksi in strešine frčad so lahko ravne, enakega naklona kot osnovne strešine ali z drugim naklonom vklopljene v strešine objekta.
(5) Kote pritličij predvidenih objektov se načrtuje s koto pritličja dvignjeno nad predvideno niveleto ceste za približno 15 cm.
(6) Novo avtobusno postajališče se zgradi kot tipska nadstrešnica. Objekt je pritličen, oblikovan kot konzola okvirnih tlorisnih dimenzij 3,00 x 1,75 m. Postavitev nadstrešnice ne sme ovirati gibanja pešcev in vzdrževanja pločnika (čiščenja, odstranjevanja snega).
(1) Na območju podrobnega načrta je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe ob načrtovanih stanovanjskih objektih na gradbeni parceli, to so: majhna stavba – garaža, drvarnica, nadstrešek, zimski vrt, savna, bazen, ograje ter pomožni infrastrukturni objekti, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve.
(2) Vrsta pomožnih objektov, dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za pomožni objekt, je določena z veljavnimi predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost. Poleg tega morajo biti za postavitev pomožnih objektov upoštevani še pogoji iz veljavnega občinskega prostorskega plana.
(3) V primeru gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe skupni faktor zazidanosti, to je razmerje med zazidano površino osnovne stavbe skupaj z nezahtevnimi in enostavnimi objekti ter celotno površino gradbene parcele, ne sme presegati 0,4.
(4) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom. Dovoljena višina je samo pritličje. Strehe pomožnih objektov so praviloma ravne ali enake kot na osnovni stavbi, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna) se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na parceli taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna.
(pogoji in usmeritve za ureditev zunanjih površin in ozelenjevanje)
(1) Na gradbenih parcelah predvidenih enostanovanjskih hiš se uredijo dovozi, druge utrjene površine in zelene površine.
(2) Dovozi in dostopi do stanovanjskih objektov so izvedeni kot utrjene peščene, tlakovane ali asfaltirane površine. Ostale površine so zatravljene. Premostitev višinskih razlik v mejah gradbenih parcel je predvidena z ureditvijo brežin in z izvedbo opornih zidov največje višine 1,20 m. Zidovi morajo biti obvezno ozelenjeni.
(3) Gradbena parcela ali del nje je lahko ograjena. Ograja mora biti živa meja, žična ozelenjena. Dopustna je tudi lesena, kovinska in delno zidana ograja, višine do 1,60 m, vsaj 0,5 m oddaljena od cestnega sveta. Odmik od zunanjega roba pločnika ni potreben. Polno zidana ograja ni dopustna. Dopustna je kombinacija zidca do višine približno 0,70 m in stebričkov z vmesnimi leseno-kovinskimi polnili. Plastična izvedba ograje ni dovoljena. Ob liniji Ceste na Ostrožno je dovoljeno postaviti do 1,8 m visoko ograjo, ki ima lahko funkcijo protihrupne ograje. Ograje in žive meje v križiščih morajo biti oblikovane tako, da ne ovirajo preglednosti.
(4) Zelene površine so sestavni del ureditve območja. Trase komunalne infrastrukture je potrebno voditi izven območja zelenic. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo kot okrasni vrtovi in sadovnjaki.
(pogoji za urejanje in oblikovanje urbane opreme ter elementov oglaševanja)
(1) Urbano (parkovno) opremo sestavljajo:
– avtobusno postajališče,
– elementi za hojo in varovanje poti (tlaki, ograje),
– elementi za varovanje okolja (koši za odpadke, ograje),
– svetilke, usmerjevalne in obvestilne table.
(2) Vsa oprema je oblikovno enotna, vsi elementi urbane opreme morajo biti sodobno in nevtralno oblikovani skladno z mestno urbano opremo.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(cestno omrežje in parkirne površine)
(1) Prometno omrežje na širšem območju se povezuje s Cesto na Ostrožno, ki se navezuje na mestno prometno omrežje. Hkrati zasnova cestnega omrežja omogoča širitev. Cestno omrežje je možno izgrajevati fazno.
(2) V obravnavanem območju se uredijo naslednje ceste:
– Cesta z oznako A poteka v smeri sever jug. Na severu se navezuje na Cesto na Ostrožno, na jugu pa na predvideno cesto z oznako B. Širina normalnega profila ceste A znaša 6,00 m z urejenim hodnikom za pešce širine 1,50 m.
– Cesta z oznako B poteka v smeri vzhod zahod in predstavlja del bodočega cestnega omrežja. Preko nje se v drugi fazi realizacije podrobnega načrta napajajo objekti 8, 9 in 10. Širina normalnega profila ceste B znaša 6,0 m z urejenim obojestranskim hodnikom za pešce širine 1,50 m, za kar se v prvi fazi realizacije prostorskega načrta zagotovi rezervat, v drugi fazi realizacije tega prostorskega akta pa zgradi cesta v ožjem profilu širine 4,00 m brez hodnika za pešce.
– Cesta z oznako C se navezuje na cesto A in napaja objekte od 1 do 7. Širina normalnega profila ceste C znaša 5,0 m.
– Cesta z oznako D se navezuje na cesto A in v prvi fazi realizacije podrobnega načrta, pred izgradnjo ceste B, napaja objekte 8, 10 in obstoječe objekte. Po izgradnji ceste B se del ceste D ukine, na tem delu pa zgradi objekt 9. Širina normalnega profila ceste D znaša 5,0 m.
– Obstoječi cestni priključek na Cesto na Ostrožno na parceli št. 1029/19, k. o. Ostrožno se ukine, dovoz do obstoječih objektov se zagotovi po novem cestnem omrežju.
(3) Predvidene dovozne ceste in na novo urejene dovozne ceste se asfaltirajo. Obstoječe asfaltirane ceste se ohranjajo v asfaltirani izvedbi.
(4) Parkirne površine se zagotavljajo na gradbenih parcelah objektov. Parkirne površine so peščene, tlakovane s tlakovci ali travnimi ploščami.
(pešpoti in kolesarske steze)
(1) Na obravnavanem območje se uredijo enostranski hodnik za pešce ob cesti A in delno enostranski, delno pa obojestranski hodnik za pešce ob cesti B. Peš promet do predvidenih objektov poteka po dovoznih cestah C in D.
(2) Kolesarski promet poteka po cestah.
(3) Hodniki za pešce so širine 1,50 m, asfaltirani ali tlakovani.
(1) Na obravnavanem območje se zaradi izgradnje priključka ceste A na Cesto na Ostrožno ukine obstoječe in izgradi novo avtobusno postajališče.
(2) Avtobusno postajališče sestavljajo uvozni pas, postajališče in izvozni pas ter površine za pešce, ki so del razširjenega hodnika za pešce ob Cesti na Ostrožno. Na površini za pešce se zgradi nadstrešek, skladno s pogoji tega odloka.
(3) Na območju avtobusnega postajališča je treba zagotoviti preglednost v odvisnosti od največje dovoljene hitrosti vozil in tehničnih elementov ceste na delu avtobusnega postajališča, kot to določajo predpisi o projektiranju cest in avtobusnih postajališč.
(splošni pogoji za potek in gradnjo komunalnega, energetskega in elektronsko komunikacijskega omrežja)
(1) Zaradi gradnje načrtovanih posegov se zgradijo, prestavijo, zamenjajo in zaščitijo komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske naprave in objekti – gospodarska javna infrastruktura (GJI). Načrtovanje in gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če to ni v nasprotju s tem odlokom.
(2) Pri načrtovanju in izgradnji gospodarske javne infrastrukture je treba upoštevati širitev območja poselitve, skladno z občinskim prostorskim planom in ostalo prostorsko dokumentacijo.
(3) Vse vode gospodarske javne infrastrukture se uredi po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma po površinah v javni rabi tako, da se omogoči vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. V primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, lahko vodi potekajo po drugih površinah, vendar po najkrajši možni poti. Vse obstoječe in predvidene elektro in elektronsko komunikacijske vode se praviloma kablira.
(4) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo, upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki do ostalih grajenih in naravnih struktur. Gradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture se izvaja usklajeno. Obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo se med gradnjo zaščiti, po gradnji pa izvede ustrezno sanacijo.
(5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druge rešitve v zvezi z gradnjo in urejanjem gospodarske javne infrastrukture, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi gospodarske javne infrastrukture mora investitor komunalnega voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca ceste in voda.
(1) Objekti obravnavanega podrobnega načrta se nahajajo v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba z vodo ni dovoljena. Za oskrbo stanovanjskih objektov s pitno vodo se zgradi nov javni vodovod. Nov vodovod se priključi na obstoječ javni vodovod LŽ-N premera 200 mm, ki se nahaja severno od območja, ob Cesti na Ostrožno. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju podrobnega načrta je od 275 m do 290 m nadmorske višine. Za potrebe napajanja predvidenih objektov je predvidena nova vodovodna veja iz duktilnih cevi DN 100 mm, ki je izvedena kot zanka na katero sta nameščena dva nadzemna hidranta, ki zagotavljata 10 l/s za potrebe požarne vode.
(2) Vodovod je treba načrtovati najmanj 3 m stran od objektov na globini najmanj 1,2 m pod koto terena. Na območjih, kjer so načrtovani posegi v varovalnem pasu javnega vodovoda ali so oddaljeni manj kot 3 m od osi javnega vodovoda, se javni vodovod prestavi tako, da je po zaključeni gradnji javni vodovod najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena.
(3) Zaradi zagotavljanja kvalitete pitne vode na vodovodu ni dovoljeno projektirati slepih vodov. V vozliščih je potrebno predvideti sektorske ventile. Za izgradnjo vodovoda se uporabijo cevi polietilen DN/OD 32 mm -10 barov. Vodomeri se vgradijo zunaj objektov v tipskih toplotno izoliranih vodomernih jaških. Hidranti morajo imeti med hidrantnim ventilom in N-kosom vgrajen FF-kos dolžine min. 300 mm. Ventili, hidranti in ostale armature, ki so vgrajeni podzemno, morajo biti na terenu označeni z označevalno tablico.
(4) Predvideni vodovod se mora predati v last mestne občine in v upravljanje upravljavcu javnega vodovodnega omrežja. Vodovodne priključke in priključitev novozgrajenega vodovoda na obstoječ javni vodovod izvede upravljavec javnega vodovoda na stroške investitorja, ko bo predviden javni vodovod zgrajen in predan v upravljanje.
(5) Pred tehničnim pregledom je potrebno upravljavcu javnega vodovoda predložiti geodetske posnetke skladne z GJI standardom in projekte PID za zgrajeni vodovod, zapisnik o dezinfekciji vodovoda, zapisnik o tlačni preizkušnji vodovoda po SIST EN 805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka« in potrdilo o preizkusu hidrantnega omrežja.
(1) Na obravnavanem območju je obvezen priklop objektov na javno kanalizacijo. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Za odvod komunalnih odpadnih vod iz stanovanjskih objektov na območju podrobnega načrta je predvidena ločena fekalna in meteorna kanalizacija.
(2) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov se zgradi fekalno kanalizacijo, ki se priključi na obstoječ javni fekalni kanal preko revizijskega jaška številka 9 s kronsko navrtavo na koti najmanj 242,41 m nadmorske višine.
(3) Za odvod meteornih vod se zgradi meteorno kanalizacijo z iztokom v »neimenovani potok 1«. Za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v vodotoke se izvedejo ukrepi skladno z državnimi in občinskimi predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Za meteorne vode s streh in povoznih površin je potrebno za vsak objekt predvideti zadrževalni bazen ali druge podobne rešitve. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji, kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se lahko spelje preko meteorne kanalizacije v površinski odvodnik.
(4) Z namenom ureditve odvajanja zalednih voda ter izboljšanja hidromorfoloških lastnosti je predvidena ureditev neimenovanega potoka 1 – levega pritoka Ložnice in površinskega odvodnika 2 skladno s pogoji 9. člena tega odloka. Površinski »odvodnik 2« se ukine, njegovo funkcijo prevzame nov meteorni kanal DN 500, z navezavo na »neimenovani vodotok 1«, ki hkrati služi kot meteorni kanal za del obravnavanega območja. Za vse ostale kanale je treba v nadaljnjih fazah izvesti hidravlični izračun.
(5) Za odvod zalednih meteornih voda se vzporedno s Cesto na Ostrožno uredi kanaleta za zajem meteornih voda. Na mestih križanja novih cest z odvodniki meteornih voda se zgradijo prepusti in rešetke preko ceste za zajem meteorne vode s ceste:
– prepust DN 600 na mestu križanja jarka 1 s cesto A,
– prepust DN 600 na mestu križanja jarka 1 s cesto D,
– rešetka preko ceste A ob Cesti na Ostrožno.
(6) Kanalizacijo je treba načrtovati najmanj 3 m stran od objektov. Kanali naj bodo v javnih površinah, kjer bo po izgradnji omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela.
(7) Priključitev internih kanalskih priključkov na predvideno kanalizacijo izvede upravljavec kanalizacije na stroške investitorjev, ko bo zgrajena javna kanalizacija predana v upravljanje.
(8) Pred tehničnim pregledom je treba upravljavcu javne kanalizacije predložiti geodetske posnetke, skladne z GJI standardom, projekte PID za kanalizacijo, posnetek pregleda s kamero ter zapisnik o preizkusu tesnosti kanalov po SIST EN 1610 z zrakom – postopek L.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za oskrbo obstoječih in predvidenih objektov in naprav z električno energijo na območju podrobnega načrta se izgradi novo nizkonapetostno elektro (NN) omrežje ter preuredi in izgradi omrežje javne razsvetljave (JR).
(2) Na območju podrobnega načrta se obstoječa podzemna kanalizacija, ki poteka po južnem robu Ceste na Ostrožno zaščiti in dogradi z nizkonapetostnim elektro (NN) vodom iz obstoječe transformatorske postaje TP Vešenik do obstoječe prostostoječe razdelilne omarice.
(3) Za napajanje predvidenih objektov se iz razdelilne omarice zgradi sekundarno omrežje z zemeljskimi kabli do priključnih omaric predvidenih objektov in naprav.
(4) Po izgradnji je treba za nove trase elektrovodov izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom.
(1) Na območju podrobnega načrta se ob obstoječih in predvidenih cestah, poteh ter na ostalih javnih prostorih preuredi obstoječe in uredi novo omrežje javne razsvetljave.
(2) Obstoječe omrežje javne razsvetljave ob Cesti na Ostrožno se ustrezno zaščiti in preuredi. Ob cestah A, B, C in D se zgradi novo omrežje javne razsvetljave. Svetilke se postavijo na kandelabrih, postavljenih v zelenici ob cesti, hodniku za pešce ali na ostalih javnih površinah. Točna razmestitev in tip svetilk se določi v PGD/PZI dokumentaciji.
(3) Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke.
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Na obravnavanem območju potekajo obstoječi TK vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječih vodov ter jih po potrebi prestaviti ali ustrezno zaščititi in prestaviti. Za priključitev novih objektov na obstoječe komunikacijsko omrežje se izgradi novo TK kanalizacijo.
(2) Novi in prestavljeni TK vodi se uredijo ob cestah in poteh, ki so prilagojeni končnemu stanju pozidave.
(3) Priključevanje posameznih obstoječih in predvidenih objektov ter naprav se podrobneje obdela v tehnični dokumentaciji, skladno s pogoji in pod nadzorom upravljavca. Po izgradnji je treba za nove trase elektrovodov izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom.
(1) Skladno z Energetsko zasnovo in programom plinifikacije mesta Celja je za obravnavano območje predvidena energetska oskrba z navezavo na obstoječe plinovodno omrežje zemeljskega plina. Sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Celje (SODO) ima na območju zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje.
(2) Oskrba obravnavanega območja z zemeljskim plinom se uredi iz obstoječega plinovoda PE 255 10 bar, ki poteka po severni strani Ceste na Ostrožno.
(3) Sekundarno plinovodno omrežje se uredi na osnovi pretočno-tlačne analize glede na podatke o potencialnem energetskem konzumu. Predvideno sekundarno plinovodno omrežje se uredi v komunalno energetskih koridorjih, pri čemer se v največji možni meri projektira v sistemu cevnih zank.
(1) Ogrevanje objektov in sanitarne vode se uredi individualno za posamezni objekt. Predviden vir ogrevanja je zemeljski plin, sončni kolektorji ali toplotna črpalka in drug alternativen vir ogrevanja skladno z veljavnimi prepisi, ki urejajo način ogrevanja na območju Mestne občine Celje ter se nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka.
(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka.
(pogoji zbiranja in odvoza in deponiranje odpadkov)
(1) Pri ravnanju z odpadki je treba upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem. Način zbiranja in odvoz komunalnih odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje.
(2) Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično brezhiben in zavarovan prostor tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov. Natančna lokacija zbirnih in odjemnih mest se določi v tehnični dokumentaciji za posamezen objekt ali skupino objektov.
(3) Gradbeni odpadki in inertni odpadki, ki nastanejo zaradi rušenja obstoječih objektov in infrastrukture, se odstranijo izven ureditvenega območja podrobnega načrta. Ravnanje z njimi se izvede v skladu z načrtom odstranjevalnih del ter s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Na območju podrobnega načrta ni dovoljeno skladiščenje nevarnih odpadkov.
(4) Nevarni odpadki, mednje spadajo tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Zaradi predvidenih posegov se določijo nove parcelne meje. Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim delom podrobnega načrta, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene lomne točke meje ter v skladu s katastrskim elaboratom, ki je obvezni sestavni del tehnične dokumentacije ter skladno s projektno dokumentacijo in mora vsebovati predlog nove parcelacije.
(2) Parcelacija načrtovanih individualnih stanovanjskih objektov se načrtuje in izvede po meji priobalnega zemljišča »neimenovanega potoka 1«.
(3) Parcele, določene s tem podrobnim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo in združujejo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na ureditvenem območju podrobnega načrta ni zavarovanih objektov ali območij kulturne dediščine. Na območju obravnave se predvideni posegi načrtujejo in izvajajo tako, da se ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter da se varuje značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin in se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoje arheološke ostaline.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(pogoji ohranjanja narave)
Načrtovane ureditve ne posegajo na zavarovana ali naravovarstveno pomembna območja. Zaradi ohranjanja narave se posegi načrtujejo in izvajajo tako, da so omejeni na gradbišče in transportne poti.
(1) V času gradnje se na celotnem ureditvenem območju, na transportnih poteh, gradbiščih in začasnih deponijah, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi:
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij ter transportnih sredstev; ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov,
– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišč, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala; ukrep zahteva ustrezno ureditev gradbišč in začasnih skladišč sipkih materialov, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij posegov (deponij, nasipov, vkopov),
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje,
– če so prevozna sredstva in delovne naprave ustavljene za daljši čas, mora biti motor ugasnjen,
– zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje in čiščenje prevoznih poti in odkritih površin.
(2) Kot energetski vir je načrtovan zemeljski plin v kombinaciji z obnovljivimi viri energije, ki so lahko tudi edini vir energije za ogrevanje objektov.
(1) Posegi v tla naj se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Zaradi racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal.
(2) Na območju gradnje objektov in ostalih ureditev se vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena, deponirajo ločeno, glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja.
(3) Za nasutja tal na območju prostorskega načrta se lahko uporablja samo material (kamnina, zemljina), ki je z vidika onesnaženosti zemljine neoporečen. Pred uporabo materiala se po potrebi preveri stopnje onesnaženosti materiala skladno s predpisi, ki določajo mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednostih nevarnih snovi v tleh.
(1) Na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, sodi obravnavano območje v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, saj gre za stanovanjsko območje. Dopustna mejna vrednost hrupa na območjih II. stopnje varstva pred hrupom je 55 dBA podnevi in 45 dBA ponoči, kritična vrednost pa 63 dBA podnevi in 53 dBA ponoči.
(2) V času gradnje se uporabljajo stroji s čim manjšo možno zvočno močjo in se upošteva omejitve glede njihove uporabe, predvsem časovne omejitve (uporaba v dnevnem času). Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(1) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(2) Na meteorno kanalizacijo se dovoli priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe. Padavinske vode s streh objektov in utrjenih površin morajo biti speljane v ločeno meteorno kanalizacijo preko peskolovov.
(3) V območju predvidene gradnje je treba izvesti lokalno zadrževanje in ponikanje (če teren dovoljuje) odpadnih meteornih vod pred izpustom v javne meteorne kanale in vodotoke.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Razsvetljava objekta se izvede tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. Načrtovanje in uporaba javne razsvetljave in drugih zunanjih svetlobnih teles mora biti skladno z določil, ki predpisujejo mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Za ureditev javne razsvetljave in razsvetljave objektov se načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice ter uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru.
(3) Gradbišča se ponoči ne osvetljuje. Za varovanje gradbišča in objekta v času obratovanja je dovoljena postavitev posameznih svetil, ki so opremljena s senzorjem za samodejni vklop/izklop.
(4) Svetlobnih reklamnih napisov in sporočil na celotnem območju prostorskega načrta ni dovoljeno nameščati in uporabljati.
(pogoji zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov)
(1) Pri ravnanju s komunalnimi odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem.
(2) Prostor za zbiranje komunalnih odpadkov se nahaja ob objektih. Dovoz do njih je omogočen preko cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov je treba postaviti na ekološko tehnično brezhiben prostor, ki bo posebej oblikovan, skladno z oblikovanjem objekta (nadstrešnica, lesena ograja).
IX. REŠITVE IN UKREPI IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
(varstvo pred poplavo in erozijo)
(1) Območje podrobnega načrta je po podatkih državnega organa, pristojnega za okolje, o območjih poplavne nevarnosti poplavno varno.
(2) Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo. Pri projektiranju objektov in gradnji se ustrezne rešitve izvedejo na podlagi predhodne geomehanske presoje. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti in proti erozijsko zaščito v fazi gradnje in v fazi uporabe.
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje Mercalli-Cancani-Sieberg. Pospešek tal je 0,150. Za zagotavljanja varnosti se v vseh novih objektih ojača prva plošča objekta.
(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in načrtovanimi dovozi za interventna vozila, z zagotavljanjem zadostnih virov vode za gašenje ter z ostalimi preventivnimi ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti. Zaradi požarne ogroženosti se med gradnjo in obratovanjem upošteva predpise, ki urejajo varstvo pred požarom in varstvo pred požarom v naravnem okolju ter druge predpise, ki urejajo prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom.
(2) Na ureditvenem območju podrobnega načrta je omogočen dovoz intervencijskih vozil in umik ljudi na sosednja zemljišča. Med objekti se zagotovijo ustrezni odmiki in potrebne protipožarne zaščite. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje se zagotovijo iz vodovoda preko hidrantnega omrežja.
(3) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine bo opredeljen v PGD projektu.
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)
(1) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se prepreči odtekanje vode v vodotoke, v podzemno vodo in na gozdna ter kmetijska zemljišča.
(2) Pri nezgodah med gradnjo in med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov, se ustrezno ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in kmetijska zemljišča ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se skladno s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(3) Med gradnjo in obratovanjem se izvajajo vsi ukrepi za preprečitev izcejanja betonskih odplak, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih snovi v vodo. Vsi gradbeni odpadki in ostanki gradbenega materiala ter kakršnih koli drugi odpadki se sproti odstranijo iz ureditvenega območja in na ustrezen način reciklirajo ali deponirajo.
(4) Pranje, čiščenje in oskrba gradbene mehanizacije z naftnimi derivati se vrši v za ta namen zgrajenih pretakališčih, ki se zgradijo kot neprepustne ploščadi z lovilno posodo, ki lahko sprejme celotno morebitno izlito tekočino, iztok iz ploščadi se opremi z zaklopko, s peskolovom in lovilcem olj, ki se redno vzdržujeta. Pri pretakanju goriva se zagotovi dvakratna količina absorpcijskega sredstva za vpijanje naftnih derivatov, ki je potrebna, če bi kjerkoli nekontrolirano odtekalo gorivo ali pa olje iz polnega največjega rezervoarja na napravah oziroma mehanizaciji.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
(1) Prostorske ureditve, ki jih določa podrobni načrt, je mogoče izvajati v celoti ali po delih, ki predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno. Izvajajo se tako, da čim manj vplivajo na bivalne in delovne pogoje in obstoječe ureditve sosednjih območij, ter da je zagotovljeno nemoteno obratovanje obstoječih objektov. V primeru fazne izvedbe prostorskih ureditev se dograditev in obnova gospodarske javne infrastrukture in zemljišč izvede v vsaki zaključeni etapi posebej.
(2) Prostorske ureditve, ki se izvajajo po etapah, predstavljajo funkcionalno zaključene celote. V prvi etapi se izvedejo naslednje ureditve:
– odstranitev obstoječega in izgradnja novega avtobusnega postajališča,
– izgradnja dela ceste A, cesta B in dela ceste D,
– odstranitev obstoječega cestnega priključka na Cesto na Ostrožno na parceli št. 1029/19, k. o. Ostrožno,
– vodne ureditve – preureditve neimenovanega potoka 1 in površinskega odvodnika 2,
– izgradnja objektov 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8,
– izgradnja nove in preureditev obstoječe gospodarske javne infrastrukture.
(3) V drugi etapi se izvedejo naslednje ureditve:
– izgradnja dela ceste B in dela ceste D,
– rušitev obstoječega objekta na parceli št. 1029/19, k. o. Ostrožno,
– odstranitev dela ceste D iz prve etape,
– izgradnja objektov 9 in 10,
– izgradnja nove in preureditev obstoječe gospodarske javne infrastrukture.
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(drugi pogoji in zahteve za izvajanje)
(1) Pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove.
(2) Pred začetkom del je treba narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti, nastale poškodbe po koncu gradnje odpraviti in na cestah vzpostaviti prvotno stanje.
(3) Infrastrukturne objekte, naprave in druge objekte je potrebno med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati.
XII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Podrobni načrt določa okvirne tlorisne in višinske gabarite, prikazane v grafičnih prilogah.
(2) Kot toleranca je dovoljeno:
– sprememba parcelnih mej ob soglasju mejašev,
– povečanje tlorisnih gabaritov načrtovanih objektov do +10 %, dopustna višinska odstopanja načrtovanega objekta do +5 %,
– zmanjšanje tlorisnih gabaritov načrtovanih objektov do –20 %, dopustna višinska odstopanja načrtovanega objekta so –5 %,
– na zemljiščih, predvidenih za gradnjo objektov št. 8, 9 in 10, je možno zgraditi samo 2 stanovanjska objekta namesto predvidenih treh, pri čemer se za potrebe odmere komunalnega prispevka upošteva vso stavbno zemljišče na območju gradnje, ki je v lasti investitorja,
– na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustne tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, bolj ekonomična investicijska vlaganja in kolikor te spremembe oziroma prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta podrobnega načrta,
– sprememba tras in objektov prometne, komunalne in energetske infrastrukture so mogoče ob soglasju vseh tangiranih nosilcev urejanja prostora in načrtovalca.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojni službi Mestne občine Celje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
(1) Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Zahodno Ostrožno (054), (Uradni list SRS, št. 36/88) za del ureditvenega območja, ki je v prostorskih ureditvenih pogojih označeno kot območje 1 in 1b (območje ob Cesti na Ostrožno) in je predmet tega odloka.
Št. 3505-6/2014
Celje, dne 30. junija 2015
Bojan Šrot l.r.
