Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popravek), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 – ZPNačrt-C, 35/13 – sklep ustavnega sodišča) in 14. člena Statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 12/99, 2/01, 38/04 in 28/12) je Občinski svet Občine Razkrižje na 7. seji dne 17. 6. 2015 sprejel
o občinskem prostorskem načrtu Občine Razkrižje
1. Uvodne določbe
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPN) Občine Razkrižje, ki sta ga izdelali podjetji Oikos d.o.o., v sodelovanju s podjetjem Sapo, studio za arhitekturo, planiranje in oblikovanje d.o.o., pod številko projekta 1166/2009.
(2) Občinski prostorski načrt Občine Razkrižje (v nadaljnjem besedilu: OPN), vsebuje strateški in izvedbeni del.
(3) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Razkrižje (v nadaljnjem besedilu: občine) in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– zasnovo prostorskega razvoja občine,
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
– okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
– okvirna območja razpršene poselitve,
– usmeritve za prostorski razvoj občine.
(4) Izvedbeni del OPN določa:
– enote urejanja prostora,
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(1) OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:
1. uvodne določbe,
2. strateški del:
2.1 izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
2.2 zasnova prostorskega razvoja občine,
2.3 zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra,
2.4 okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
2.5 okvirna območja razpršene poselitve,
2.6 usmeritve za prostorski razvoj občine,
2.7 koncept prostorskega razvoja naselij Razkrižje in Šafarskoter dela naselja Veščica,
2.8 usmeritve za razvoj v krajini,
2.9 usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
2.10 usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev,
3. izvedbeni del:
3.1 enote urejanja prostora,
3.2 namenska raba prostora,
3.3 dopustna izraba prostora,
3.4 prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrst posegov v prostor,
3.5 prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov, merila za parcelacijo,
3.6 prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje v območju gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo,
3.7 prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb,
3.8 prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja,
3.9 prostorski izvedbeni pogoji za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora (v nadaljevanju PNRP),
3.10 podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji po posamezni enoti urejanja prostora (v nadaljevanju EUP),
3.11 prostorski izvedbeni pogoji na območjih občinskih podrobnejših prostorskih načrtov (v nadaljevanju OPPN),
4. končne določbe.
(3) Odlok o OPN Občine Razkrižje vsebuje tudi dve prilogi k izvedbenemu delu:
Priloga 1a: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
Priloga 1b: Preglednica dopustnih objektov glede na namen po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
(4) Grafični prikazi OPN vsebujejo:
– grafične prikaze strateškega dela:
I. zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:15.000),
II. zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra (M 1:15.000),
III. usmeritve za razvoj poselitve in delno prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij in območij razpršene poselitve (M 1:15.000),
IV/1. usmeritve za razvoj v krajini (M 1:15.000),
IV/2. usmeritve za razvoj v krajini (M 1:15.000),
V. usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M: 1:15.000);
– grafične prikaze izvedbenega dela:
1. pregledna karta Občine Razkrižje z razdelitvijo na liste (M 1:16.000),
2. pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture
(M 1:15.000),
3. prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000),
4. prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000),
5. pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območjih enot urejanja prostora, ki se urejajo z OPPN (M 1:15.000).
(5) Grafični prikazi OPN iz prejšnjega odstavka vsebujejo prikaz meje Občine Razkrižje, ki izhaja iz pridobljenih grafičnih podatkov pristojnih institucij. V delu občine, kjer meja občine sovpada z mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki še ni dokončno določena, prikaz meje v OPN v ničemer ne prejudicira končnega poteka kopenske meje na obravnavanem območju.
(1) Obvezne priloge OPN so:
1. izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPN,
6. povzetek za javnost,
7. okoljsko poročilo – odločba glede CPVO.
(2) Varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v prikazu stanja prostora, ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih zakonov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– EO: enostavni objekt,
– EUP: enota urejanja prostora,
– DOF: digitalni ortofoto posnetek,
– FI: faktor izrabe gradbene parcele,
– FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele,
– GJI: gospodarska javna infrastruktura,
– LEK: lokalni energetski koncept,
– NO: nezahtevni objekt,
– NRP: namenska raba prostora,
– OPN: občinski prostorski načrt,
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt,
– PIP: prostorski izvedbeni pogoji,
– PNRP: podrobnejša namenska raba prostora,
– POSZ: program opremljanja stavbnih zemljišč,
– PM: parkirno mesto,
– RPE: register prostorskih enot,
– TTN: temeljni topografski načrt,
– UN: urbanistični načrt.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
avtobusna postaja/postajališče:
posebej zgrajena in označena prometna površina zunaj ali na vozišču ceste, ki obsega postajališče, čakališče ter navezovalne površine za pešce, v primeru avtobusnega postajališča zunaj vozišča pa tudi uvozni in izvozni pas na postajališče,
prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (na primer avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtoni poselitveni vzorec),
bruto etažna površina stavbe:
je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino 1,60 m in več,
bruto tlorisna površina stavbe:
je skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim,
je urejanje prostora na območju, na katerem se z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) ali skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji (PIP), določenimi v tem odloku, načrtuje gradnja večjega števila objektov, ki so medsebojno povezani v pogledu funkcionalnosti, komunalnega opremljanja ali urbanističnega oblikovanja,
dovoljenje s področja graditve objektov:
je dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja,
so objekti, ki sodijo v segment urbane opreme v okviru uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, in drugi objekti urbane opreme, kot so klopi, mize, koši za smeti, konfini, otroška igrala, razpela, oglasne deske, manjše ograje, ulična svetila in podobni elementi za urejanje površin, namenjenih zadrževanju ljudi,
je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se kot etaža štejejo tudi klet (K), pritličje (P) in mansarda (M),
faktor izrabe gradbene parcele (FI):
se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objektov nad terenom in celotno površino gradbene parcele namenjene gradnji; pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,80 m.
faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ):
je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov nad terenom in površino gradbene parcele; pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom in podobno, upošteva pa se tudi tlorisna projekcija EO in NO na gradbeni parceli,
je fasada stavbe ob javnem prostoru naselja, poti, cesti, trgu ali pomembni gradbeni liniji; oblikuje javni prostor in opredeljuje značaj naselja; pri vogalnih stavbah se kot glavni pojmujeta obe vogalni fasadi stavbe; oblikuje se kot najpomembnejša fasada stavbe, praviloma se na glavni fasadi organizira glavni vhod v stavbo, okenske odprtine itd.; pri poslovnih objektih se na glavni fasadi organizirajo izložbe in drugi arhitekturni elementi, ki izražajo program in pomen stavbe,
je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu; omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom ter komunalnimi in energetskimi priključki,
javni prostor naselja (ali tudi: javne površine naselja):
so zemljišča in objekti, ki so dostopni vsem pod enakimi pogoji; to so predvsem površine cest, igrišča, trgi, parkirišča, pokopališča, zelenice in površine za pešce,
je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol; klet je povsem ali delno vkopana,
je del zunanjega zidu od zadnje stropne konstrukcije do zidne lege strešne konstrukcije,
osnovni element objekta, stavbe (kvader, kocka), ki s svojim položajem in volumnom opredeljuje oziroma omejuje prostor,
je pridobitev gradbenega ali drugega upravnega dovoljenja za gradnjo, za katero ni bilo pridobljeno dovoljenje, pa bi moralo biti pridobljeno, pod pogojem, da se gradnja v primeru neskladnosti z določili tega odloka uskladi z določili tega odloka,
je del stavbe, katerega izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in v pretežni meri pod poševno, praviloma dvokapno streho,
mansardno okno (tudi frčada, »kukerl«):
je funkcionalna strešna odprtina, namenjena osvetlitvi mansardnih ali podstrešnih prostorov, ki ne sega preko slemena strehe in ne prekinja kapne lege objekta; mansardna okna se postavljajo skladno s kompozicijo fasade, praviloma so osno prilagojena okenskim odprtinam; pogosto gre za poudarek nad vhodom,
so objekti, zgrajeni z dodajanjem (npr. gospodarskih poslopij stanovanjskemu objektu) neposredno eden za drugim v globino ene ali več gradbenih parcel, pri čemer se približajo ali stikajo zaporedno s čelnimi oziroma hrbtnimi stranmi,
območje tradicionalne tipologije:
je območje, kjer prevladujejo objekti tradicionalne tipologije, avtohtoni objekti v prostoru,
obstoječ objekt v prostoru:
je objekt, zgrajen v prostoru pred veljavnostjo tega akta, njegova prisotnost pa je razvidna iz uradnih evidenc ali drugih ustreznih listin,
je zemljišče, ki obsega obalni pas in priobalno zemljišče rek in pritokov ter stoječih voda,
so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča in druge zelene površine,
opečni zareznik:
je strešna kritina, narejena iz gline, ki se prednostno uporablja v naravni rdeči, zemeljski barvi,
osnovni objekt:
je objekt, ki s svojo podobo in dejavnostjo, ki se opravlja v njem, ustvarja splošno podobo naselja oziroma dela naselja; osnovni objekt je pri stanovanjskih površinah stanovanjski ali poslovno stanovanjski, pri površinah centralnih dejavnosti poslovni objekt oziroma objekt družbene infrastrukture, pri površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo je to gospodarski objekt domačije oziroma hlev,
pergola:
je odprti nadstrešek, transparentna ozelenjena konstrukcija, namenjena zaščiti pred soncem in vetrom ob objektih ali tudi ob opornih zidovih, če gre za zeleno bariero;
je del stavbe, katerega neizkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho,
je bodisi prizidek k obstoječemu objektu bodisi posamezni del objekta, ki s svojo postavitvijo in obliko dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo osnovnega kubusa; kot pomožni kubus se ne štejeta nadstrešek in pergola, prav tako ne izzidek, ki je poudarek vhoda; kot pomožni kubus se na primer lahko šteje garaža, zgrajena kot prizidek oziroma kot del objekta,
so praviloma manjši objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnih objektov na posamezni parceli in so zaradi svoje velikosti, načina gradnje in rabe v skladu z veljavno zakonodajo uvrščeni med manj zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte; v primeru, da se gradijo kot manj zahtevni in nezahtevni objekti, je zanje potrebno pridobiti ustrezno upravno dovoljenje,
pomeni, da se upoštevajo določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, se odstop od določil tega odloka obrazloži in utemelji v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor,
je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče in sega na vodah prvega reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah drugega reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča,
je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo,
je tradicionalen koncept postavitve domačije, za katerega so značilni zalomljeni tlorisi združenih stanovanjskih stavb in gospodarskih poslopij, ki so med seboj pravokotni v obliki črke L (redkeje T ali U); višinski gabarit objektov je poenoten; stanovanjski del objekta je praviloma postavljen ob javni prostor,
je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta; za 1,5 m ga lahko presega dimnik,
sprememba namembnosti objekta:
je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico,
je del fasade stavbe, ki se dvigne tako, da prekinja kapno lego objekta in ne presega slemena objekta; namenjen je osvetljevanju podstrešja (mansarde) oziroma oblikovanju arhitekturnega poudarka stavbe; pogosto gre za izzidek, izmaknjen iz ravnine fasade, pokrit z dvokapno ali enokapno streho, postavljeno pravokotno na osnovno strešino v osi glavnega vhoda v objekt,
strokovna prostorska preveritev:
je urbanistična, krajinska, arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo v okviru priprave OPPN ali pred pridobitvijo dovoljenj s področja graditve objektov izdela pooblaščen inženir ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov in določijo podrobni pogoji,
je fasada, kjer se ob uporabi (kovinske, lesene, betonske) konstrukcije ter večjih prozornih (npr. steklenih) površin oblikuje objekt, ki s svojo odprtostjo proti zunanjemu prostoru vzpostavlja neposreden stik med objektom in njegovo okolico,
je tisti del neto tlorisne površine, ki ustreza namenu in uporabi stavbe,
varovalni pas gospodarske javne infrastrukture:
obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca,
veduta:
je pogled na neko območje z določenega mesta opazovanja, značilen pogled na neko območje,
je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem; vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe; vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja,
vplivno območje drevesa:
je talna površina pod obodom krošnje, razširjena za 1,5 m na vse strani,
vinska klet (tudi zidanica):
je kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje vina in sokov ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja, lahko tudi za občasno bivanje.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi veljavni predpisi.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske oblike.
2. Strateški del
(1) Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, določitev namenske rabe zemljišč in PIP, območja naselij ter območja razpršene poselitve.
(2) Strateški del OPN teži k upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhaja iz izhodišč SPRS in določb PRS ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil.
(3) Strateški del OPN upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, kot je Regionalni razvojni program pomurske regije za obdobje 2007–2013.
(4) OPN enako upošteva razvojne dokumente, varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih dobrin in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja, kot jih najdemo v prikazu stanja prostora za Občino Razkrižje, ki je priloga tega odloka.
2.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1) Občina Razkrižje spada med manjše slovenske občine, tako po površini (9,8 km2 površine) kot tudi po številu prebivalcev (1.350 prebivalcev v letu 2013). Občina leži v Prlekiji in je del upravne enote Ljutomer. Meji na Občino Ljutomer, Občino Črenšovci in Republiko Hrvaško. Občina je reliefno sestavljena iz dveh enot, Murskega polja z nadmorsko višino 170 m na severu in Slovenskih goric na jugu, kjer se relief dvigne do 280 m nadmorske višine.
(2) V Občini je 6 naselij: Razkrižje, Šafarsko, Gibina, Veščica, Šprinc in Kopriva. Prebivalstvo je skoncentrirano v naseljih Razkrižje, Šafarsko, Gibina in Veščica. V občini sta se izoblikovala dva poselitvena vzorca: v ravninskem delu so tipična razpotegnjena obcestna naselja, v gričevnatem delu občine pa se poleg obcestne gradnje pojavlja tudi razpršena poselitev (Šprinc). Oskrbne oziroma centralne dejavnosti so večinoma skoncentrirane v Šafarskem in Razkrižju (osnovna šola, občinska stavba, kulturni dom, otroški vrtec, trgovina, cerkev, gostinski lokali). V večini naselij se mešata tradicionalna in moderna arhitektura. V vinogradniškem območju v jugozahodnem delu občine se pojavljajo manjše stavbe za potrebe vinogradništva – zidanice. Celotno območje občine se v sistemu izvajanja posameznih dejavnosti, poselitvi in gospodarski javni infrastrukturi gravitacijsko močno navezuje na bližnje regionalno središče, mesto Ljutomer.
(3) Glavna težnja občine je porast oziroma v prvi fazi umiritev upadanja števila prebivalstva. Občina želi v naslednjih dvajsetih letih doseči 1.500 prebivalcev.
(4) Prednosti dosedanjega prostorskega razvoja so:
– ugodna demografska struktura prebivalcev, ki izkazuje dober notranji potencial za rast števila prebivalcev (večje število žensk v rodni dobi);
– prisotnost in urejenost osnovnih javnih storitev v občini (osnovna šola, vrtec, zdravstvo, lekarna, pošta);
– bližina večjega oskrbnega in zaposlitvenega središča mesta Ljutomer, ki omogoča zaposlovanje prebivalcev, opravljanje upravnih storitev, uporabo storitvenih dejavnosti, hkrati pa je izvor potencialnih priselitev na območje Občine Razkrižje;
– krajinska pestrost in obstoječa turistična ponudba v občini, ki predstavlja potencial za izletniški turizem in za rekreacijo lokalnega prebivalstva;
– nepozidana stavbna zemljišča v občini, ki omogočajo nadaljnji prostorski razvoj občine, tako za širitev stanovanjske gradnje in urejanje centralnih dejavnosti, kot tudi za razvoj proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti;
– odsotnost pomembnejših varovanih območij v poseljenem delu občine, ki bi lahko predstavljali večje omejitve pri gradnji;
– dobro razvito cesto omrežje, ki omogoča dostopnost vseh delov občine;
– ustrezna oskrba s pitno vodo, ki je v vseh naseljih zagotovljena iz javnega vodovodnega omrežja;
– ustrezno urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda v vseh ravninskih obcestnih naseljih in
– vzpostavljen sistem ločenega zbiranja odpadkov, urejena zbirna mesta za zbiranje ločenih frakcij v ravninskem delu občine.
(5) Slabosti dosedanjega prostorskega razvoja so:
– pričakovano povečanje potreb po oskrbnih dejavnostih za starostnike, kar bo posledica staranja prebivalstva;
– pričakovano opuščanje kmetovanja in propadanje objektov, saj imajo kmečka gospodarstva v veliki večini starejše gospodarje;
– obstoječa nepozidana stavbna zemljišča, ki niso dosegljiva na nepremičninskem trgu, saj so v zasebni lasti, njihovi lastniki pa za prodajo niso zainteresirani;
– nepozidano območje, namenjeno umeščanju obrtnih dejavnosti v veljavnem prostorskem aktu občine;
– izginjanje tipične/tradicionalne arhitekture in pojavljanje (izstopajoče) moderne arhitekture;
– pojavljanje neustrezno vzdrževanih in izkoriščenih objektov, kar slabša zunanjo podobo in privlačnost naselij;
– razpršena poselitev v jugozahodnem gričevnatem delu občine, kar zahteva visoke stroške izgradnje gospodarske javne infrastrukture;
– pomanjkljiv sistem javnega potniškega prometa, posledica katerega je velika odvisnost od osebnega avtomobila in
– slabo stanje občinskih cest zaradi pomanjkljivega vzdrževanja, ki je posledica dolžine sistema in pomanjkanja finančnih sredstev.
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)
(1) Razvojne potrebe Občine Razkrižje so:
– širitev stanovanjskega območja na Gibini za več enodružinskih hiš in postavitev nekaj manjših večstanovanjskih objektov v naseljih Razkrižje in Šafarsko, namenjenih mladim družinam;
– izboljšanje kakovosti bivalnega okolja za prebivalce:
– z ureditvijo vaških jeder v Šafarskem, Razkrižju (okolica cerkve sv. Janeza Nepomuka), Gibini (pri kapelici), Veščici (pri križu) in skupnega jedra za naselji Kopriva in Šprinc (pri kapelici, v povezavi s prireditvenim prostorom v Šprincu);
– z dograditvijo in širitvijo infrastrukturnih omrežij v občini;
– z ureditvijo igrišča ob šoli;
– z ureditvijo garderobe ob nogometnem igrišču v Razkriškem kotu;
– razvoj turizma v povezavi z vinogradništvom, termalno vodo in reko Muro, spodbujanje razvoja ekološkega in etnološkega turizma, temelječega tako na dnevnih kot tudi na stacionarnih gostih, ureditev turističnega naselja v ravninskem delu občine (Veščiško polje);
– ureditev stanovanjskih površin, namenjenih domu za starejše oziroma bivalne enote za starejše v bližini cerkve sv. Janeza Nepomuka v naselju Razkrižje;
– zagotovitev površin za obrtno-poslovne namene v okviru obstoječih naselij;
– razvoj kmetijstva, predvsem integrirane in ekološke pridelave, za ohranjanje kulturne krajine in
– ureditev površin za mirujoči promet v občinskem središču in ureditev parkirnih površin za potrebe turistične dejavnosti v Razkriškem kotu.
(2) Razvojne potrebe regije in države:
– dograditev regionalnega vodovodnega sistema Pomurskega vodovoda;
– izgradnja prenosnih plinovodov R15/1 Kidričevo–Pince in M9 Lendava–Kidričevo;
– zagotavljanje poplavne varnosti ob reki Muri in Ščavnici v naseljih Razkrižje in Veščica ter zaščita brežin ob sotočju reke Mure in Ščavnice;
– dograditev kolesarskih stez med večjimi naselji in do njih, hodnikov za pešce in kolesarje v prometno obremenjenih naseljih in prilagajanje lokalnega cestnega omrežja in poti za kolesarjenje;
– dograditev centralnega sodobnega regijskega centra zbiranja, sortiranja, predelave oziroma recikliranja in deponiranja komunalnih odpadkov pri Puconcih;
– izgradnja učinkovite navezave urbanih središč in obstoječega cestnega prometnega omrežja na novozgrajeno avtocestno povezavo Maribor–slovensko/madžarska meja;
– ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda na gričevnatih območjih in območjih razpršene poselitve;
– izboljšanje dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev;
– vlaganje v ohranjanje in ustrezno obravnavo ter prezentacijo kulturne dediščine;
– tematsko povezovanje obstoječih turističnih proizvodov in
– razvoj sekundarne turistične infrastrukture.
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
Občina Razkrižje je:
– s sosednjimi občinami povezana na področju infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, sistem javnega potniškega prometa, oskrba s pitno vodo, preskrba z električno energijo, telekomunikacijske povezave;
– z ostalimi pomurskimi občinami povezana na področju ravnanja z odpadki;
– z mestom Ljutomer in mestom Murska Sobota povezana pri dopolnjevanju z dejavnostmi, ki v občini niso razvite ali pa njihova stopnja razvitosti ne zadovoljuje potreb občine (sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti);
– povezana tudi s sosednjo hrvaško Občino Štrigova, kjer obstaja možnost čezmejnega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod in priključevanja na obstoječo čistilno napravo v Gibini.
(splošni cilji prostorskega razvoja občine)
Ob upoštevanju izhodišč splošni cilji prostorskega razvoja Občine Razkrižje sovpadajo s cilji prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske sklope:
– skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj;
– skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve;
– optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru;
– prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča;
– dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij;
– preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora;
– prostorski razvoj, usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje,
– ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine in zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(prioritetni cilji prostorskega razvoja občine)
Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru so cilji prostorskega razvoja občine usmerjeni v zagotovitev prostorskih pogojev za:
– umestitev stanovanjske gradnje s spremljajočimi dejavnostmi v občinskem središču in v strnjenih delih naselij, v katera bo usmerjen razvoj poselitve v občini;
– razvoj proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti na opredeljenih območjih (območja za centralne dejavnosti, ob upoštevanju pogojev v strnjenih delih naselij);
– razvoj centralnih dejavnosti za vzgojo in izobraževanje v občinskem središču;
– razvoj kmetijskih gospodarstev in podporo razvoju kmetijstva;
– nadaljnji razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti v občinskem središču in v ostalih naseljih;
– umestitev turistične infrastrukture kot podpora razvoju izletniškega in stacionarnega turizma in
– izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v občini – dograditev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, rekonstrukcija in izgradnja delov prometnega omrežja za zagotavljanje ustrezne dostopnosti, povečanje površin za mirujoči promet.
2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Razvoj poselitve in dejavnosti se bo prednostno usmerjal v naselja Razkrižje, Šafarsko, Gibina in Veščica. Pri tem je glavni poudarek na notranjem razvoju, kar pomeni prenovo, sanacijo in racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč in nepozidanih stavbnih zemljišč. Nekatera veljavna stavbna zemljišča so za poselitev manj primerna (slabše možnosti za komunalno urejanje, dobra ohranjenost primarne rabe, neugoden teren), zato se jim namenska raba spreminja v primarno. Ohranja se avtohtoni poselitveni vzorec.
– Naselji Razkrižje in Šafarsko se bosta razvijali znotraj obstoječih stavbnih zemljišč. Razpoložljive površine zadostujejo predvideni funkcijski krepitvi naselja, kot tudi stanovanjski gradnji. Individualna stanovanjska gradnja se usmerja na obstoječe proste površine, namenjene stanovanjski gradnji. Z namenom krepitve demografskega potenciala se predvidi širitev stanovanjskega območja. V naselju Šafarsko je možna gradnja večstanovanjskih objektov. Območje centralnih dejavnosti (osnovna šola, vrtec, občinska stavba, kulturni dom, gasilski dom, trgovina, zdravstvena enota, cerkev) se bo vsebinsko in prostorsko dopolnjevalo (športno igrišče, lekarna, pomožni objekti ob kulturnem domu, parkovne površine). Predvidena je dolgoročna širitev območja centralnih dejavnosti v osrednjem delu naselja Šafarsko.
– V naselju Gibina se individualna stanovanjska gradnja usmerja na obstoječa stavbna zemljišča.
– V naselju Veščica se individualna stanovanjska gradnja usmerja na obstoječa stavbna zemljišča. Na območju naselja Veščica (Veščiško polje) je predvidena ureditev turističnega naselja, kar je v skladu z usmeritvijo občine v krepitev turistične ponudbe na podlagi naravnih virov in bogatega kulturnega izročila območja.
(2) Na območju naselij Šprinc in Kopriva se poselitev ohranja na območju obstoječih stavbnih zemljišč. Potrebno je izboljšati komunalno opremljenost naselij (kanalizacijsko omrežje, dostopne ceste).
(3) Prednostna območja za umestitev in razvoj dejavnosti v odprti krajini v Občini Razkrižje so:
– kmetijske površine na območju Murske ravni za razvoj kmetijstva,
– območje gričevnatega dela občine za razvoj vinogradništva in z njim povezane turistične ponudbe (vinske ceste, vinotoči, turistične kmetije …),
– območja za širitev objektov za kmetijsko proizvodnjo na območju razpršene poselitve,
– območja razvoja izletniškega turizma (prazgodovinska naselbina, površine namenjene sezonski turistični ponudbi in občasnim prireditvam) in rekreacije (urejanje tematskih poti, kolesarskih poti, površine za oddih v naravnem okolju) na celotnem območju občine.
(omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Omrežje naselij v Občini Razkrižje vključuje šest naselij: Razkrižje, Šafarsko, Gibina, Veščica, Šprinc in Kopriva.
(2) Funkcijo občinskega središča si delita naselji Razkrižje in Šafarsko, po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije opredeljeni kot lokalni središči. Naselji zagotavljata prebivalcem naselij in zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, vzgojo in osnovno izobraževanje, upravne storitve na lokalnem nivoju, informiranje in druženje. Z namenom nadaljnje krepitve funkcij občinskega središča je načrtovana dolgoročna širitev območja centralnih dejavnosti.
(3) Ostala naselja občine so po velikosti in po številu prebivalcev ter deležu prebivalcev, ki se ukvarjajo s primarnimi dejavnostmi, opredeljena kot vasi. Ravninski naselji Gibina in Veščica občinsko središče dopolnjujeta z oskrbnimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi. Šprinc in Kopriva sta naselji z izrazito razpršeno slemensko poselitvijo v gričevnatem delu občine in predstavljata zaledje lokalnega središča.
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Območje Občine Razkrižje se prometno navezuje na sosednje občine in Republiko Hrvaško s z urejenim cestnim prometnim omrežjem.
(2) Najpomembnejšo cestno prometno os v občini tvorita regionalna cesta prvega reda (R1) Stročja vas–Razkrižje–Gibina–meja Republika Hrvaška in regionalna cesta tretjega reda (R3) Črenšovci–Razkrižje–meja Republika Hrvaška, ki naselja v ravninskem delu občine povezujeta z mestoma Ljutomer in Murska Sobota in Republiko Hrvaško.
(3) Vsa naselja v občini so preko regionalne ali lokalnih cest dobro povezana z občinskim središčem.
(območja ohranjanja prepoznavnosti)
(1) Ohranjanje prepoznavnosti prostora se zagotavlja z ohranjanjem tipoloških značilnosti kulturne krajine in naravnih krajinskih območij ter prvin prepoznavnosti krajine in grajenih struktur na celotnem območju občine, prednostno pa z ohranjanjem prepoznavnih prostorskih razmerij na kakovostnejših krajinskih območjih.
(2) V nadaljnjem prostorskem razvoju dejavnosti v krajini se zagotavlja ohranjanje kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Občine Razkrižje.
(3) Ohranjajo se segmenti gozda na gričevnatem delu občine, naravne prvine Ščavniške doline in Murske ravnine, ki jo predstavljajo gozdni otoki, poplavna območja, mrtvice, linijska grmovna in drevesna zarast, značilni vzorci poselitve (strnjena naselja na ravnini, slemenska in razložena poselitev na gričevnatem delu), značilni arhitekturni členi in objekti s simbolno vrednostjo (cerkev sv. Janeza Nepomuka v Razkrižju z vplivnim območjem, kapelice in znamenja ter posamezne tradicionalne domačije).
(območja ohranjanja naravnih kakovosti)
(1) Ohranjanje narave se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem so območja in enote ohranjanja narave upoštevana kot razvojni potencial in kot prvina varstva. Ohranjanje narave se zagotavlja predvsem na zavarovanih območjih, predlaganih širše zavarovanih območjih, na območjih naravnih vrednot – površinskih geomorfoloških, podzemeljskih geomorfoloških, hidroloških, botaničnih, zooloških, ekosistemskih, drevesnih; na območjih pričakovanih naravnih vrednot, na območjih prednostnih habitatnih tipov, na ekološko pomembnih območjih.
(2) Pri načrtovanju prostorskega razvoja se upoštevajo načela in cilji, ki jih določajo pristojne službe za varstvo narave.
(3) Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, in sicer ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst.
(druga za občino pomembna območja)
V zasnovi prostorskega razvoja Občine Razkrižje so upoštevana tudi druga pomembna območja, kot so površinske vode (reka Ščavnica, Mura in vodne površine na območju opuščene gramoznice) in območja za izvajanje ukrepov civilne zaščite.
Urbanistični načrt (UN) je izdelan za osrednji sklenjeno poseljeni del Občine Razkrižje in obsega del naselja Veščica, naselje Razkrižje in naselje Šafarsko.
2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
(1) Infrastrukturna omrežja se bodo razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za bodoče novo opremljanje in preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture in zvez.
(2) Neustrezna ali pomanjkljiva infrastrukturna omrežja bodo obnovljena in dograjena. Obnova infrastrukturne opreme bo izvajana po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se morajo istočasno obnoviti vsi obstoječi ali na novo zgraditi potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezni odsek ali območje. Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.
(3) Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor potrebno upoštevati predpisane varstvene pasove in pogoje upravljavcev posameznih naprav.
(4) Pri načrtovanju v prostoru se upošteva zagotavljanje trajnostne mobilnosti z razvojem javnega potniškega prometa, kolesarskih in peš povezav.
(5) Občina zagotavlja opremljanje zemljišč za gradnjo, zato je potrebno izdelati program opremljanja stavbnih zemljišč. V programu se določi in uskladi gradnjo infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje priključevanja ter finančne vire za realizacijo gradnje.
2.3.1 Prometna infrastruktura
(prometna infrastruktura)
(1) Cestno prometno omrežje v občini sestavljajo odsek regionalne ceste prvega reda (R1) Stročja vas–Razkrižje in Razkrižje–Gibina–meja Republika Hrvaška, odsek regionalne ceste tretjega reda (R3) Črenšovci–Razkrižje in Razkrižje–meja Republika Hrvaška ter kategorizirane občinske ceste – lokalne ceste (LC) in javne poti (JP).
(2) Na meji z Republiko Hrvaško sta dva meddržavna mejna prehoda – Gibina in Razkrižje. Na območju Občine Razkrižje je opredeljenih šest prehodnih točk in devet prehodnih mest.
(3) Prioritetna usmeritev Občine Razkrižje na področju cestnega omrežja je dobra prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem, regionalnim središčem in oskrbnim središčem, z večjimi zaposlitvenimi središči izven občine in sosednjimi občinami ter urejanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja (regionalna cesta skozi naselja, priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih poti) ali pa je ogrožena varnost cestnega prometa.
(4) V Občini Razkrižje se zagotovi prometna infrastruktura, ki bo omogočila hitrejši razvoj turizma na potencialnih destinacijah v občini, s poudarkom na vsebinah, ki temeljijo na sestavinah trajnostnega razvoja.
(5) V cestno prometno omrežje je uvrščen tudi sistem javnih površin za mirujoči promet. Parkirnih mest primanjkuje ob cerkvi v Razkrižju, ob pokopališču, v primeru večjih prireditev v Razkriškem kotu in pri kulturnem domu, zato je predvidena ureditev novih površin za mirujoči promet.
(omrežje kolesarskih poti in kolesarskih stez, pešpoti in drugih rekreacijskih poti)
(1) Kot del trajnostne mobilnosti se omogoča dostop z nemotoriziranimi prevoznimi načini. Na območju občine se vzpostavi sistem lokalnih kolesarskih povezav. Zagotavljajo se površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa v vseh naseljih.
(2) Na območju občine se uredi kolesarsko omrežje kot kolesarska steza, kot steza za mešani promet pešcev in kolesarjev, kot kolesarski pas na vozišču ali pa se kolesarji vodijo z ustrezno prometno signalizacijo po malo prometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti. Omrežja se v naseljih navezuje na obstoječe omrežje ter varno povezuje s postajališči javnega potniškega prometa.
(3) V okviru površine za mirujoči promet se uredi zadostno število pokritih oziroma varovanih parkirišč za kolesa.
(1) V občini se spodbuja razvoj učinkovitega sistema javnega potniškega prometa. Avtobusni javni potniški promet se odvija na relaciji Ljutomer–Veščica–Razkrižje–Šafarsko–Gibina in na relaciji Gibina–Šafarsko–Razkrižje–Murska Sobota, z ostalimi kraji pa avtobusnih povezav ni.
(2) Avtobusni promet se ureja na celotnem območju občine, med vsemi naselji in njihovimi zaledji. Z načrtovanjem javnega potniškega avtobusnega prometa se omogoča večjo neodvisnost od rabe osebnega avtomobila ter s tem zmanjša emisije toplogrednih plinov.
(3) Avtobusna postajališča se umeščajo na prostor večjih generatorjev prometa (jedra naselja, šola, trgovina ipd.) ter na ostala območja naselij tako, da so upoštevani standardi dostopnosti.
2.3.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
(razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)
(1) Vzpostavijo se nova ter rekonstruirajo in dopolnijo obstoječa infrastrukturna omrežja z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.
(2) Poveča se zanesljivost oskrbe s pitno vodo, uredi se odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(3) Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata v dveh med seboj usklajenih smereh:
– sanacija stanja: na stavbnih zemljiščih, na katerih infrastruktura ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvede sanacija stanja z izgradnjo sistemov za zagotavljanje ustrezne stopnje varstva okolja glede priključevanja objektov na infrastrukturne sisteme. V naseljih se zagotovi ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, se zgradi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo poveže s telefonsko centralo,
– opremljanje razvojnih območij: za vsa komunalno neopremljena stavbna zemljišča se zagotovi ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov.
(4) Z načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. S tem se zagotavlja večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo bolj sprejemljivo vključevanje v prostor.
(5) Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo prioritetno.
(6) Za vse nove investicije se praviloma izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezna manjša območja, lahko pa tudi za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja.
(7) Infrastrukturni vodi se na varovanih območjih narave in kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno le v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke dediščine.
(8) Pred predajo novih prostorskih ureditev v uporabo se uredi celotna infrastruktura tako, da ne bo prekomerno poslabšala pogojev življenja obstoječim prebivalcem v soseščini.
(9) Za celotno območje se z lokalnim energetskim konceptom opredeli nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije ter ukrepe za zmanjšanje porabe električne energije za javno razsvetljavo. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije ter svetlobno onesnaževanje okolja. Spodbuja se pasivna oziroma energetsko učinkovita gradnja objektov. Spodbuja se zamenjava zastarelih individualnih sistemov ogrevanja z novimi in bolj učinkovitimi kurišči na biomaso. Spodbuja se raba solarnih sistemov za zagotavljanje lastne oskrbe (priprava tople vode).
(10) Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove za obratovanje potrebujejo manj energije (npr. pasivna stavba, nizkoenergijska stavba) in/oziroma del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz alternativnih virov energije (sončna, biomasa ipd.).
(11) Spodbuja se okoljska ozaveščenost lokalnega prebivalstva.
(vodni viri in oskrba s pitno vodo)
(1) Območje občine je v celoti oskrbovano z vodo iz javnega vodovodnega omrežja Ljutomer–Mota. Vodooskrba občine se zagotavlja v okviru javne službe. V občini sta dva vodohrana, podzemni rezervoar Šprinc s prečrpalnico in vodni stolp Šprinc. Oskrba s pitna vodo je ustrezna v vseh naseljih, razen nekaj izjem v geografsko višje ležečih predelih občine.
(2) Zagotovi se stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih delov vodovodnega sistema s ciljem zagotavljanja zadostnih količin ustrezne pitne vode.
(3) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(4) Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. Z namenom zmanjšanja porabe pitne vode se izkoristijo možnosti uporabe čiste padavinske vode za druge potrebe (zalivanje vrtov, pranje avtomobilov ipd.).
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1) Osnovna dejavnost občine na področju ravnanja z odpadnimi vodami bo zbiranje in čiščenje odpadnih voda v območjih strnjenih naselij in v skladu z izhodišči SPRS.
(2) Občina Razkrižje še nima v celoti zgrajenega sistema za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Zgrajeno je kanalizacijsko omrežje v vseh naseljih, z izjemo posameznih območij razpršene poselitve. Omrežje se navezuje na čistilno napravo na Gibini s kapaciteto 2.050 populacijskih enot (PE).
(3) V delih občine, kjer prevladuje razpršena poselitev in izgradnja kanalizacijskega omrežja ni načrtovana, se predvidi manjše ali individualne sisteme za čiščenje odpadne vode oziroma gradnja nepropustnih greznic ter odvoz grezničnih gošč na čistilno napravo.
(4) Gradnja nepropustnih greznic je dovoljena izključno na erozijsko in/ali plazovito ogroženih območjih.
(1) Na celotnem območju občine je organizirano ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki se odvažajo najprej v zbirni center (območje Občine Ljutomer), od tam pa v regijski center za ravnanje z odpadki in odlagališče CERO Puconci (območje Občine Puconci).
(2) Zbirna mesta za zbiranje ločenih frakcij so urejena v naseljih na avtobusnih postajah na Gibini, v Šafarskem in v Veščici.
(3) Z ustreznimi ukrepi (npr. promocija in ozaveščevalne akcije) se spodbuja ločeno zbiranje odpadkov.
(4) Postopoma se sanira divja odlagališča odpadkov in prepreči nadaljnje odlaganje odpadkov na teh in ostalih območjih občine.
(1) Na območju občine je oskrba z električno energijo ustrezna. Obsega 20 kV srednjenapetostno omrežje s transformatorskimi postajami 20/0,4 kV in pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem. Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz razdelilnih transformatorskih postaj (RTP 110/20 kV) Ljutomer. Na območju občine ni obstoječih ali predvidenih visokonapetostnih naprav.
(2) Načrtovanje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) bo izvedeno na mestih s povečano obremenitvijo ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte. Predvidena je izgradnja transformatorske postaje 20/0,4 kV Veščica 3.
(3) Preko ozemlja občine na njenem severnem delu poteka plinovod R15 mednarodnega plinovodnega omrežja Madžarska–Italija. Vzporedno s traso obstoječega plinovoda se načrtuje gradnja prenosnih plinovodov R15/1 Kidričevo–Pince in M9 Lendava–Kidričevo.
(4) Energetska oskrba stavb bo v prihodnosti temeljila na uporabi obnovljivih virov energije, kar je natančneje opredeljeno v Lokalnem energetskem konceptu Občine Razkrižje (LEK), ki ga je pripravilo podjetje Lokalna energetska agencija za Pomurje, april 2009 in je bil v avgustu 2014 nadgrajen z Akcijskim načrtom za trajnostno oskrbo z energijo (SEAP Razkrižje), ki ga je izdelalo podjetje Lokalna energetska agencija za Pomurje.
(5) Za energetsko oskrbo stavb se uporabljata predvsem lesna biomasa in ekstra lahko kurilno olje (ELKO). Fosilna goriva (ELKO in UNP) se nadomeščajo z rabo tehnološko in gospodarsko izkoristljivih potencialov OVE, predvsem so to biomasa, lesna biomasa, sončna energija ter geotermalna energija. Zagotovljena mora biti učinkovita in varčna raba energije z energetsko učinkovitim urbanističnim načrtovanjem in arhitekturnim oblikovanjem, še posebno na področju umeščanja objektov, sistemov poselitve in energetsko varčnih oblik gradnje. Pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj, prenovi in sanaciji se zagotavlja učinkovita in varčna raba energije. Pred vsako novogradnjo se mora v postopku priprave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja obvezno izdelati študija alternativnih načinov ogrevanja. Za večje sklope novogradenj je potrebno predvideti celostno oskrbo z energijo na posameznih območjih. To pomeni, da je potrebno načrtovati skupne sisteme ogrevanja z eno kurilno napravo, kjer je potrebno preučiti tudi možnosti kogeneracije (soproizvodnja toplote in električne energije) ali trigeneracije (soproizvodnja toplote, hladu in električne energije).
(6) Postavitev naprav za izkoriščanje sončne energije se načrtuje na stavbah (predvsem obstoječe večje stavbe, npr. šola, večji kmetijski objekti).
(1) Celotno območje občine je pokrito s telefonskim telekomunikacijskim omrežjem. Optičnega omrežja na območju občine še ni. Preko kabelskega omrežja je možen priklop na televizijo, internet in telefon.
(2) Signal mobilnih operaterjev na določenih delih občine ni primeren.
(3) Občina bo usmerjala razvoj elektronske komunikacije na sodobne tehnične in organizacijske načine ter skrbela za kakovosten pristop do omrežij elektronske komunikacije na celotnem območju občine.
Omrežje javne razsvetljave je vzpostavljeno in se postopoma obnavlja hkrati z obnovo regionalne ceste Stročja vas–Veščica–Razkrižje–Šafarsko–Gibina–mejni prehod na Gibini. Na Veščici in Gibini je javna razsvetljava zgrajena tudi na posameznih odsekih ob občinskih cestah. Lastnik javne razsvetljave je občina, ki ima namen opremiti vsa območja, kjer je to potrebno (zagotavljanje prometne varnosti) in uvesti enoten standard okolju prijaznih svetil, ki bodo ustrezala področni zakonodaji.
V Občini Razkrižje je v naselju Razkrižje osrednje pokopališče, ki ima na voljo še dovolj prostora, prostorske širitve pa so potrebne za zagotavljanje dostopa in ureditve za mirujoči promet.
2.4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
Območja naselij, ki zajemajo območja strnjeno zgrajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami in območji predvidenih za širitev, so v Občini Razkrižje naselja: Razkrižje, Šafarsko, Gibina, Veščica, Šprinc in Kopriva.
(območja razpršene gradnje)
(1) Na območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij; to so posamični novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti.
(2) Obstoječa razpršena gradnja se sanira z vključitvijo v naselje, opredelitvijo novega naselja ali opredelitvijo posebnega zaključenega območja, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.
(3) Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev.
(4) Območja sanacije razpršene gradnje v občini bodo ob varovanju naravnih virov (kmetijskih zemljišč) in videza kulturne krajine enako kot obstoječa območja naselij usmerjena v notranji razvoj, v pozidavo nepozidanih površin, boljše izkoriščanje in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin ter zadostno opremljenost z GJI.
(območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje)
(1) Sanacija manjšega pojava razpršene gradnje z vključitvijo v obstoječe naselje na območju Občine Razkrižje je pogojena:
– z oblikovno in funkcionalno povezanostjo z obstoječim naseljem,
– z možnostjo izkoriščanja obstoječe družbene infrastrukture naselja in
– z možnostjo navezave na gospodarsko javno infrastrukturo naselja.
(2) Obstoječa naselja s priključenimi območji razpršene gradnje v Občini Razkrižje so naselja Šafarsko, Gibina in Šprinc.
2.5 Okvirna območja razpršene poselitve
(območja razpršene poselitve)
V Občini Razkrižje je avtohtona razpršena poselitev značilna predvsem za celotni gričevnati del občine, predvsem za naselji Šprinc in Kopriva ter za zahodni del naselja Veščica.
(razvoj razpršene poselitve)
(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.
(2) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
(3) Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je potrebno ohranjati skladnost med funkcijami območja in obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.
(4) Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, ne sme imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.
(5) Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.
(6) Izven naselij, dislocirano ali na robovih, se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora.
(7) Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali moteče za prebivalstvo. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.
(8) Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča ter kolibe, kolišča, čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski domovi, lovske opazovalnice in opazovalnice narave, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkve, spomeniki ipd.).
(9) Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturno varstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.
2.6 Usmeritve za prostorski razvoj občine
2.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in delno prenovo
(usmeritve za notranji razvoj naselij)
(1) Naselja v občini se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru. Naselja se praviloma razvijajo navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč njihovo namembnost in oblikovne značilnosti.
(2) Pri načrtovanju in urejanju naselij se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja enotne tipologije, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov.
(3) Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz težko dostopnih in strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.
(4) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe stavbnih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, igrišča, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede njihove vloge, uporabnosti in pomena za prepoznavno podobo naselja. V občinsko središče se prednostno umeščajo centralne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.
(5) Vodni in obvodni prostor, gozdovi in kmetijske površine se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov.
(6) Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov.
(usmeritve za prenovo naselij oziroma delov naselij)
(1) Prenova vključuje celovito ali delno prenovo naselij oziroma delov naselij, kjer se izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorske bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere.
(2) Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja in kvalitetnejše urejanje javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.
(3) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij ter deli naselij, ki so degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev.
(4) Ohranjajo in prenavljajo se kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja. Varujejo se tako, da se vanje z novogradnjami ne posega. Ostanke gozdnih površin znotraj naselij se vključi v zeleni sistem naselij.
(5) V okviru prenove se zagotavlja materialne in druge pogoje za ohranjanje kulturne dediščine. Zagotavlja se javno dostopnost dediščine ter omogoči njeno raziskovanje in proučevanje.
(6) Delna prenova se predvidi za območje novega vaškega jedra Razkrižje ob cerkvi sv. Janeza Nepomuka, pa tudi za manjše zaselke, predvsem tam, kjer so prisotne enote kulturne dediščine ter kvalitetni objekti tradicionalne tipologije.
(usmeritve za širitve, zaokrožitve in zgostitve pozidave)
(1) Razvoj naselij v Občini Razkrižje bo zaradi prostorskih omejitev naselij, ki izhajajo iz varovanja naravnih virov (kmetijskih zemljišč v ravninskem delu) in prostorskih omejitev, ki izhajajo iz reliefne strukture v gričevnatem svetu, usmerjen v notranji razvoj naselij s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin v območjih obstoječih naselij.
(2) Pri načrtovanju širitev se upoštevajo:
– varovane enote kulturne dediščine,
– prednostna izraba zemljišč, ki so z vidika dediščine manj pomembna,
– ohranitev kvalitetnih pogledov iz naselij in na naselja,
– ohranitev kvalitetnih pogledov na dominante v naseljih in
– ohranitev robov naselij in njihovo povezavo z zaledjem.
(3) Širitve naselij se načrtujejo zaradi funkcionalnega ali oblikovnega zaokroževanja naselij in zapolnitev vrzeli med obstoječimi stavbnimi zemljišči ter manjših širitev dejavnosti. Širitve so predvidene v okviru strateškega koncepta razvoja naselij Šafarsko in Razkrižje, kjer se prednostno umeščajo centralne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami. V naselju Šafarsko se širi območje obstoječe stanovanjske cone Gibina (stanovanjske površine za sodobno gradnjo).
(4) Poselitev na območjih razpršene poselitve izven strnjenih območij naselij se ohranja. Površine so namenjene umestitvi objektov z namenom izboljšanja pogojev za bivanje in razvoja kmetijskih ter dopolnilnih dejavnosti.
2.6.2 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih
(usmeritve za razvoj dejavnosti)
(1) V naseljih Občine Razkrižje prevladujejo primarne dejavnosti kmetijstva ter spremljajoče storitvene in obrtne dejavnosti. V naseljih prevladujejo kmetijske dejavnosti z bivanjem in dopolnilnimi dejavnostimi ter spremljajoče storitvene in obrtne dejavnosti. Naselja osrednje poselitvene aglomeracije ob regionalni cesti opravljajo poleg teh dejavnosti še druge družbene in poslovne dejavnosti, predvsem naselji Razkrižje in Šafarsko, ki jih pogojuje funkcija občinskega središča.
(2) V vseh naseljih Občine Razkrižje je prisotna kmetijska proizvodnja s stavbami za pridelavo rastlin in rejo živali. S širitvijo površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo in razvoj kmetijskih gospodarstev ter omogočanjem razvoja podpornih dejavnosti se, ob upoštevanju omejitev na območjih ohranjanja narave in varstva voda, zagotavljajo dobri pogoji za diverzifikacijo in prilagajanje kmetijske dejavnosti tržnim razmeram.
(3) S predvidenim razvojem turizma kot razvojne gospodarske panoge v občini se bodo na območju Občine Razkrižje umeščale tudi površine za turizem ter površine za oddih, šport in rekreacijo v naravnem okolju. Turizem je ena od osnovnih razvojnih usmeritev Občine Razkrižje. Razvoj sonaravnega turizma, temelječega na naravnih in kulturnih kakovostih, bo mogoče nadaljevati ob vzpostavitvi ustrezne turistične in rekreacijske infrastrukture tako na območju Razkriškega kota in vzdolž obrežij Mure, kot tudi na načrtovanem novem območju na Veščiškem polju, območju opuščenih gramoznic ob Muri in na vinogradniškem gričevnatem območju.
(4) V občini se spodbuja s turizmom povezane dejavnosti, kot so trgovina, obrt in podobno. Konkurenčnost lokalne turistične destinacije se gradi na visoki kakovosti turističnih proizvodov in storitev, na najbolj prepoznavnih in atraktivnih naravnih in kulturnih danostih občine. Zaradi trajnostne rabe prostora se daje prednost obnovi in revitalizaciji obstoječih objektov pred gradnjo novih ter uredi nepozidane površine za prostočasne dejavnosti.
2.6.3 Usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve
(usmeritve za ohranjanje poselitve)
(1) V naseljih kjer je zaznati trend praznjenja naselja, se le-to preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje kmetijstva in obstoječih dejavnosti v prostoru ter razvija dopolnilne dejavnosti na kmetiji (drobna obrt, domača obrt, sadjarstvo, vinogradništvo, kmetije odprtih vrat ipd.).
(2) Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.
2.6.4 Urbanistično oblikovanje naselij
(oblikovna podoba naselij)
(1) V Občini Razkrižje sta prepoznana dva osnovna tipa poselitve:
– obcestni poselitveni vzorec na območju Murske ravni in
– razložen oziroma razpršen poselitveni vzorec na gričevnatem območju vzhodnih obronkov Slovenskih goric.
(2) Obcestni poselitveni vzorec:
– glavnina poselitve se nahaja ob regionalni cesti Ljutomer–mejni prehod Gibina, ki se razveja na obe strani ob stranskih cestah;
– v območjih podeželskega naselja se spodbuja tradicionalna arhitektura, to so pravokotne pritlične stavbe z razmerjem stranic 1:2, modernejša arhitektura objektov se dopušča le v novem stanovanjskem območju na Gibini;
– arhitektura tehnoloških (proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni objekti s svojstvenim oblikovanjem: npr. čistilna naprava, transformatorska postaja in drugi podobni objekti) in svojstvenih objektov (cerkve, šole, vrtci, poslovni objekti, turistični objekti, objekti za posebne namene – dom za starejše) se prilagaja funkcijam in tehnološkim zahtevam objekta, višina objekta pa se prilagodi morfologiji terena, ohranjanju dominant v prostoru in njihovih značilnih vedut.
(3) Razložen oziroma razpršen poselitveni vzorec:
– poteka po slemenih vzhodnih obronkov Slovenskih goric na jugu občine, kjer je delno ohranjen obcestni poselitveni vzorec;
– preprečuje se prostorsko povezovanje naselij oziroma delov naselij;
– urbanistični vzorec razvoja poselitve mora slediti obstoječemu urbanističnemu vzorcu in tipologiji poselitve.
(4) Pri oblikovanju novih naselij in večjih širitvah naselij bo občina uveljavljala enake razvojne usmeritve kot pri notranjem razvoju naselij. Posamezna večja območja, namenjena razvoju naselij, morajo predstavljati oblikovno in funkcijsko zaključene celote. Pri tem se preprečuje prostorsko povezovanje naselij in ohranja prepoznavne robove naselij.
2.7. Koncept prostorskega razvoja naselij Razkrižje in Šafarsko ter dela naselja Veščica
(koncept razvoja naselij)
(1) Koncept prostorskega razvoja osrednjega strnjeno pozidanega območja Občine Razkrižje temelji na izhodiščih in ugotovitvah strokovnih podlag ter urbanističnem načrtu, ki obsega naselji Razkrižje in Šafarsko ter del naselja Veščica (v nadaljnjem besedilu: UN Razkrižje). Prostorski razvoj območja je načrtovan v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami tako, da se preprečuje prostorske konflikte in zagotavlja kvalitetno bivalno in delovno okolje, razvoj površin za oskrbo, storitve, obrt, dopolnilne dejavnosti na kmetiji in rekreacijo ter preživljanje prostega časa. Poudarjen je notranji razvoj naselja, pri čemer se ustvarjajo nove kvalitetne strukture prostora in ohranja kulturna, stavbna in naselbinska dediščina ter naravno okolje.
(2) UN Razkrižje obsega območje naselja, ki ga določajo površine strnjenih stavb in gradbeno inženirskih objektov različnih namembnosti s pripadajočimi površinami za njihovo uporabo, zelenimi površinami v naselju, zemljišči, predvidenimi za razvoj naselja ter izjemoma tudi kmetijskimi in gozdnimi površinami med posameznimi segmenti poselitve. Območje urbanističnega načrta obsega območje občinskega središča, katerega funkcije si delita naselji Razkrižje in Šafarsko, vanj pa je vključen tudi del naselja Veščica, ki se funkcijsko povezuje z naseljema Razkrižje in Šafarsko.
(3) Naselja ležijo na jugovzhodnem obrobju Murskega polja in so prostorsko povezana oziroma so se zaradi stihijskega razvoja poselitve povezala. Naselje Razkrižje je deloma gručasto, deloma obcestno naselje, ki se proti vzhodu nadaljuje v pretežno obcestno naselje Šafarsko, proti zahodu pa v naselje Veščica. Obcestna koncentracija poselitve se od Šafarskega vzdolž regionalne ceste nadaljuje v naselje Gibina.
(4) Nekatera stavbna zemljišča so za poselitev manj primerna (slabše možnosti za komunalno urejanje, dobra ohranjenost primarne rabe, neugoden teren), zato se jim namenska raba spreminja v primarno oziroma so opredeljena kot zeleni sistem naselja.
(5) Območji centralnih dejavnosti, ki se nahajata v naselju Šafarsko (osnovna šola, vrtec, občinska stavba, kulturni dom, gasilski dom, trgovina, zdravstvena enota, lekarna, pošta) se bosta vsebinsko in prostorsko dopolnjevali. Zaradi tega je predvidena prestavitev šolskega športnega igrišča na območje vzhodno od šole in dolgoročna širitev na območju med kulturnim domom in osnovno šolo.
(6) Na območju UN Razkrižje se nahaja prostorska dominanta cerkev sv. Janeza Nepomuka z opredeljenim vplivnim območjem. Ta prostor se varuje in prenavlja v skladu s smernicami varstva kulturne dediščine. Načrtovani objekti (varovana stanovanja, dnevni center) se usmerjajo izven kompleksa nezazidanih zemljišč v okolici cerkve v bližino same cerkve. Na območju nezazidanih zemljišč se obstoječa ekstenzivna kmetijska raba umika parkovni ureditvi z urejanjem poti, namestitvijo urbane opreme in ureditvijo manjšega športnega igrišča. Za potrebe ustrezne prometne dostopnosti do območja se uredi nov dostop in primerne površine za mirujoči promet vzdolž regionalne cestne povezave.
2.8. Usmeritve za razvoj v krajini
2.8.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire
(1) Ohranja se kulturno krajino in kakovostne prostorske strukture, ki ustvarjajo njeno prepoznavnost. Ohranja se kulturni in simbolni pomen kulturne krajine.
(2) Ohranja se kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila.
(3) Ohranja se strukturno urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino, značilen stik naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja.
(4) Pri razvoju dejavnosti v prostoru se upošteva kulturno pomembne pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief, vegetacija).
(5) Ohranja oziroma revitalizira se naravne krajinske prvine.
(usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini)
(1) Kmetijstvo skrbi za ohranjanje strukture kulturne krajine zlasti z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru kmetijska dejavnost opravlja skladno in v sorazmerju s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev.
(2) Na celotnem območju občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja z upoštevanjem kmetijsko-okoljskega programa RS. Morebitno zaraščanje kmetijskih zemljišč se preprečuje s spodbujanjem kmetovanja. Velik pomen pri preprečevanju zaraščanja ima vinogradništvo.
(3) Intenzivnejša kmetijska raba se izvaja predvsem na ravninskih predelih občine. Na drugih območjih so v ospredju druge funkcije kmetijstva, kot so ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti, ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma in rekreacije.
(4) Gnojenje in raba fitofarmacevtskih sredstev morata potekati v skladu z zakonodajo s področja varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov ter po predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju. Za gnojenje v okviru kmetijskih gospodarstev je na celotnem območju občine potrebno zagotoviti gnojitveni načrt.
(5) Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah omogoča in hkrati spodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.
(6) Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju.
(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – kmetijstvo)
(1) Občina Razkrižje leži v dveh značilnih krajinskih tipih:
– na ravnini Murske ravni in
– na gričevnatem svetu vzhodnih obronkov Slovenskih goric.
(2) Na območju Murske ravni se spodbuja okolju prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava), ki zagotavljajo trajnostno rabo naravnih virov. Na območju ob vodotokih se izvaja takšna raba kmetijskih površin, ki bo skladna z omejitvami kmetovanja na priobalnem zemljišču.
(3) Na območju Slovenskih goric se ohranja vinogradništvo in razvija z njim povezana turistična ponudba (vinske ceste, vinotoči, turistične kmetije …).
(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – gozdarstvo)
(1) Območja lesno proizvodnih gozdov na obronkih gričevnatega sveta Slovenskih goric so del samooskrbnega kmetovanja na tem območju in nimajo večje proizvodne vrednosti. Gozdovi ob Muri imajo varovalno funkcijo in jih je potrebno ohranjati.
(2) Občina spodbuja sonaravno gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje gozdnih površin v sedanjem obsegu ter preprečuje gozdnogospodarske ukrepe, ki bi lahko povzročili razvrednotenje najvrednejših krajinskih območij (npr. premene, nasadi, zasaditev monokultur ipd.).
(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – vode)
(1) Vodotoka 1. reda sta na območju Občine Razkrižje reki Mura in Ščavnica. Vodotoki 1. reda so tudi vodotoki, ki tvorijo oziroma prečkajo državno mejo, in sicer Rempeč, Jalovški potok in Presika. Izkoriščanje vodotokov ali prostorske ureditve na vodnih zemljiščih niso predvidene.
(2) Območje Občine Razkrižje leži na dveh vodnih telesih podzemnih voda; na severnem delu se nahaja vodno telo Murska kotlina, na jugu pa vodno telo Vzhodne Slovenske gorice.
(3) Na vseh primernih vodnih površinah občina spodbuja gospodarsko rabo vodnih površin v turistično rekreacijske namene in gospodarske namene, ribogojništvo in namakanje.
(4) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in priobalnih zemljišč ter raba vode naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(5) Urejanje in vzdrževanje vodotokov naj upošteva naravno dinamiko porečja ter se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali obnovo naravne rečne dinamike.
(6) Na reguliranih vodotokih se načrtujejo in izvajajo ukrepi za izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda, se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na retenzijskih površinah ob vodotoku.
(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – mineralne surovine)
(1) V občini ni območij, opredeljenih kot razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na mineralne surovine. Prav tako ni raziskovalnega ali pridobivalnega prostora, za katerega bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralne surovine. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine.
(2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
2.8.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih
(splošne usmeritve za varstvo dediščine)
(1) Na območju Občine Razkrižje se ohranja značilna naselbinska, krajinska, arhitekturna tipologija in morfologija. Ohranja se vidno privlačne dele krajine, vedute oziroma kvalitetne poglede na naselja ter s tem prostorsko integriteto dediščine. Poleg dediščine se upoštevajo tudi druge kakovostne, starejše grajene strukture zaradi njihovega materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena.
(2) Pospešujejo se dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega in zgodovinskega okolja ter omejujejo tiste, ki jih načenjajo. Na območjih kulturne dediščine se spodbujajo tiste dejavnosti, ki krepijo prepoznavnost dediščine.
(3) Upoštevajo se varstveni režimi in izdelane raziskave s področja krajinskih arhitekturnih in etnoloških regij.
(4) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov.
(5) Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo podane kompleksne razvojne pobude za poseganje izven naselij, se lahko pripravijo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Na območju Občine Razkrižje je 13 objektov nepremične kulturne dediščine (Vir: Enote vpisane v Register nepremične kulturne dediščine (Pravni režimi varstva kulturne dediščine (eVrD), Register nepremične kulturne dediščine (Rkd), © Ministrstvo za kulturo, stanje na dan 8. 12. 2011; Ministrstvo za kulturo, Smernice za načrtovanje Občinskega prostorskega načrta Občine Razkrižje, 24. 8. 2011)). To so objekti in območja profane in sakralne stavbne dediščine, arheološke dediščine in vplivno območje. Dejavnosti in posege na teh območjih se prilagaja ohranjanju kakovosti, zaradi katerih so bila ta območja oziroma objekti prepoznani kot pomembni.
(2) Za uspešno izvajanje dejavnosti varstva dediščine pri razvoju poselitve se bodo:
– izdelale analize kulturnih značilnosti zavarovanih območij in objektov,
– pripravile ocene ogroženosti dediščine v primeru naravnih in drugih nesreč ter izrednih razmer,
– objekti in območja kulturne dediščine vključevali v razvoj turistične infrastrukture ter kulturne in turistične ponudbe občine,
– izvajali ukrepi za spodbujanje lastnikov kulturne dediščine k prenovi objektov in
– organizirali izobraževalni programi za pospeševanje tradicionalnih obrti in rokodelskih spretnosti.
(3) Za posege v objekte, območja in vplivna območja kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje.
(1) Severni del območja Občine Razkrižje, širše območje ob Muri, ima velik naravovarstveni pomen z vidika ohranjanja pomembnih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. V Občini Razkrižje so prisotna območja ohranjanja narave – Natura 2000, naravne vrednote državnega pomena in ekološko pomembno območje.
(2) Za posege v območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti naravovarstvene smernice in naravovarstveno soglasje.
2.8.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje ter potrebe obrambe
(območja zaščite in reševanja)
(1) Za potrebe zaščite in reševanja je v Občini Razkrižje opredeljeno območje za evakuacijo v primeru naravnih in drugih nesreč v naselju Šafarsko, parc. št. 488 in 489, k.o. Šafarsko, ki se ga vključi v načrt zaščite in reševanja. Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotovi površine za pokop večjega števila ljudi in živali na parc. št. 618 in 644, k.o. Razkrižje. Zagotovi se površine za deponijo ruševin (parc. št. 330, 329, 328, 327, 326/1, 326/2, vse k.o. Razkrižje) ter opredeli graditev zaklonišč v naseljih. Zbirno mesto za prejem nujne pomoči se določi na zemljišču št. 520/2, k.o. Šafarsko (Dom kulture).
(2) Na območju občine so obširne poplavne površine ob reki Muri in tudi ob Ščavnici. Poplavno ogroženi so obstoječi objekti v naseljih Razkrižje in Veščica ter regionalna cesta Razkrižje–Črenšovci. V poplavnih, hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture, dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.
(3) Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter okrepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah, zlasti oskrbe s pitno vodo in z vodo za gašenje. Pri planiranju se upošteva požarno ogroženost in stopnjo potresne ogroženosti.
(4) Pri načrtovanju v krajini se zagotovi varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami tako, da se na ogrožena območja ne umešča dejavnosti, ki te nesreče lahko povzročajo. Razvoj v krajini se usmerja v območja, kjer so razpoložljivi vodni viri in kjer je brez večjih prostorskih posegov možno zagotoviti oskrbo s pitno vodo in ustrezno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
(5) Pri načrtovanju objektov in grajene strukture se upošteva naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost in plazljivost terena), s poudarkom na varstvu vodnih virov (priobalna zemljišča) in preprečevanju možnosti nesreče z nevarnimi snovmi ter se temu primerno predvidi tehnične rešitve gradnje.
(območja za potrebe obrambe)
Na območju Občine Razkrižje ni obstoječih ali predvidenih območij in objektov za potrebe obrambe.
2.9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
(1) Stavbna zemljišča so v namenski rabi prostora na območju Občine Razkrižje zazidane in nezazidane površine v naseljih, ki so namenjene stanovanjskim, centralnim in proizvodnim dejavnostim. Posebna kategorija stavbnih zemljišč, ki so del naselij, pa niso namenjena stavbni zazidavi, so zelene površine in površine gospodarske javne infrastrukture.
(2) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora ter na podlagi strokovnih gradiv, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija. Stavbna zemljišča se določijo tudi za parcele, na katerih so bili zgrajeni objekti pred letom 1967.
(3) Občina na svojem območju zagotavlja zadostne površine stavbnih zemljišč za uresničevanje sprejetih razvojnih ciljev in na stavbnih zemljiščih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in s predpisi o varovanju in ohranjanju stavbnih zemljišč.
(4) Podrobnejša namenska raba na območju stavbnih zemljišč je opredeljena na podlagi pretežne rabe prostora. Razširitev stavbnih zemljišč je predvidena predvsem za potrebe razvojnih območij za ureditev stavbnih zemljišč za obstoječe objekte (t.i. tehnična uskladitev stanja) ter zaokrožitev obstoječih stavbnih zemljišč. Opredeljena so območja prometne infrastrukture (državne ceste), območja okoljske infrastrukture (čistilna naprava) in območja zelenega sistema znotraj območij naselij (pokopališče). Nekatera veljavna stavbna zemljišča so za poselitev manj primerna (slabše možnosti za komunalno urejanje, dobra ohranjenost primarne rabe, neugoden teren), zato se jim namenska raba spreminja v primarno.
(5) Širitve in zmanjševanje površin posameznih namenskih rab prostora so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. V vseh poselitvenih območjih na območju občine so možne manjše zaokrožitve stavbnih zemljišč (območja, ki so obdana s pozidavo s treh strani) in širjenje stavbnih zemljišč, če obstoječa stavbna zemljišča ne omogočajo ureditve objekta s funkcionalnim zemljiščem. Na območju vseh poselitvenih območij v občini so možne zaokrožitve z namenom izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Pri nadaljnjem načrtovanju večjih širitev naselij je potrebno preprečevati povezovanje naselij in s tem ohranjati prepoznavne robove naselij ter ohranjati avtohtoni vzorec razpršene poselitve.
(6) Območja kmetijskih zemljišč so površine, na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva. Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne oblikovanosti, se delijo na najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča. Med najboljša kmetijska zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo visok proizvodni potencial na ravninskih, dobro odcednih tleh. Takšnih je večina kmetijskih zemljišč v občini. Kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom v občini se pojavljajo v strmejših gričevnatih predelih občine in na manjših zalednih površinah naselij.
(7) V kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so po načelu pretežnosti uvrščene tudi ostale rabe zemljišč, kot so območja razpršene gradnje, vodna zemljišča manjših vodotokov in površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture. Na kmetijska zemljišča je dopustno posegati v skladu z veljavnimi predpisi o kmetijskih zemljiščih. Občina na kmetijskih zemljiščih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in so v skladu z veljavnimi predpisi o varovanju in ohranjanju kmetijskih zemljišč. Poseben status imajo kmetijska zemljišča, ki so v območju urbanističnega načrta predvidena za dolgoročno širitev poselitve, v namenski rabi pa se ohranjajo kot kmetijska zemljišča. Sprememba namenske rabe teh zemljišč v stavbna zemljišča bo predmet prihodnjih sprememb in dopolnitev OPN.
(8) Območja gozdnih zemljišč so površine, porasle z gozdnim drevjem. Gozdna zemljišča so povzeta po dejanski rabi tal (podatkovna baza pristojnega ministrstva). Gozdove se ohranja v največji možni meri, predvsem se ohranja otoke nižinskega gozda sredi kmetijskih površin in obrežni gozd ob vodotokih. V območja gozdnih zemljišč v odprtem prostoru se uvrščajo tudi ostale rabe zemljišč, kot so: vodna zemljišča manjših vodotokov in površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture. V gozdna zemljišča je dopustno posegati v skladu z veljavnimi predpisi o gozdovih. Občina v gozdovih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in s predpisi o varovanju in ohranjanju gozdov.
(9) Kot vodna zemljišča se opredelijo večji vodotoki (vodotok 1. reda) in večja telesa stoječe vode. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna (ostala vodna telesa) se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. Vodotoka 1. reda sta reki Mura in Ščavnica. Prav tako so vodotoki 1. reda tisti vodotoki v občini, ki prečkajo državno mejo, in sicer Rempeč, Jalovški Potok in Presika. Občina na vodnih zemljiščih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem področju in so v skladu s predpisi o varovanju in ohranjanju voda.
2.10. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
V izvedbenem delu tega OPN so določeni prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za naselja, za območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprt prostor. V PIP so določene vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter glede na dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določene so tudi usmeritve za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
3. Izvedbeni del
3.1 Enote urejanja prostora
(1) Izvedbeni del OPN je podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, podlaga za prostorsko umeščanje in gradnjo enostavnih objektov, podlaga pri spremembi namembnosti objektov in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.
(2) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati vso veljavno zakonodajo, ki določa javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, ko to ni izrecno navedeno v tem prostorskem aktu.
(stopnja natančnosti meja)
(1) Meje EUP so določene na podlagi zemljiškega katastra (ZK) v merilu 1:5.000 (2013), topografskih načrtov (TTN 1:5.000 in TTN 1:10.000) in digitalnih ortofoto posnetkov (DOF5, GURS, leto snemanja: 2009 in 2010). Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meja uporabljen topografski načrt ali digitalni ortofoto posnetek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti uporabljenega digitalnega zemljiškega katastra, kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih načrtov in digitalnih ortofoto posnetkov in digitalnim zemljiškim katastrom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz 2. člena tega prostorskega načrta so pripravljeni na podlagi podatkov prikaza stanja prostora, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja izvedenca.
(1) Izvedbeni del OPN deli prostor občine na posamezne enote urejanja prostora (EUP), za katere določa osnovno namensko rabo, podrobno namensko rabo (PNRP), prostorske izvedbene pogoje (PIP) in območja, za katera se pripravi OPPN. Izvedbeni del odloka določa pogoje za urejanje:
– naselij oziroma njihovih delov,
– območij razpršene poselitve in razpršene gradnje ter
– območij odprtega prostora.
(2) Pogoji za urejanje po posameznih EUP so določeni na podlagi analize značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov s področij varstva okolja, zdravja ljudi, varstva kulturne dediščine, varstvenih usmeritev za ohranjanje kulturne dediščine in omejitev, povezanih z GJI ter na podlagi strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev.
(3) Splošni PIP se dopolnjujejo, nadgrajujejo in podrobneje določajo s podrobnejšimi PIP za posamezno PNRP ter s podrobni PIP za posamezno EUP. PIP za posamezno EUP podrobneje določa, dopolnjuje, izjemoma pa tudi izključuje splošne ali podrobnejše PIP. Za posamezno EUP tako veljajo:
– splošni PIP za urejanje prostora,
– podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab in so navedeni v podrobnejših PIP za posamezne PNRP ter
– podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne EUP.
(4) Označevanje EUP za območja naselij:
Območja EUP za naselja, območja razpršene poselitve in za prostorsko in funkcionalno povezana območja razpršene gradnje so označena s črkovno oznako naselja in tekočo številko enote urejanja. Črkovna oznaka za posamezno naselje pomeni: GI – Gibina, KO – Kopriva, RA – Razkrižje, ŠA – Šafarsko, ŠP – Šprinc, VE – Veščica.
(5) Označevanje EUP za območja odprtega prostora:
EUP v odprtem prostoru, ki vključujejo območja kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč ter območja razpršene poselitve, so deljena glede na delitev prostorskih enot v občini. Označena so s črkovno oznako »OP« in tekočo številko enote urejanja:
– ravninsko območje ob sotočju Mure in Ščavnice: OP1, OP4,
– ravninsko območje severno od Ščavnice: OP2, OP5, OP6,
– gričevnato območje južno od Ščavnice: OP3, OP7, OP8, OP9, OP10, OP11, OP12, OP13, OP14, OP15, OP16, OP17 in OP18.
(6) Nekatera naselja obsegajo tudi objekte razpršene gradnje v odprtem prostoru, ki nimajo določenih stavbnih zemljišč oziroma se prikazujejo kot zemljišča pod stavbo (informacija o dejanskem stanju) ter zanje veljajo določila prostorskih izvedbenih pogojev za območja razpršene gradnje, ki niso vključena v območje sanacije.
Enota urejanja prostora (EUP) | PNRP | Način urejanja | Omejitve |
Ime | Oznaka |
Gibina | GI1 | SS | Odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko območje v Gibini v Občini Razkrižje (Uradni list RS, št. 65/05, 113/06 in 42/07) | ER |
GI3 | SK | PIP | ER |
GI4 | SK | PIP | NV |
GI5 | SK | PIP | KD, ER |
GI6 | O | PIP | / |
GI7 | PO | Uredba o določitvi ureditvenega območja meddržavnega mejnega prehoda Gibina (Uradni list RS, št. 21/07) | / |
GI8 | PC | PIP | / |
Kopriva | KO1 | SK | PIP | ER |
KO2 | SK | PIP | PL, ER |
Razkrižje | RA1 | SK | PIP | NV |
RA2 | SK | PIP | NV |
RA3 | SK | PIP | KD, NV |
RA4 | SK | PIP | NV |
RA5 | SK | PIP | NV |
RA6 | SK | PIP | NV |
RA7 | SK | PIP | KD, ER |
RA8 | SK | PIP | KD, ER |
RA9 | SK | PIP | ER |
RA10 | SK | PIP | ER |
RA11 | SK | PIP | ER |
RA12 | SK | PIP | ER |
RA13 | SK | PIP | ER |
RA14 | SK | PIP | ER |
RA15 | CD | OPPN | KD, ER |
RA16 | ZD | PIP | ER |
RA17 | ZD | PIP | KD, ER |
RA18 | ZK | PIP | ER |
RA19 | ZP | OPPN | KD, ER |
RA20 | PO | OPPN | KD, ER |
RA21 | ZS | PIP | NV |
RA22 | PO | Uredba o določitvi ureditvenega območja meddržavnega mejnega prehoda Razkrižje (Uradni list RS, št. 34/07) | ER |
RA23 | PO | PIP | NV |
RA24 | PC | PIP | KD, NV, PO, ER |
RA25 | SK | PIP | ER |
RA26 | SK | PIP | ER |
RA27 | SK | PIP | ER |
RA28 | PO, ZD | PIP | ER |
RA29 | PC | PIP | ER |
Veščica | VE1 | SK | PIP | ER |
VE2 | SK | PIP | ER |
VE3 | SK | PIP | ER |
VE4 | SK | PIP | ER |
VE5 | SK | PIP | ER |
VE6 | SK | PIP | ER |
VE7 | ZS | PIP | ER |
VE8 | BT | OPPN | ER |
VE9 | PC | PIP | PL, ER |
Šafarsko | ŠA1 | SK | PIP | NV, ER |
ŠA2 | SK | PIP | KD, ER |
ŠA3 | SK | PIP | ER |
ŠA4 | SK | PIP | NV, PL, ER |
ŠA5 | SK | PIP | ER |
ŠA6 | SK | PIP | KD, ER |
ŠA7 | SK | PIP | PL, ER |
ŠA8 | CU | PIP | ER |
ŠA9 | CD | PIP | ER |
ŠA10 | BT | PIP | NV, PO, PL |
ŠA11 | ZS | PIP | ER |
ŠA12 | ZP | PIP | KD, PL |
ŠA13 | ZD | PIP | NV, ER |
ŠA14 | SK | PIP | ER |
ŠA15 | SS | OPPN | ER |
Šprinc | ŠP1 | SK | PIP | KD, PL, ER |
ŠP2 | SK | PIP | PL, ER |
ŠP3 | O | PIP | PL, ER |
Odprti prostor | OP1 | K2, G, VC | PIP | NV, PO, PL |
OP2 | A, K1, K2, G, VC | PIP | KD, NV, PO, ER, DPN |
OP3 | A, K1, K2, G | PIP | PL, ER |
OP4 | K1, K2, G | PIP | NV, PO |
OP5 | A, K2, G, VC | PIP | ER, DPN |
OP6 | VC | PIP | ER |
OP7 | A, K1, G | PIP | PL, ER |
OP8 | A, K1, K2, G | PIP | KD, ER |
OP9 | A, K1, K2, G | PIP | KD, NV, PO, PL, ER |
OP10 | K1 | PIP | NV |
OP11 | K1 | PIP | KD, PL, ER |
OP12 | K2 | PIP | ER |
OP13 | K1 | PIP | ER |
OP14 | K1, G | PIP | ER |
OP15 | K2 | PIP | ER |
OP16 | K2 | PIP | ER |
OP17 | K2 | PIP | ER |
OP18 | K2 | PIP | NV |
Omejitve: KD – kulturna dediščina, NV – naravna vrednota, PO – poplavnost, PL – plazljivost, ER – erozija
3.2. Namenska raba prostora
(splošna določila o namenski rabi in podrobni namenski rabi prostora)
(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč;
– območja kmetijskih zemljišč;
– območja gozdnih zemljišč;
– območja voda.
(2) Območja osnovne namenske rabe prostora se delijo na območja podrobnejše namenske rabe (PNRP), navedena v spodnji preglednici:
Osnovna namenska raba prostora (NRP) | Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP) |
I. Območja stavbnih zemljišč | S – območja stanovanj | SS – stanovanjske površine |
SK – površine podeželskega naselja |
C – območja centralnih dejavnosti | CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
B – posebna območja | BT – površine za turizem |
Z – območja zelenih površin | ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZP – parki |
ZK – pokopališča |
ZD – druge urejene zelene površine |
P – območja prometnih površin | PC – površine cest |
PO – ostale prometne površine |
O – območja okoljske infrastrukture |
A – površine razpršene poselitve |
II. Območja kmetijskih zemljišč | K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
K2 – druga kmetijska zemljišča |
III. Območja gozdnih zemljišč | G – gozdna zemljišča |
IV. Območja voda | VC – celinske vode |
3.3. Dopustna izraba prostora
(splošni PIP glede dopustne izrabe prostora)
(1) Dopustna izraba prostora je določena za območje posamezne EUP z zahtevano absolutno površino odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja EUP in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov.
(2) Zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin je kot odstotni delež zahtevane absolutne površine glede na celotno površino EUP določena v podrobnejših PIP za posamezno EUP.
(3) V EUP, kjer odstotni delež zahtevane absolutne površine odprtih zelenih ali drugih površin ni določen, se glede dopustne izrabe prostora upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za dejavnosti, ki so predmet prostorske ureditve.
(4) Faktor izrabe gradbene parcele (FI) in faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) sta kot pogoja glede velikosti objektov določena v podrobnejših PIP za posamezno PNRP. Za odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom glede izrabe in zazidanosti gradbene parcele, se upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za projektiranje objektov oziroma obstoječ tradicionalen faktor v naselju. Odstopanje se posebej obrazloži v postopku priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(5) Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb.
3.4 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrst posegov v prostor
(splošni PIP o dopustnih dejavnostih)
(1) Podrobnejši PIP glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v preglednicah. Dopustne dejavnosti so v tabelah v nadaljevanju odloka opredeljene na podlagi Uredbe o Standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08). V primeru, da je navedeno področje (npr. G Trgovina), so dopustne vse dejavnosti, ki jih zajema to področje, v primeru, da je naveden oddelek (npr. 45 trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil) pomeni, da so dopustne vse dejavnosti v okviru tega oddelka, v primeru navedbe posameznih podrazredov dejavnosti (kot je npr. 46.1 posredništvo), pa so dopustni le-ti. V primerih, ko v okviru dopustne dejavnosti ni dopustna posamezna podkategorija dejavnosti, je to posebej navedeno. V primeru sprememb navedene uredbe se preglednica uporablja smiselno glede na nov razpored, oštevilčenje ali poimenovanje posameznih dejavnosti
(2) V območju določenih namenskih rab (SK, SS, CU, CD) so v 110. členu, v omejenih gabaritih poleg bivanja dopustne še nekatere druge dejavnosti, za katere velja, da mora prostor izpolnjevati naslednje pogoje:
– dejavnost ne sme generirati večjega tovornega ali osebnega prometa, potrebna je neposredna navezanost na javno prometno infrastrukturo ob zagotavljanju prometne varnosti,
– za potrebe dejavnosti prometa, gradbeništva in popravila motornih vozil ipd. dejavnosti se dopusti eno parkirišče za tovorno vozilo,
– parcela, na kateri se izvaja dejavnost, naj zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objektov in manipulacijo dostavnih vozil, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev,
– dejavnost naj bistveno ne povečuje negativnih vplivov na bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve in
– prostorska preveritev v projektni dokumentaciji je obvezna za vse dejavnosti.
(3) Če je obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev skladna z dopustno dejavnostjo, kot jo določa ta odlok za posamezno PNRP ali EUP, se šteje, da je takšna obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev dopustna dejavnost v posamezni PNRP ali EUP.
(4) Na območjih PNRP, kjer se legalno zgrajeni objekti uporabljajo za namen, ki s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja (prizidava, nadzidava) s povečanjem uporabne površine do 20 %. To se ob upoštevanju drugih določil tega odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta nujnim tehničnim zahtevam za ohranitev izvajanja dejavnosti in ob pogoju, da se ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja.
(5) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je v EUP dopustna gradnja objektov, namenjenih izkoriščanju obnovljivih virov energije, če so objekti skladni s pogoji za varstvo okolja. Pri oblikovanju objektov se upošteva določila za sorodne objekte iz nabora tipologije objektov v tem odloku oziroma sodobna dognanja na področju izkoriščanja obnovljivih virov energije, pri čemer morajo biti ti objekti čim manj vidno izpostavljeni.
(splošni PIP o vrstah dopustnih objektov glede na namen)
(1) V EUP so na površinah PNRP v skladu s Prilogo 1b dopustne gradnje objektov (stanovanjskih objektov, nestanovanjskih objektov in gradbenih inženirskih objektov), ki so navedeni v PIP za PNRP. V EUP so na površinah PNRP dopustne tudi rekonstrukcije ostalih legalno zgrajenih objektov v območju, če niso v nasprotju s podrobnejšimi PIP za posamezno PNRP.
(2) V EUP so na površinah PNRP dopustne gradnje NO in EO po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in po določilih, ki so za posamezno PNRP določena v Prilogi 1a, če izpolnjujejo splošne PIP za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
(3) V EUP so na površinah PNRP poleg objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena dopustne gradnje objektov, če so namenjeni:
– dopustnim dejavnostim, ki so določene v podrobnejših PIP za posamezno površino PNRP in
– spremljajočim dejavnostim, ki izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti v EUP.
(4) Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena je v EUP na površinah PNRP dopustna gradnja objektov GJI, namenjenih komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda, varstvu kulturne dediščine in obrambi.
(5) Ne glede na predhodne določbe tega člena, se v EUP, kjer velja podrobni prostorski načrt (OPPN), dopustne gradnje objektov, navedene v Prilogi 1a in Prilogi 1b, ne navajajo oziroma upoštevajo smiselno pri pripravi akta.
(splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del)
(1) Gradnje in druga dela so dopustni, če niso v nasprotju s predpisi s področja ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanje zdravja. Za gradnjo ali druga dela, ki posegajo na območje varstvenega režima, vzpostavljenega na podlagi predpisa, je pred gradnjo potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.
(2) Odstranitve so dopustne na območjih PNRP, skladno ali ne v nasprotju s PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN. Odstranitve objektov kulturne dediščine so dopustne le, če je v ta namen pridobljeno soglasje pristojnega organa.
(3) Spremembe namembnosti objektov so dopustne, če so skladne ali niso v nasprotju s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladne z določili OPPN. Dopustne so spremembe namembnosti, skladne s predpisi o graditvi objektov.
(4) Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena je v EUP na površinah PNRP dopustna gradnja objektov GJI namenjenih komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda in narave, varstvu kulturne dediščine in obrambi. Na vseh območjih PNRP je dopustna gradnja GJI skladno s PIP glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro, skladno s PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.
(5) Rekonstrukcije legalno zgrajenih objektov so dopustne na območjih PNRP, če niso v nasprotju s podrobnejšimi PIP za posamezno PNRP. Rekonstrukcije v smislu prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in objektov kulturne dediščine prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski kontekst.
(6) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del, rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti ter gradnja drugih manj zahtevnih nestanovanjskih objektov za lastne potrebe, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem oziroma v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah legalno zgrajenih objektov razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja NO in EO, pri čemer je dopustna gradnja tistih NO in EO, ki so dopustni na površini PNRP z enakim namenom, kot je ugotovljeni namen obstoječih objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje.
(7) Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov.
(8) Za objekte, ki so nedovoljena gradnja, so do odstranitve ali legalizacije (če je ta možna pod pogoji tega odloka) dopustni odstranitev in redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.
3.5 Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo
(splošni PIP o legi objektov)
(1) Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije.
(2) Objekti morajo biti med seboj oddaljeni najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, ki ji objekt pripada.
(3) Novi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti, nad in pod terenom, od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 4 m.
(4) Novi linijski gradbeno inženirski objekti morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika sosednje zemljiške parcele so lahko postavljeni do parcelne meje.
(5) Odmik je lahko manjši v naslednjih primerih:
– če so po krajevni tradiciji objekti od meja oddaljeni manj ali tako narekuje oblikovanost terena, vendar le pod pogojem, da je zadoščeno sanitarnim in požarnim zahtevam, da ni prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo na meji odprtega javnega prostora, da zmanjšan odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov, ne poslabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v neposredni okolici ter s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel in so zagotovljeni s predpisi določeni pogoji ali
– gre za gradnjo objektov v nizu oziroma v smislu tradicionalnega razvitega tlorisa ali
– gre za odstranitev obstoječe, zakonito zgrajene stavbe, in gradnjo nove stavbe, ki je po legi, velikosti in namembnosti enaka odstranjeni ali
– je tako določeno v občinskem podrobnem prostorskem načrtu.
Razlogi za odmike, ki so manjši od 4 m, morajo biti utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(6) Ograja se lahko ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč postavi na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,1 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 3 m, razen če upravljavec ceste pisno soglaša z manjšim odmikom.
(7) Pri določanju lege objektov se upoštevajo regulacijske črte, ki določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so:
– regulacijske linije, ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi,
– gradbene linije, ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji,
– gradbene meje, ki določajo linijo, katere novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je odmaknjen od nje v notranjost gradbene parcele.
(8) Regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, zato se le-te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju. Postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.
(9) Pri določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt s pritličjem navezuje na koto javnega prostora, tako da je višinska razlika med koto javnega prostora in pritličjem objekta čim manjša.
(10) Odmiki od javnih zemljišč: nove stavbe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene glede na določila tega odloka v zvezi z regulacijskimi črtami in v skladu s cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste.
(splošni PIP o oblikovanju objektov)
(1) Objekti in prostorske ureditve se prilagodijo tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora.
(2) Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh in fasad ter morajo biti praviloma manjši in nižji od osnovnega objekta. Izjema so EUP, v katerih so posebej dopustni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih ter obstoječi objekti, ki se rekonstruirajo.
(3) Pri določanju višine stavb se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja in da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti.
(4) Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovne stavbe tako, da se oblikuje gabaritno in oblikovno poenoten objekt. Pri nadzidavah se varuje silhueto naselja.
(5) Material gradnje objektov naj upošteva sodobna dognanja v stroki, predvsem glede varovanja okolja in energetske varčnosti objektov, pri čemer se dopušča tudi lesene izvedbe objektov.
(6) Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen se prilagodi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Dopustne so kritine v temnejših, umirjenih, nebleščečih (mat) odtenkih rdeče, rjave in sive barve. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Pri sodobnih objektih, predvsem pa pri pomožnih objektih, kot so nadstreški in garaže, so dopustne tudi ravne strehe oziroma blage enokapnice, skrite za vencem. Dopustne so tudi travnate strehe (zelene, ozelenjene strehe), na objektih tradicionalne in podeželske tipologije tudi slamnate strehe.
(7) Osvetlitev mansard je pri objektih dopustna z mansardnimi in strešnimi okni ter strešnimi izzidki, ki se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo. Mansardno okno ima streho in zidce ob straneh; glede na obliko strehe ločimo: dvokapno mansardno okno, ki ima dvokapno simetrično streho; čopasto mansardno okno, ki ima streho zaključeno s čopom ter enokapno mansardno okno z enokapno streho; sodobnejše oblike mansardnega okna nimajo zidcev ob straneh, oblike strehe so trikotne, trapezne, ovalne ipd. Strešna okna naj bodo izvedena tako, da ne prekinjajo napušča.
(8) Na vseh strešinah, kjer to dopušča gradbenotehnično stanje objektov, se dopusti namestitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena streh. Smer slemena stavb mora biti praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice.
(9) Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali). Dopusti se pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopusti se tudi fasade z leseno oblogo, pri čemer se uporabi ravno rezan les, ne oblike polkrožnih brun. Dopusti se tudi alternativne oblike fasad, uporaba gline, slame in zelenega sistema.
(10) Ob javnem prostoru se ob upoštevanju regulacijskih črt oblikuje glavna fasada stavbe, skladno s pomenom in značajem javnega prostora. Zadnje fasade objektov in servisne manipulacijske površine se načeloma (če je to možno urediti drugje na gradbeni parceli) ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste.
(11) Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih, razen pri objektih v poplavnem območju in tistih, pri katerih gradnja kleti ne bi bila skladna z določili tega odloka.
(12) Pri gradnji kleti na ravninskem terenu lahko klet sega največ 1 m nad teren. Na nagnjenem terenu mora biti zadnja stena kleti v celoti vkopana, prednja stran kleti je lahko v celoti nad terenom, in sicer na strmem terenu (30 % in več), na položnejšem terenu (pod 30 %) pa mora biti delno vkopana.
(13) Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam. Za prilagoditev obstoječega objekta neoviranemu dostopu funkcionalno oviranim osebam je dovoljena tudi namestitev dvigala na fasado objekta. V primeru, da se ga izvede na glavni fasadi, mora biti njegovo oblikovanje transparentno.
(14) Odstopanja od splošnih PIP o velikosti in oblikovanju objektov so dopustna:
– za kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN,
– pri dominantah v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno), pri objektih javnega pomena in pomembnejših nestanovanjskih objektih,
– kadar se glede na pomen objekta vzpostavi nova prostorska dominanta ali
– če je to dovoljeno s PIP za PNRP ali EUP.
(splošni PIP o urejanju javnega prostora v jedrih naselij)
(1) Elemente urbane opreme je dopustno postavljati pod naslednjimi pogoji:
– da so grajeni na javnih površinah ali neposredno ob njih,
– če so grajeni na javnih površinah in ne ovirajo splošne rabe urbanih površin,
– če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste,
– da nimajo novih priključkov na objekte javne gospodarske infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke in
– oblikovani morajo biti estetsko, skladno z regionalno tradicionalno arhitekturno tipologijo.
(2) Osvetljevanje se na cestah, ulicah in drugih javnih površinah izvaja z nizkimi oziroma visokimi uličnimi svetilkami. Oblikovanje svetil mora biti podrejeno oblikovnim kvalitetam posameznih enot urejanja prostora, v vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu. Občina predpiše podrobnejša določila glede oblikovanja uličnih svetil v okviru kataloga urbane opreme, ki bo zagotavljal enoten standard svetil za celotno občino z upoštevanjem arhitekturne tipologije območja.
(splošni PIP o urejanju odprtih zelenih površin)
(1) Pri urejanju zemljišč se morajo praviloma ohranjati pasovi vegetacije na mejah, drevoredi, markantnejša drevesa, skupine dreves, deli neokrnjene krajine, obraščene struge potokov in melioriranih vodotokov, žive meje in podobno. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, se jih nadomesti oziroma sanira.
(2) Na vseh območjih se ohranja čim več avtohtone vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Za žive meje se uporabljajo avtohtone grmovnice, kot so gaber, rdeči dren, pušpan, leska, kalina, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska, dobrovita, brogovita, krhlika in podobno. Ciprese se opušča.
(3) Za izvajanje gradbenih del v vplivnem območju dreves se izdela načrt zavarovanja. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, se jih nadomesti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa se zasaditev izvaja skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.
(4) V primeru tlakovanja površin ob drevesih se zagotavlja ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom.
(5) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin se mora med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(6) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je najmanj 2,0 m, če ni s posebnim predpisom drugače določeno.
(7) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve. Priporočena je uporaba avtohtonih vrst. Minimalni pogoji so:
– na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin,
– pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce skladno z določili pristojnih služb za varstvo rastlin.
(splošni PIP o oblikovanje okolice objektov)
(1) Pri urejanju okolice objektov se mora:
– upoštevati značilnosti terena, predvsem konfiguracijo, topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje za obstoječo in načrtovano vegetacijo,
– zagotoviti oblikovno skladnost in povezanost z okolico,
– zagotoviti programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami in
– upoštevati trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje voda pred iztokom v površinske odvodnike.
(2) Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. Na posamezni parceli za stanovanjsko gradnjo so dopustni nasipi in vkopi do največ 3,0 m.
(3) Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le do višine 1,5 m, in sicer le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Za podporne ali oporne zidove se dopušča le uporaba naravnih materialov. To določilo velja tudi za obnovo. Oporni zidovi se ozelenijo, razen v primerih, ko to tehnično ni izvedljivo. Gradnja višjega opornega zidu je dopustna le v primerih, kadar gre za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in kadar gre za legalizacijo objektov, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 m, mora biti njegovo oblikovanje obvezno predmet strokovne prostorske preveritve, s katero se predpiše arhitekturno oblikovanje in ozelenitev skladno z oblikovanjem obcestnega prostora oziroma okoliških ureditev in pozidave.
(4) Za tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih se uporabljajo kakovostni, trajni materiali in se zagotovi kakovostno oblikovanje. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna.
(5) Območje tlakovanega dela gradbene parcele se ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji v čim večji meri tlakuje s propustnimi materiali. Preprečuje se hipni odtok z utrjenih površin, predvidi se zadrževalnike padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalniki ipd.)
(6) Okolico objektov in naprav, namenjenih za obrtne ali skladiščne dejavnosti, se mora takoj po zaključku gradbenih del urediti z izdatno ozelenitvijo z odraslimi sadikami dreves. To je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.
(splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanje pomožnih objektov)
(1) Pri gradnji pomožnih objektov kot manj zahtevnih objektov se upošteva pravilo, da je pomožni objekt po gabaritih podrejen osnovnemu objektu.
(2) Pomožni objekti, kot so nadstrešek, garaža, drvarnica in lopa, se postavljajo praviloma v neposredni bližini stanovanjskega objekta oziroma objekta, ki je zadnji v nizu objektov.
(3) Pomožni objekti, in sicer le garaža in nadstrešek, ki se gradijo za potrebe dejavnosti na območjih centralnih dejavnosti (CU, CD) ipd. se lahko gradijo tudi v večji velikosti, kot jih določa odlok, za potrebe dejavnosti. Z višino in tlorisnim gabaritom ne smejo presegati gabaritov objektov, ki jim pripadajo, z njimi pa morajo biti tudi oblikovno poenoteni. Postavljajo se na manj izpostavljene lokacije, če to ni mogoče, se z ureditvijo območja in ob uporabi avtohtonih rastlinskih vrst zagotoviti zeleno bariero v odnosu do javnega prostora.
(4) Nadstreški, ki se gradijo za potrebe parkiranja ob večstanovanjski stavbi, se lahko gradijo tudi v večji velikosti, kot jo določa odlok, vendar ne več kot za 10 osebnih vozil. V primeru večjih potreb se lahko postavi ob osnovni stavbi več enotno oblikovanih nadstreškov.
(splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti (NO in EO) se razvrščajo skladno s predpisom, ki določa vrsto objektov glede na njihovo zahtevnost (v nadaljevanju uredba) in ne smejo presegati dimenzij, ki so določene v uredbi.
(2) Oblikovna podoba NO in EO ter pomožnih objektov naj izhaja iz krajevno tradicionalnih značilnosti, prav tako se v skladu s krajevnimi značilnostmi ureja prostore pred zgradbami, dostope, dohode, zelenice, ograje ipd.
(3) Majhne stavbe: Na gradbenih parcelah, ki pripadajo stavbi, se lahko praviloma zgradi največ po eno majhno stavbo iste vrste, vendar največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na gradbenih parcelah večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ po eno majhno stavbo iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežna meja faktorja zazidanosti. Objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti objekti, katerih višina ne presega 3,5 m, oddaljeni najmanj 1,5 m, višji objekti pa morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 4 m. Ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi do posestne meje.
(4) Ograje: Pri ograjevanju parcel se upošteva tip in material kakovostnih oziroma značilnih obstoječih ograj. Zidovi niso dopustni, razen če so oblikovani kot del objekta. Za izvedbo ograj se ne dopušča uporaba bodeče žice, oblikovno neustreznih betonskih elementov in odpadnih materialov. Medsosedske ograje morajo biti oddaljene najmanj 0,1 m od meje sosednjega zemljišča, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi do posestne meje. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je sosednje zemljišče javna cesta, se za postavitev ograje pridobi soglasje upravljavca javne ceste.
(5) Škarpe in podporni zidovi: Škarpe in podporni zidovi morajo biti zasnovani tako, da ne predstavljajo dominante v prostoru, praviloma izdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Upoštevajo se kakovostni oziroma značilni obstoječi primeri v EUP. Škarpe in podporni zidovi ne smejo biti višji od 1,5 m. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi do posestne meje.
(6) Pomožni infrastrukturni objekti: Dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa in na podlagi urbanistične in krajinske preveritve ter utemeljitve, pri čemer se zagotovi oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter ustrezno oblikovanje in zasaditve. Lovilne mreže in prostoviseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi do posestne meje. Objekte in naprave mobilne telefonije se na izpostavljenih legah umesti v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Okolico teh objektov se ozeleni.
(7) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, razen obore za rejo divjadi in ograje za pašo živine, ki morata biti od sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m. Ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je odmik obore za rejo divjadi in ograje za pašo lahko tudi manjši oziroma se ju lahko postavi do posestne meje.
(8) Začasni objekti: Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna, priključeni morajo biti na razpoložljive že obstoječe priključke objektov javne gospodarske infrastrukture. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih. Kiosk oziroma tipski zabojnik in odprti sezonski gostinski vrt se lahko postavi samo na že urejene tlakovane površine. Začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi, se lahko postavi le za čas turistične sezone. Začasni objekt, namenjen prireditvi, se lahko postavi le za čas prireditve, vendar ne za več kot trideset dni. Odprti sezonski gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki enotne barve. Začasni gostinski objekti na javnih površinah se urejajo na podlagi posebnih predpisov občine. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(9) Spominska obeležja: Spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 1,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(10) Objekti za oglaševanje: Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z občinskimi določili glede plakatiranja in obveščanja. Objekti in naprave za oglaševanje, ki niso v javnem interesu, so lahko postavljene znotraj označenega naselja, izven naselij pa samo ena kot obvestilna tabla ali dopolnilna tabla prometnemu znaku Objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati na:
– zemljiščih, ki so zavarovana kot kulturna dediščina ali je na njih zgrajen objekt kulturne dediščine,
– fasadah objektov, če velikost nosilca oglaševanja presega polovico površine fasade,
– drevesih, zelenicah ali zemljiščih, kjer bi postavitev zakrila obstoječe ali načrtovane zelenice,
– javnih površinah (pločnikih, zelenicah ipd.), kjer bi postavitev ovirala osnovno namembnost površine,
– zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto vasi, kompleksa ali objekta,
– zemljiščih, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva,
– cestnih priključkih in
– površinah, ki služijo kot interventne poti.
Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi do posestne meje.
(11) Urbana oprema se oblikuje po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi urbane opreme ter opreme obcestnega prostora ter kakovostne oziroma značilne okoliške pozidave. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti objekti urbane opreme oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi do posestne meje.
(12) Glede postavitve svetlobnih napisov se upoštevajo predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(13) Vsi NO in EO morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru gradbene parcele oziroma EUP. Dopustna višina nadzemnih objektov je samo pritličje, brez kleti. Strehe pomožnih objektov morajo biti enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Če je pomožni objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Postavitev pomožnega objekta ne sme ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati minimalnih potrebnih površin za parkiranje.
(14) Na celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.
(15) Odmiki objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in če z zmanjšanim odmikom pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
(16) Pri gradnji NO in EO se smiselno upoštevajo PIP o legi in oblikovanju objektov in okolice, o zasaditvah in urejanju odprtih površin.
(merila za parcelacijo in določevanje gradbenih parcel)
(1) Parcelacija zemljišč mora, če je le mogoče, izhajati iz tradicionalnega parcelnega vzorca. Pestrost kulturne izrabe v nepravilnem rastru polj in gradbenih parcel se praviloma ohranja pod pogojem, da razdrobljenost ni prevelika.
(2) Delitev in združevanje zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dopustno, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več takih gradbenih parcel, ki so primerne za gradnjo in imajo zagotovljen dovoz in dostop, pri čemer se upošteva tradicionalna parcelna struktura.
(3) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(4) Velikost gradbene parcele, ki mora biti v celoti vključena v območje, kjer je gradnja v skladu z določili tega odloka dopustna, mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta ter se določa tako, da se:
– opredeli površine za gradnjo stavb, infrastrukturnih objektov, potrebne parkirne in manipulacijske površine, površine namenjene zagotavljanju požarne varnosti in zelene površine, opredeljene glede na namen gradnje,
– širina ob ulici oziroma ob javnemu prostoru naselja prilagodi tipični širini gradbenih parcel v naselju in
– upošteva s tem odlokom določene faktorje zazidanosti in izrabe zemljišča, minimalne odmike od posestnih meja ter splošne PIP o legi objektov.
Parkiranje je možno urediti tudi na javnih parkiriščih.
(5) Lega in oblika gradbene parcele se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov, tako da je za predvideno gradnjo možno zagotoviti:
– dostop do javne ceste,
– minimalno zahtevano komunalno opremo,
– skladnost z obstoječo kakovostno oziroma značilno parcelacijo v EUP,
– skladnost z obstoječo reliefno razgibanostjo zemljišča in
– mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito okolice, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.
(6) Velikost gradbene parcele za stanovanjske hiše v vseh naseljih na območju občine je najmanj 400 m². Praviloma je za vinsko klet velikost gradbene parcele najmanj 100 m².
(7) Pri določanju parcel za izvajanje določene dejavnosti se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov, vrsta dejavnosti, potreben manipulacijski prostor za tovorna vozila in drugo mehanizacijo ter skladiščenje.
(8) Pri parcelaciji se upošteva obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne pasove.
(9) Določila o minimalni velikosti gradbene parcele ne veljajo za že obstoječe manjše gradbene parcele, na katerih se objekti rekonstruirajo ali nadomeščajo z novimi ali v primeru manjših stavbnih zemljišč, ko so vse okoliške zemljiške parcele že zazidane.
3.6 Prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje v območju gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo
(varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture)
(1) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu s področno zakonodajo ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja. Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja opredeljeni v drugih predpisih večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se upošteva določila drugih predpisov.
(2) Varovalni pas posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture znaša na vsako stran:
– zunanjega roba cestišča: | |
– regionalne ceste | 15 m |
– kategorizirane občinske ceste: – lokalne ceste – javne poti | 5 m 3 m |
– osi skrajnih vodov distribucijskega elektroenergetskega voda: | |
– nadzemnega poteka – nazivne napetosti 10/20 kV | 10 m |
– podzemnega poteka – nazivne napetosti 10/20 kV | 5 m |
– zunanje stene objekta: | |
– elektroenergetske prosto stoječe transformatorske postaje (TP) | 5 m |
– osi posameznega voda: | |
– vodovod – kanalizacija – telekomunikacijski vodi s kabelskim razdelilnim sistemom – drugi vodi gospodarske javne službe lokalnega pomena razen priključkov nanje | 1,5 m |
(3) Posegi v varovalnih pasovih prometnih omrežij ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.
(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem.
(5) V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja pristojne inštitucije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na objekte GJI.
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo GJI)
(1) GJI se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.
(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.
(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer se upošteva osnovne zahteve glede kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je možno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter da je omogočeno njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje.
(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.
(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI se v okviru območja predvidenega posega predvidi tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(8) Vode GJI se načrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje kulturne dediščine. Večje objekte GJI se locira izven pomembnejših prostorskih vizur in vplivnih območij spomenikov.
(9) Vode GJI v naseljih ter na območjih varstva kulturne dediščine se praviloma izvede podzemno, razen na območjih arheoloških najdišč in pod pogojem, da to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
(10) Linijsko GJI se načrtuje čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Linije GJI naj se čim bolj izogibajo območjem kulturne dediščine ter drugim območjem in prvinam, pomembnim za prepoznavnost, naravnim vrednotam in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij.
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)
(1) Dovozi in priključki na državne in občinske ceste morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega ali državnega organa, pristojnega za promet.
(2) Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se upoštevajo širine, določene s področnimi predpisi. Cesta se sme priključiti na cesto iste kategorije oziroma na en razred višje kategorizirano cesto.
(3) Vsaka gradbena parcela oziroma vsak zahteven in manj zahteven objekt mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila na javno cesto. Dostop mora biti urejen po lastnem zemljišču ali pa mora biti pridobljena služnostna pravica na parcelah, preko katerih vodi dovoz do zemljišča oziroma posega.
(4) Urgentni in intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.
(5) Javni in drugi objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi, morajo imeti lastno parkirišče in morajo biti z vseh strani dostopni z gasilskimi vozili. Nosilnost interventnih poti mora biti najmanj 10 ton, široke pa morajo biti najmanj 3,5 m.
(6) Morebitne zapore (rampe, količki, cvetlična korita, drugo) morajo biti izvedene tako, da jih je mogoče v primeru gasilske ali druge urgentne intervencije nemudoma in brez težav odstraniti.
(7) Zagotovijo se služnostne poti do kmetijskih in gozdnih zemljišč za poti, ki bodo izgubljene ob pozidavi.
(8) Na koncu ulic, kolikor se te ne nadaljujejo, je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, in sicer v takšni velikosti, da se zagotovi nemoteno izvajanje dela javne službe odvoza odpadkov in zimske službe. Praviloma ne sme biti slepih cest. Na cestah, ki se ne morejo navezati na druge ceste, se morajo urediti obračališča z minimalnim radijem 4,6 m.
(9) Hodniki za pešce se uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh v naseljih, iz zgostitvenih območij proti šolam, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam, cerkvam, pokopališčem ter drugim objektom javnega značaja. Poti za pešce morajo biti ob vozišču višinsko ločene ali speljane ločeno od vozišča. Pri izgradnji se zagotovi ustrezen dostop za invalide.
(10) V primeru ulic brez pločnikov je potrebno določiti varovalni pas ceste za odlaganje snega, v katerem izvajalec javne službe ne nosi odgovornosti za morebitne poškodbe lastnikom parcel ob cesti.
(11) Vsako križišče ali priključek mora imeti minimalne pregledne trikotnike med prometnicami, in sicer brez ovir, višjih od 0,5 m, v velikosti, odvisni od dopustne hitrosti. Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste.
(12) Pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest in poti se mora preveriti stanje komunalnih vodov, ki potekajo pod njimi. Dotrajane naprave se morajo pred modernizacijo ceste obnoviti, nivo cestišča in pločnikov za pešce pa uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne poslabša.
(13) Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se upoštevajo s predpisi določene širine. Dimenzije in izvedba morata zagotavljati dostop za interventna vozila v primeru požara in drugih nesreč.
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih objektov se na gradbeni parceli zagotovi zadostno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM). Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali v garažah v kletnih in preostalih etažah. V območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v jedru) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se le-ti zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah.
(2) Pri večstanovanjskih stavbah je potrebno čim več PM zagotavljati v kleteh stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah tako, da se ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja. Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo imeti na terenu strehe garaže urejeno javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno.
(3) Pod obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.
(4) PM morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 5 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po splošnih PIP tega odloka o zasaditvah in urejanju javnih odprtih površin.
(5) Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj.
(6) PM, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, se odstranijo na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.
(7) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(8) Na vseh javnih parkiriščih je potrebno skladno s predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. Pri določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, se zagotovi 5 % PM za funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je PM v objektu manj kot 20, je potrebno zagotoviti 1 PM za funkcionalno ovirane osebe. Če posebni predpis ne določa drugače, se pri večstanovanjskih stavbah zagotovi na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno ovirane osebe.
(9) Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, se zagotovijo parkirna mesta za kolesa in druga enosedna vozila, in sicer vsaj 20 % od števila zahtevanih PM za osebna vozila, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. Parkirna mesta morajo biti praviloma zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(10) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(11) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena PM za zaposlene in obiskovalce.
(12) Ob vinski kleti morata biti zagotovljeni vsaj dve parkirni mesti. V primerih, ko ni mogoče zagotoviti zahtevanega števila parkirnih mest na gradbeni parceli, se parkirna mesta zagotovijo na drugi lokaciji, ki omogoča peš dostop (razdalja do 400 m).
(13) Če poseben predpis ne določa drugače, se v odvisnosti od namena objekta ali dejavnosti pri izračunu PM upošteva naslednje minimalno število PM:
Dejavnosti | Število parkirnih mest |
1 Stanovanja | |
stanovanjske stavbe | 2 PM |
večstanovanjske stavbe | 1,5 PM/stanovanje + 10 % za obiskovalce |
2 Pisarniški in upravni prostori | |
pisarniški in upravni prostori – splošno | 1 PM/30 m2 neto površine |
prostori organov s številnim obiskom | 1 PM/20 m2 neto površine |
3 Prodajni prostori | |
trgovine in trgovske hiše z malim obiskom | 1 PM/50 m2 neto prodajne površine, najmanj 2 PM |
4 Prireditveni prostori | |
večnamenske dvorane | 1 PM/5 sedežev +1 PM/2,5 zaposlenih |
kino, šolske dvorane, predavalnice | 1 PM/5 sedežev |
cerkve | 1 PM/20 sedežev |
5 Športne naprave | |
tenis igrišča | 4 PM/igrišče + 1 PM/10 gledalcev |
6 Gostilne in prenočišča | |
gostilne lokalnega značaja | 1 PM/8 sedežev |
pomembnejša gostišča | 1 PM/4 sedeže + 1 PM/2,5 zaposlenih |
hoteli, penzioni, zdravilišča in druge stavbe s prenočišči | 1 PM/3 postelje + 1 PM/4 sedeže v restavraciji + 1 PM/2,5 zaposlenih |
7 Zdravstvene ustanove | |
manjši zdravstveni domovi, zasebne ordinacije in ambulante | 1 PM/2 zaposlena + 1 PM/30 m2 neto površine, najmanj 3 PM |
8 Šole | |
osnovne šole | 1 PM/30 učencev |
otroški vrtci | 1 PM/20 otrok, minimalno 2 PM |
9 Industrija, obrt | |
obrtni in industrijski obrati | 1 PM /50 m2 neto površine ali 1 PM/3 zaposlene |
skladišča, depoji, trgovina na debelo, prodajni prostori | 1 PM /80 m2 neto površine ali 1 PM/3 zaposlene |
delavnice za servis motornih vozil | 6 PM/1 popravljalno mesto |
avtomatske avtopralnice | 5 PM/1 pralno napravo |
samopostrežne avtopralnice | 3 PM/1 pralni prostor |
10 Pokopališča | |
pokopališča | 1 PM/500 m2 površine, minimalno 10 PM |
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi. Upoštevati je potrebno določila področne zakonodaje glede oskrbe prebivalstva s pitno vodo.
(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, pod pogojem, da je tovrstna oskrba za vodo v skladu s predpisi s področja oskrbe s pitno vodo. Ob tem je potrebno zagotoviti tudi zadostne količine požarne vode oziroma na drugačen način zagotoviti požarno varnost. Urejanje zasebnih zajetij pitne vode se dopušča le ob pridobitvi vodnega dovoljenja.
(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, vodnjak, kapnica, cisterna.
(4) Vodovodno omrežje mora zagotavljati zadosten pritisk in količino vode za priključitev hidrantov, ki se morajo postaviti v naseljih in v bližini objektov, v katerih se pogosto nahaja večje število ljudi ter v bližini objektov z večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s požarnega vidika.
(5) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali zasebni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin.
(6) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema. Pri načrtovanju gradenj je potrebno v skladu s področno zakonodajo dotrajane cevovode iz neustreznega materiala nadomestiti z novimi materiali primernimi za oskrbo z vodo.
(7) Pri vzporedni gradnji vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja za odvajanje odpadne vode oziroma drugih vodov GJI, se zagotovi ustrezen odmik. Križanja komunalnih vodov in naprav morajo biti izvedena tako, da se zagotovi nemoteno vzdrževanje in obnova vodov, objektov in naprav ter higienska neoporečnost pitne vode v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi.
(8) Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
(9) Vodnjaki se morajo ohranjati. Vodnjaki z večjo in stalno količino vode se morajo vzdrževati, ostali vodnjaki pa se morajo prekriti oziroma zaščititi. Zasipavanja vodnjakov se ne dopušča.
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in za meteorno odpadno vodo mora biti zgrajeno v ločenem sistemu. Kanalizacijsko infrastrukturo za odvajanje komunalnih odpadnih vod se gradi v vodotesni izvedbi. Javna kanalizacija se mora zaključiti s čistilno napravo.
(2) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih voznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s področno zakonodajo.
(3) Padavinske vode se, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikajo na lastnem zemljišču, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva voznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno dokazati na osnovi mnenj pooblaščenega geologa, se padavinske vode spelje v bližnji vodotok z zadrževanjem; če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem pa mora biti ureditev odvodnjavanja načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja.
(4) Padavinske vode z asfaltiranih ali betonskih cest, parkirišč in platojev za pranje motornih vozil se morajo odvajati prek usedalnika in ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob.
(5) Male čistilne naprave in greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode. Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj strnjenega naselja ali na njegovem robu. Do čistilne naprave se zagotovi dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana.
(6) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju.
(7) Odpadne vode objektov za obrt, proizvodnjo in podobno, v katerih utegnejo biti presežene s predpisi dopustne emisije, se morajo očistiti pred izpustom v kanalizacijo. Pogoje priključitve vključno s sprejemljivimi količinami, določi izvajalec javne službe v projektnih pogojih, ko gre za novogradnjo oziroma v soglasju, ko gre za obstoječ objekt.
(8) V javno kanalizacijo za odvajanje komunalnih odpadnih voda se ne dopusti odvajanje odpadnih vod iz objektov za rejo domačih živali.
(prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Vsi objekti morajo biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. Odpadki se ločeno zbirajo v posebnih posodah (smetnjakih) po vrsti in/ali izvoru. Mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj stavbe, na delu gradbene parcele, ki omogoča neoviran dostop komunalni službi. Ravnanje z odpadki mora biti urejeno na način, ki ne ogroža zdravja ljudi.
(2) Zbirna mesta za ločeno zbiranje frakcij morajo biti ustrezno oddaljena od bivalnih objektov. Njihova lokacija mora ustrezati pogojem neovirane dostopnosti s tovornimi vozili in možnosti ustavljanja teh vozil. Površina mora biti utrjena in imeti urejen odtok, praviloma mora biti zaščitena z nadstrešnico. Omogočena mora biti izvedba priključka na električno omrežje (zaradi nočne razsvetljave in/ali nadzora z videokamero), zaželena je opremljenost z vodnim priključkom za občasno čiščenje.
(3) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.
(4) Pri ravnanju z odpadki pri gradbenih delih je treba upoštevati področno zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih ter ostalo veljavno zakonodajo s področja odpadkov.
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) V območjih razpršene poselitve in gradnje se srednjenapetostni in nizkonapetostni vodi izvedejo v nadzemni izvedbi, v strnjenih poselitvenih območjih v podzemni oziroma kabelski izvedbi.
(2) Lokacije transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti vedno dostopne.
(3) Nove transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve področne zakonodaje glede elektromagnetnega sevanja in hrupa ter pridobiti soglasje lastnika zemljišča.
(4) Vse elektroenergetske objekte se gradi v skladu s tem odlokom in v skladu z upravljavcem elektroenergetskega omrežja.
(5) Prostostoječe električne omarice na območjih registrirane kulturne dediščine niso dopustne.
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javne razsvetljave)
(1) Javna razsvetljava mora biti izvedena v skladu z veljavno področno zakonodajo, upošteva naj zakonsko določene mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Za razsvetljavo cest in javnih površin se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo.
(2) Dekorativna oziroma arhitekturna razsvetljava objektov (cerkve, izbrane fasade, drugo) mora biti izbrana in usmerjena tako, da v okolju ne deluje moteče, osvetlitev športnih površin, prireditvenih prostorov in podobno se dopusti le za čas trajanja prireditve, nočna osvetlitev sakralnih objektov se dopusti v skladu s podrobnimi PIP oziroma v skladu s podrobnimi akti občine.
(3) Na območju Občine Razkrižje ni dovoljena uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(4) Obstoječi viri svetlobe, ki niso skladni z določili področne zakonodaje in ne ustrezajo predpisanim mejam vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja in porabe električne energije, se sanirajo in nadomestijo z drugimi viri svetlobe.
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca.
(2) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami telekomunikacijskih kablov izvede upravljavec.
(3) Elektronsko komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno podzemno, praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna le obnova obstoječih vodov.
(4) Antenske naprave na objektih in v območjih nepremične kulturne dediščine ne smejo spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in prostorske pojavnosti.
(5) Pred izbiro lokacije za postavitev bazne postaje mobilne telefonije je zahtevana pridobitev strokovnega mnenja z izračunom sevalnih obremenitev baznih postaj izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih postaj na okolje).
(6) Mesto za postavitev antene bazne postaje mora biti izbrano tako, da je onemogočen dostop na območje, na katerem so mejne vrednosti glede na predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju lahko čezmejne. Poleg tega je potrebno antene baznih postaj graditi na ustrezni oddaljenosti od objektov bivalnega okolja, šol, vrtcev in podobno. Z odmikom je potrebno zagotoviti, da mejne vrednosti niso presežene.
(7) Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor za vsako bazno postajo pridobiti prve meritve s strani pooblaščene inštitucije, s katerimi se natančno ugotovijo sevalne obremenitve naravnega in življenjskega okolja.
(8) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije se upoštevajo predpisi s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja. Objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.
(priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) V posameznih enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na komunalno opremo sledeča:
– obvezna priključitev na elektroenergetsko omrežje, kjer je elektroenergetsko omrežje že zgrajeno,
– obvezna priključitev na elektroenergetsko omrežje, takoj ko bo elektroenergetsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že zgrajeno,
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno,
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena ter
– obvezna priključitev na individualne sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode (nepretočne greznice, male čistilne naprave), kjer kanalizacijsko omrežje ne bo zgrajeno.
(2) Pri priključevanju na komunalno opremo je potrebno upoštevati določila Programa opremljanja stavbnih zemljišč za Občino Razkrižje.
3.7 Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb
(1) Za posege v območju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot varovano območje, morajo investitorji pridobiti soglasja pristojnih inštitucij pred začetkom graditve.
(2) Gradnja in prostorske ureditve so možne na vseh območjih urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih vplivov, kot so dopustne s predpisi. Pri vseh gradnjah se upoštevajo normativne določbe glede varovanja okolja, pri tem se poseg načrtuje tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
(3) Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih posamezna dejavnost povzroča.
3.7.1 Prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Za posege v registrirano kulturno dediščino, kulturne spomenike in v vplivna območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov se mora pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(2) V podrobnih PIP po posamezni EUP v območjih naselij in razpršene poselitve je za poseg v registrirano dediščino, spomenike in njihova vplivna območja iz predhodnega odstavka še dodatno določena obveznost pridobitve pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, če je pomen objekta ali območja kulturne dediščine oziroma njegovega dela še posebej poudarjen s prostorskega vidika.
(3) Enote registrirane kulturne dediščine je potrebno ohranjati in jih med morebitnim izvajanjem posega zaščititi. Na območjih registrirane kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:
– prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ) in
– ne prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance, ki jih nosi.
(4) V primeru, da je predviden poseg na območju registriranega arheološkega najdišča, je potrebno opraviti arheološki pregled območja, ki ga opravi pooblaščena oseba ali organizacija. Na celotnem območju urejanja veljajo tudi določila glede varstva arheoloških ostalin, pri čemer je potrebno pri izvajanju zemeljskih del omogočiti dostop do zemljišč in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. V skladu s splošnim arheološkim varstvenim režimom je najditelj/lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del zavezan, da najdbo zavaruje na mestu odkritja in o najdbi obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(5) Pri izvajanju intervencijskih ukrepov ob naravnih nesrečah se praviloma izvedejo najnujnejši ukrepi, pri tem pa se upoštevajo naravni procesi in se ukrepe prilagodi tako, da le-ti ne ogrožajo varovanih enot kulturne dediščine.
(6) Antenske naprave na objektih in v območjih nepremične kulturne dediščine ne smejo spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in prostorske pojavnosti – posebno pozornost se posveti lociranju baznih postaj mobilne telefonije, za lokacije se izdela variantne rešitve.
(7) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(8) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(9) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(splošni pogoji za varstvo kulturnih spomenikov)
(1) Kulturni spomeniki se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine in določb konkretnega akta o razglasitvi.
(2) Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika se pripravi konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja.
(3) Za posege v kulturne spomenike in njihova vplivna območja se v primeru neskladja določb tega odloka s soglasjem organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, upošteva soglasje slednjega.
(pogoji za varstvo registrirane kulturne dediščine)
(1) Prepovedani so posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote in prepoznavne značilnosti registrirane kulturne dediščine. V registrirano kulturno dediščino se lahko posega na način, da se upošteva in ohranja njene varovane lastnosti. V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji, soglasjem oziroma določili konservatorskega projekta za spomenik.
(2) Objektov kulturne dediščine ni dopustno odstraniti, razen na podlagi soglasja ministra in ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če se ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi ali če dediščina ogroža varnost ljudi in premoženja,
– če je bila pred tem opravljena raziskava objekta in
– če raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija.
(3) Pri stavbni kulturni dediščini (profana, sakralna), se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),
– prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, dvorcih, znamenjih itd.) in
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov značilnostim stavbne dediščine v okolici).
(4) Varuje se širša okolica objekta stavbne dediščine, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin.
(vplivno območje kulturne dediščine)
(1) V okolici območij kulturne dediščine se uveljavlja nadzor nad posegi, ki bi utegnili negativno vplivati na območje kulturne dediščine. Posegi in dejavnosti v vplivnem območju morajo biti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine.
(2) V vplivnih območjih velja:
– ohranja se prostorske integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
– prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine in
– dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(registrirana arheološka najdišča)
(1) Na območju registriranega arheološkega najdišča ni dopustno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovala arheološke ostaline ali spremenila njihov vsebinski in prostorski kontekst.
(2) Na območju registriranega arheološkega najdišča ni dopustno:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, osuševati in agromeliorirati kmetijskih zemljišč, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(3) Izjemoma so dopustni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
3.7.2 Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določbami teh predpisov.
(2) Za posege na območja ohranjanja narave se pridobi pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave. Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za posege na teh območjih se pridobi naravovarstveno soglasje.
(3) Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. Tako se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, posamezna drevesa, gozdni otoki in vegetacijski pasovi ob vodnih telesih. Kjer je možno, se regulirane vodotoke s sonaravnimi ukrepi obnovi.
3.7.3 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo okolja in naravnih dobrin
(splošni PIP za trajnostno rabo virov in energije)
(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, pasivna, energetsko učinkovita in energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju in če niso v nasprotju z režimi varovanja okolja, varstva kulturne dediščine in s krajinskimi kakovostmi.
(2) Spodbuja se izboljšanje toplotne izolacije stavb ter doseganje standarda energetsko varčne stavbe, kar se potrdi z energetsko izkaznico.
(3) V novozgrajenih stanovanjskih in nestanovanjskih objektih se mora praviloma zagotavljati najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija vetra, ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe. To ne velja za:
– 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe;
– 1272 stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe;
– 1252 rezervoarje;
– 11 stanovanjske stavbe, ki se uporabljajo manj kot štiri mesece v letu.
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov, rekonstrukciji in spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno upoštevati vse predpise s področja varstva zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dopustne emisije v zrak.
(2) Vsi objekti na območju plana se, če je mogoče, priključijo na sistem daljinskega ogrevanja ali plinovod. Upošteva se usmeritve glede uporabe obnovljivih virov energije in učinkovito rabo energije v objektih.
(3) Objekte, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka, se lahko umešča le v območja za proizvodnjo (IG, IK). Pri zasnovi nove zazidave se upošteva tudi prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka.
(4) Vse novogradnje morajo upoštevati opredeljeni energetski standard, s čimer se zmanjša raba energije in onesnaženost zraka v občini.
(varstvo tal in kmetijskih zemljišč)
(1) Na območjih kmetijskih zemljišč so dopustne le prostorske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, z namenom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti.
(2) V čim večji meri se ohranja strnjene komplekse kmetijskih zemljišč, kar je bistveno z vidika ohranjanja proizvodne funkcije ter omogočanja ekonomske neodvisnosti kmetijskih gospodarstev.
(3) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne operacije, kot jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, s katerimi se spreminja prostor (komasacije in melioracije; v sklopu melioracij osuševanje, namakanje in agromelioracije, ki spreminjajo prostor – to so zlasti ureditve teras, izboljšanje dostopov na kmetijska zemljišča). Agrarne operacije morajo biti izvedene na okolju prijazen način. Izvajati jih je treba tako, da se med kmetijskimi zemljišči ohranjajo omejki, živice, posamezna drevesa, gozdni otoki in vegetacijski pasovi ob vodnih telesih in vodna telesa. Za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč je na območju kmetijskih zemljišč dopustna gradnja vodnih zadrževalnikov.
(4) Ob izvajanju posegov, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
(5) Pri gradnji objektov se rodovitni del tal loči od nerodovitnega, humus pa se uporabi za zunanjo ureditev ali v skladu s področno zakonodajo za izboljšanje kmetijskih zemljišč. Odpadni del izkopane zemljine se odpelje na deponijo. Pri izvajanju posegov se dela omejijo na območja urejanja, z delovnimi stroji in vozili se ne posega na kmetijska zemljišča.
(6) Na območju posegov na kmetijska zemljišča za potrebe zelenih površin se v okviru predvidenih dejavnosti v čim večji meri ohranja nezazidane površine in rodovitni potencial tal.
(7) Na območju predvidenih posegov na kmetijska zemljišča se do izvedbe posegov ohranja kmetijska zemljišča.
(8) Na območjih skladišč tekočih goriv in drugih nevarnih snovi morajo biti ureditve izvedene na način, ki onemogoča izliv v vodotoke, direktno v podtalnico ali kanalizacijo.
(1) Na vodna in priobalna zemljišča so dopustni posegi, ki so opredeljeni v zakonodaji s področja voda.
(2) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(3) Na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču je mogoča rekonstrukcija ali prenova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
(4) Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(5) Vse obstoječe in potencialne vodne vire se varuje pred onesnaženjem in se jih vzdržuje.
(6) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojna služba. Vodno soglasje je potrebno pridobiti za:
– poseg na vodnem in priobalnem zemljišču;
– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb;
– poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice;
– poseg na varstvenih in ogroženih območjih;
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda;
– poseg, pri katerem lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik;
– hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(7) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda ter ohranjanje narave.
(1) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Ohranja se biocenoza ribjih vrst. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Prav tako se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib (od začetka julija do konca januarja). Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim se mora načrtovati izven drstnih dob ribjih vrst. Izvajalec oziroma investitor posegov mora vsaj 14 dni pred posegom obvestiti izvajalca ribiškega upravljanja.
(2) Odvzem plavin (gramoz, prod, mivka) se izvaja na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali. Odvzem plavin in drugi posegi v drstišča so prepovedani.
(1) Območja gozdnih zemljišč so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem, zemljišča, namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu s področno zakonodajo določena kot gozd.
(2) V območjih gozdov so dopustni posegi v prostor v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje gozdarstva, z namenom zagotavljanja osnovne dejavnosti gospodarjenja z gozdovi.
(3) Posegi v prostor v območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojne gozdnogospodarske enote.
(4) Posegi na območja gozdnih zemljišč so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe oziroma Zavoda za gozdove Slovenije.
(5) V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dopustijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora.
(6) Pri posegih v gozdove se upošteva kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter zlasti kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
(7) Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v primerih, ki so določeni s področno zakonodajo.
(8) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.
(9) Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesne mase po obstoječih vlakah (priključitev vlak na transportne poti, možnost kamionskega prevoza).
(10) Ob izvajanju posegov, ki prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
(11) V prostoru z majhnim deležem gozda se objekte linijske infrastrukture načrtuje tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.
(12) Sečnja drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti se lahko izvaja izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca meseca septembra do konca meseca februarja naslednjega leta.
(13) Suha drevesa in drevesna dupla se ohranjajo povsod tam, kjer s puščanjem oslabelih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, pri katerih obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest. Prav tako se ohranjajo vse plodonosne in grmovne vrste.
(14) Gozdne ostanke, ki bi lahko vplivali na zaščito bregov pred erozijo, se ohranja. Pri morebitnem poseku se očisti struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih se gospodari posamično ali skupinsko prebiralno ter zagotavlja naravno pestrost.
(15) Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno vegetacijo in obvodno vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrči na golo, se takoj oziroma še v letu krčitve sanira na način, da se osnuje nova drevesna in grmovna zarast.
(16) Na območju stavbnih zemljišč, kjer je v naravi še gozd, se z gozdom gospodari v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje gozdov in gozdarstva, do sprejetja OPPN, če je predviden v območju ali do izdaje ustreznega upravnega dovoljenja za gradnjo. Krčitev gozda se lahko izvede šele po predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede pristojna strokovna služba.
(17) Pri gradnji oziroma med izvajanjem posameznih posegov na območjih stavbnih zemljišč, kjer je v naravi prisoten gozd, je poseganje v gozdove izven območja gradnje prepovedano, prav tako je prepovedano odlaganje materiala v gozd. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo v skladu z določili iz prejšnjega odstavka. Posegi morajo biti izvedeni tako, da je škoda na tleh in rastju minimalna, potrebno je preprečiti erozijo in zagotoviti čim manjšo vidnost posegov. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor in gozdni rob morata biti ustrezno sanirana v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Gozdni rob naj se stopničasto dviga, sanira se ga ob uporabi avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst, prednost ima potencialna vegetacija.
(18) Na podlagi področne zakonodaje so predpisani odmiki, ki znašajo pri:
gozdnem robu: | |
– stavbe | 25 m |
– ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča | 1 m |
– objekti na kmetijskih zemljiščih | 4 m |
3.7.4 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Na območju občine so obsežna poplavna območja prisotna vzdolž rek Mure in Ščavnice. Določena so na podlagi opozorilne karte poplav in so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega OPN.
(2) Na poplavnem območju, za katere razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejanja graditve objektov, ter spremembe namembnosti, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. Za dopustne posege se pridobi vodno soglasje pristojnega organa.
(3) Na poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(4) Ohranja se retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem interesu ter ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda.
(5) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka se načrtuje tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
(1) Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. Za posege na erozijskem območju se pridobi vodno soglasje pristojnega organa.
(2) Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in
– vlačenje lesa.
(3) Na območjih zahtevnejših zaščitnih ukrepov, na žariščih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih je za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, treba predhodno pridobiti geološko mnenje in pred izdajo oziroma v sklopu dovoljenja za gradnjo izvesti predpisano sanacijo brežine.
(4) Pred začetkom gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25 %, se predhodno opravi geomehansko preveritev nosilnosti tal za nekoherentna tla.
(1) Plazljivo območje je zemljišče, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev. Na takšnem območju se ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na takem območju je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in z drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode;
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(2) Na območjih nestabilnih, plazljivih tal je nedopustno poseganje v teren brez predhodnega mnenja pooblaščenega geologa, ki izda mnenje o ustreznosti posega in opredeli dopusten način posega v nestabilna tla. Za poseg je treba pridobiti vodno soglasje.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) V poplavnih, hudourniških, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje nove poselitve, gradnje infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče.
(2) Za preprečevanje razlitja poplavnih voda, plazenja tal ter ogrožanja naravnih danosti in objektov pred naravnimi in drugimi nesrečami so dopustni gradnja nasipov ter ostali posegi in ureditve ter gradnja objektov za izboljšanje razmer.
(3) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo območja za evakuacijo prebivalstva, površine za pokop, za odlaganje ruševin, lokacije za sprejem mednarodne pomoči ter logistični center. Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih in drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.
(4) Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij se predvidi v skladu s področno zakonodajo na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki).
(5) Strešina na območju stavbe, ki meji na javno površino, mora biti opremljena s snegobrani.
(6) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
(območja potresne ogroženosti)
(1) Po karti potresne nevarnosti Slovenije, ki jo je izdelal Geodetski inštitut Slovenije in je prikazana v Atlasu okolja (ARSO GIS), je celotna občina v območju projektnega pospeška tal 0,1 g.
(2) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu z zahtevami za območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje glede na 12-stopenjsko Mercallijevo lestvico intenzitete potresa.
3.8. Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
(1) Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi, se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih stopenj.
(2) Obstoječe objekte in naprave, katerih emisije so škodljive za okolje bolj, kot je s predpisi dopuščeno, morajo lastniki sanirati.
(3) Minimalno 40 m od roba funkcionalnega zemljišča stavbe javnega pomena (vrtec, šola, občina, ambulanta, cerkev) zaradi zagotavljanja varovanja zdravja otrok in odraslih, ki se zbirajo v ali v bližini stavb javnega pomena, ni dopustno škropljenje in uporaba fitofarmacevtskih sredstev.
(4) Pri osvetljevanju objektov in javnih površin je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja. Pri javni razsvetljavi je potrebno upoštevati predpisane meje porabe električne energije, prav tako umetna javna osvetlitev na oknih varovanih stanovanj ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti.
(5) Tehnične rešitve stavb v javni rabi in javnih odprtih površin morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir.
(1) Skladno s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se na območju OPN razvrščajo površine v območja stopnje varstva pred hrupom glede na podrobno namensko rabo, in sicer:
– območje I. stopnje varstva pred hrupom (mirna območja na prostem). Na prostoru občine ni območij I. stopnje varstva pred hrupom,
– območje II. stopnje varstva pred hrupom (SS, BT),
– območje III. stopnje varstva pred hrupom (SK, CU, CD, ZS, ZP, ZD, ZK in A),
– območje IV. stopnje varstva pred hrupom (PC, PO, O, K1, K2, G, VC).
(2) Na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje v širini z vodoravno projekcijo 1000 m na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina pasu je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na II. območju niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(3) Hrupne dejavnosti je dopustno umeščati samo na območja s predpisano IV. stopnjo varstva pred hrupom. Pri načrtovanju dejavnosti na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba predvideti ustrezne aktivne in pasivne ukrepe za zaščito življenjskega okolja pred hrupom.
(4) Novi viri hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom. Za nove vire hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa.
(5) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je treba vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(6) Pri izvajanju ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost aktivni ukrepi (zmanjšanje emisije hrupa na viru) pred pasivnimi ukrepi.
(7) Če je vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(8) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
(elektromagnetno sevanje)
(1) Viri elektromagnetnega sevanja so omrežja, naprave in objekti, določeni s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Mejne vrednosti virov sevanja za posamezna območja določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Skladno s tem predpisom se na območju občinskega prostorskega načrta površine glede na podrobno namensko rabo razvrščajo v naslednja območja stopnje varstva pred sevanjem:
– I. stopnja varstva velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem (SK, SS, CU, CD, BT, ZS, ZP, ZD, ZK in A),
– II. stopnja varstva velja za II. območja, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so zaradi sevanja bolj moteči (PC, PO, O, K1, K2, G in VC).
(3) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjene za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v varovalne pasove obstoječih in načrtovanih VN elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da ne bodo prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja.
(4) Umeščanje objektov, namenjenih bivanju, ni dopustno v vplivnem pasu virov EMS. Minimalni potrebni odmiki segajo od sredine osi daljnovoda na višini 1 m od tal:
– 11 – 14 m na vsako stran nadzemnega daljnovoda za napetostni nivo 110 kV,
– 18 – 24 m na vsako stran osi nadzemnega daljnovoda za napetostni nivo 220 kV.
(5) Za obstoječa območja, ki se nahajajo znotraj koridorjev daljnovodov in na katerih velja I. stopnja varstva pred sevanjem, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja. V nasprotnem primeru je treba na teh območjih spremeniti osnovno namensko rabo prostora oziroma razvrstiti ta območja na območja, na katerih velja II. stopnja varstva pred sevanjem, če je to skladno s predpisi. To velja tudi za območja razpršene poselitve, kjer bo prišlo do spremembe namenske rabe v koridorju daljnovoda zaradi ažuriranja dejanskega stanja.
(6) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi dopustnih vrednosti.
(1) Pri gradnjah in prostorskih ureditvah se upošteva predpise, ki urejajo varstvo pred požari. Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za:
– varen umik ljudi, živali in premoženja;
– potrebne odmike med objekti ali potrebno požarno ločitev;
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila;
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje in
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
(2) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih ali novih industrijskih objektov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
Zato morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
(3) Za specifično požarno bolj obremenjene objekte se morajo glede odmikov in načina gradnje upoštevati posebni tehnični predpisi.
(4) Rezervoarje za kurilno olje se praviloma vgrajuje le v stanovanjske objekte potrošnika goriva ali v posebej za to zgrajene objekte.
(5) Rezervoar za utekočinjeni naftni plin s priključkom na objekt se mora postaviti v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji dobavitelja.
(6) Če posebni predpisi tako določajo, mora biti celoten objekt s strelovodno napravo zaščiten proti atmosferski elektriki. Po objektu morajo biti nameščeni lovilni vodi ter skupno ozemljilo; z njim morajo biti povezane vse kovinske mase na objektu.
(zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osončenjem in kakovostjo bivanja)
(1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
(2) Obstoječim in novim stavbam je treba zagotoviti v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. 12. – najmanj 1 uro,
– dne 21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure.
(3) Določba drugega odstavka tega člena ne velja:
– za 20 % stanovanj v novih večstanovanjskih stavbah,
– kadar leži stavba na severnem pobočju oziroma v ozki dolini in lega stavbe ne omogoča izvedbe določbe osončenja,
– za gradnjo stavb v tradicionalni strnjeni pozidavi oziroma v vrstni pozidavi.
3.9. Prostorski izvedbeni pogoji za posamezne PNRP
(1) Pri legi in oblikovanju objektov se poleg splošnih PIP upošteva še določila glede tipologije posameznih objektov, ki so dopustni v okviru prostorskih izvedbenih pogojev za posamezne PNRP.
(2) V območju občine so nekateri tipi objektov obstoječi, pa novi istega tipa niso predvideni. To velja predvsem za tip suburbane stanovanjske stavbe.
(3) V območju občine so nekateri tipi objektov dopustni, pa zanje ni predpisana tipologija in podrobna merila. To velja npr. za verske objekte, večje športne objekt ipd. Zanje veljajo splošna določila odloka, pri njihovem načrtovanju pa je treba upoštevati tudi zahteve tehnologije in dobro prakso.
(4) Tipi, lega, velikost in oblikovanje, določeni za gradnjo novih objektov, se smiselno uporabljajo tudi za rekonstrukcije in prenove obstoječih objektov.
(5) Pri višinskih gabaritih objektov, določenih z navedbo najvišjega dopustnega gabarita (npr. do največ K+P+1), se dopusti ob upoštevanju usklajene podobe naselje, višinskih gabaritov objektov v okolici, terenskih razmer (poplavno območje) in določil glede oblikovanja posameznih objektov v tem odloku, tudi vse nižje višine objekta (npr: K, K+M, P, P+M, P+1). Če je v okviru višinskega gabarita dovoljena tudi klet (K), se dopusti tudi objekte brez kleti.
(tipologija osnovnih objektov)
1 Tradicionalna stanovanjska stavba je prostostoječa stavba, stavba v okviru razvitega tlorisa ali v nizu objektov; je enostanovanjska oziroma dvostanovanjska stavba. |
Lega |
Prilagodi se značilnostim obstoječe grajene strukture, saj se tradicionalna stanovanjska stavba postavlja predvsem v jedrih naselij in ostalih območjih naselij ter zaselkih z ohranjeno tradicionalno gradnjo. Objekti se lahko postavljajo samostojno ali v nizu z ostalimi v okviru kompleksa, pri čemer se lahko nestanovanjski objekt priključi stanovanjskemu zaporedno, na čelni fasadi, v zaledju parcele ali v obliki črke L, kot je značilno za razvit tloris. |
Gabariti: |
– tlorisni gabariti: tlorisna zasnova objektov mora biti izrazito podolžna in pravokotna, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5. Objekti morajo biti čim bolj enotnega kubusa, dopusti se dodajanje kubusov že v okviru stanovanjskega objekta na osnovni podolgovat objekt (praviloma v L obliki), po vzoru tradicionalnih še ohranjenih objektov, pri čemer morajo posamezni deli stavbe upoštevati dano razmerje stranic. Stolpiči in podobni arhitekturni elementi niso dopustni. Širina objekta je lahko največ 10 m. |
– višinski gabarit: na ravnem terenu se dopusti P+p, na nagnjenem terenu tudi K+P+p. Kolenčni zid mora biti v celoti skrit pod napuščem oziroma višine največ 0,6 m. – nivo pritličja je lahko do 1,4 m nad terenom,. |
Streha |
Oblika strehe se uskladi s strehami v neposredni okolici, dovoljena je simetrična dvokapnica z naklonom med 40° in 45°. Čopi in mansardna okna niso dopustni. Dopusti se strešna okna, sončne zbiralnike ter module za pridobivanje električne energije na strehah. Dopusti se opečni zareznik ali bobrovec v naravni opečne rdeči barvi. Pomožni kubus, ki je poudarek vhoda, naj ima dvokapno streho, ki se priključi osnovnemu objektu pravokotno, sleme izzidka pa ne sme presegati slemena strehe osnovnega objekta. |
Fasade |
Fasade morajo biti oblikovane v skladu s tradicionalnimi. Okenske odprtine morajo biti enotne, pokončne, pravokotne in simetrično razporejene. Fasade morajo biti izvedene v zaglajenem ometu v odtenkih svetlejših barv. |
Podrobna merila |
Izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah ni dopustna, kot tudi ne namestitev satelitskih anten in klimatskih naprav. |
2 Podeželska stanovanjska stavba je prostostoječa stavba, stavba v okviru razvitega tlorisa ali v nizu objektov; je enostanovanjska oziroma dvostanovanjska stavba. |
Lega |
Lego objektov se prilagodi značilnostim obstoječe grajene strukture. Objekti se lahko postavljajo samostojno ali v nizu z ostalimi v okviru kompleksa, pri čemer se lahko nestanovanjski objekt priključi stanovanjskemu zaporedno, na zadnji fasadi, v zaledju parcele, kot je značilno za razvit (sestavljen) tloris. |
Gabariti: |
– tlorisni gabariti: Tlorisna zasnova objektov mora biti podolžna in pravokotna, z razmerjem stranic vsaj 1:1,25. Objekti so praviloma čim bolj enotnega kubusa. Dopusti se dodajanje kubusov v okviru stanovanjskega objekta na osnovni podolgovat objekt (v L ali T obliki), po vzoru tradicionalnih še ohranjenih objektov, pomožni kubusi se dodajajo objektu praviloma za gradbeno linijo le-tega. Pomožni kubusi ne smejo presegati višinskega gabarita osnovnega objekta, lahko pa imajo nižji gabarit kot osnovni objekt, ki so mu dodani. |
– višinski gabarit: objekt je lahko gabarita P+p ali P+M oziroma K+P+p in K+P+M. Kolenčni zid naj omogoča racionalno izrabo mansarde, vendar ne sme biti višji od 1 m. |
Streha |
Streha mora biti usklajena s strehami v neposredni okolici, dovoljena je simetrična dvokapnica, naklona med 35 in 45 stopinjami. Čopi so dopustni, če so prisotni v okolici. Mansardna okna so lahko enokapna in dvokapna, če so prisotna v neposredni okolici so dovoljena tudi trapezna in trikotna brez zidcev ob straneh; mansardna okna morajo biti postavljena osno simetrično. Strešna okna in sončni zbiralniki ter moduli za pridobivanje električne energije na strehi so dopustni. Dopusti se kritina v naravni barvi, v odtenkih od opečne rdeče do rjave. Dopusti se tudi alternativne izvedbe streh, uporabo slame, ilovice, lesa, strehe so lahko zazelenjene ipd. |
Fasada |
Fasada mora biti oblikovana sodobno. Dopusti se enotne, praviloma pokončne, pravokotne okenske odprtine. Dopusti se izvedba fasad v zaglajenem ometu v odtenkih svetlejših barv. Dopusti se tudi lesene objekte oziroma fasade, pri čemer ni dovoljena uporaba polkrožnih brun. Dopusti se uporaba drugih naravnih materialov, kot so glina, slama ipd. Dopusti se balkone, vendar le na manj izpostavljenih fasadah. Ograje balkonov morajo biti transparentne. |
Podrobna merila |
Izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah ni dopustna, kot tudi ne namestitev satelitskih anten in klimatskih naprav. |
3 Suburbana stanovanjska stavba (obstoječ objekt v prostoru) je prostostoječa enostanovanjska, dvostanovanjska ali tristanovanjska stavba, če to omogoča obstoječi oziroma največji dopustni gabarit. |
Gabariti: |
– tlorisni gabariti: razmerje stranic od 1:1 do 1:2. Osnovnemu objektu je dopustno dodati tudi pomožni kubus in sicer prednostno za gradbeno linijo osnovnega objekta. Posameznemu objektu je praviloma dopustno dodati le dva pomožna kubusa, katerih skupna zazidana površina ne sme presegati površine polovice osnovnega objekta. Kubus je lahko dodan tako, da skupaj z osnovnim objektom tvori enovit objekt. Pomožni kubus se lahko oblikuje kot terasa. Osnovnemu in pomožnemu kubusu se lahko doda balkon. – višinski gabarit: od K+P+p do K+P+1+M. Pri etažnostih K+P+1 in K+P+1+M mora biti klet vkopana na vseh štirih straneh, kolenčni zid pa ne sme presegati 20 cm. Pri etažnosti do P+M se dopusti kolenčni zid višine do 1 m. Pomožni kubus ne sme presegati višinskega gabarita osnovnega objekta, lahko pa ima nižji gabarit kot osnovni objekt, ki mu je dodan. V primeru razgibanega terena se lahko izvede tudi kot izravnava terena. |
Streha |
Dovoljena je simetrična dvokapna streha, z naklonom med 30° in 45°, pri višjih objektih (K+P+1 in več) pa se dopusti naklon strehe med 25° in 35°, da se ublaži višina objekta. Dopusti se osvetljevanje mansarde z mansardnimi okni, pri čemer so dopustne tudi oblike mansardnega okna, ki nimajo zidcev ob straneh s trikotno ali trapezno streho in prekinjajo kapno (zidno) lego. Dopusti se strešna okna in postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za pridobivanje električne energije, vendar praviloma ne na strešini proti javnemu prostoru. Streha pomožnega kubusa mora biti usklajena s streho osnovnega objekta. Na pomožnem kubusu se dopusti tudi ravna streha ali enokapnica, skrita za vencem in dvokapna streha kot podaljšanje obstoječe strehe. V primeru, ko je pomožni kubus nižji kot osnovni objekt, se streha ustrezno zamakne. V primeru postavitve pomožnega kubusa na vzdolžno stran osnovnega objekta se poleg oblik ravne in enokapne strehe dopusti dvokapna simetrična streha s slemenom pravokotno na sleme osnovnega objekta, pri čemer višina slemena ne sme presegati obstoječega objekta. Pomožni kubusi, ki se oblikujejo kot terase, imajo lahko transparentno streho. |
Fasada |
Fasada objekta naj spoštuje maniro v okolju prisotnih suburbanih objektov. Fasada pomožnega kubusa mora biti oblikovana v skladu s fasado osnovnega objekta ali povsem sodobno z uporabo stekla, kovine, lesa in kamna. Fasade morajo biti ometane, omet mora biti v odtenkih toplih barv. Uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. florescentne barve), ni dovoljena. Ograje na balkonih morajo biti transparentne (les, kovina itd). |
4 Sodobna stanovanjska stavba je prostostoječa enostanovanjska oziroma dvostanovanjska stavba. |
Lega |
Objekti se ob upoštevanju geometrije naselja, zakonsko določenih odmikov od vodotokov, cest, javnih poti in drugih objektov gospodarske javne infrastrukture ter od parcelnih mej, postavljajo v skladu s sodobnimi dognanji o racionalni rabi prostora in rabi energije v objektih. Postavljajo se v novih območjih, namenjenih predvsem stanovanjski gradnji. |
Gabariti: |
– tlorisni gabariti: najmanj 1:1,5, pri nizkoenergetskih objektih najmanj 1:1, osnovnemu kubusu so lahko dodani pomožni kubusi, ki so lahko manjših dimenzij in njihova skupna zazidana površina praviloma ne presega površine polovice osnovnega objekta. – višinski gabarit: od K+P+p do K+P+M, pri objektih z ravno streho ali blago enokapnico tudi K+P+1; Pomožni kubusi ne smejo presegati višinskega gabarita osnovnega objekta, lahko pa imajo nižji gabarit kot osnovni objekt, kateremu so dodani. V primeru razgibanega terena ja lahko pomožni kubus oziroma terasa izveden tudi kot izravnava terena. – kolenčni zid naj omogoča racionalno izrabo mansarde, vendar naj ne bo višji od 1 m, razen pri enokapni strehi, kjer je na eni strani objekta lahko tudi višji. |
Streha |
Dovoljena je simetrična dvokapna streha, z naklonom med 35° in 45°. Ravna in enokapna streha sta dopustni, če je tako določeno v podrobnejšem PIP, naklon enokapne strehe naj ne presega 25°. Čopi niso dopustni. Mansardna okna se dopustijo na dvokapni strehi in so lahko enokapna ali dvokapna, v kompoziciji fasade. Element za osvetljevanje mansarde se lahko oblikuje tudi kot strešni izzidek. Dovoljena so strešna okna in postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za pridobivanje električne energije, vendar praviloma ne na strešini proti javnemu prostoru. Pomožni kubusi objektov s simetrično dvokapnico imajo lahko tudi dvokapno streho, vendar le v enakem naklonu kot osnovni objekt, pri čemer sleme te strehe ne sme biti višje od slemena osnovnega objekta. V primeru, ko je pomožni kubus nižji kot osnovni objekt, se streha lahko oblikuje kot ravna streha ali blaga enokapnica, praviloma skrita za vencem. V primeru postavitve pomožnega kubusa na vzdolžno stran osnovnega objekta se poleg oblik ravne in blage enokapne strehe, skrite za vencem, dopusti dvokapna simetrična streha s slemenom pravokotno na sleme osnovnega objekta, pri čemer višina slemena ne sme presegati obstoječega objekta. Pomožni kubusi, ki se oblikujejo kot terase, imajo lahko transparentno streho. |
Fasada |
Fasade morajo biti oblikovane hierarhično, poudarek je na fasadi proti javnemu prostoru naselja oziroma na fasadi glavnega vhoda. Dopusti se transparentne fasade z uporabo stekla, kovine in lesa. Dopusti se tudi lesene objekte oziroma fasade, pri čemer ni dovoljena uporaba polkrožnih brun. Dopusti se tudi druge naravne materiale, glino, slamo ipd. Balkoni morajo biti sodobno oblikovani, lahko so poravnani s fasadno linijo osnovnega kubusa oziroma pomaknjeni navznoter v osnovni kubus. Ograje na balkonih morajo biti transparentne (les, kovina ipd). Izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah ni dovoljena, prav tako ni dovoljena izvedba satelitskih anten in klimatskih naprav na vidnih mestih glavne fasade. Če je glavnemu kubusu dodan pomožni kubus, mora biti ta oblikovan v maniri osnovnega objekta ali sodobno z uporabo stekla, kovine, lesa, kamna ipd. |
5 Počitniška stavba je prostostoječa enostanovanjska stavba. |
Lega |
Objekti se ob upoštevanju geometrije naselja, zakonsko določenih odmikov od vodotokov, cest, javnih poti in drugih objektov gospodarske javne infrastrukture ter od parcelnih mej, postavljajo v skladu s sodobnimi dognanji o racionalni rabi prostora in rabi energije v objektih. Postavljajo se v novih območjih, namenjenih predvsem počitniški gradnji, pa tudi v obstoječih naseljih, kot dopolnitev dejavnosti v povezavi s turizmom, pri čemer naj ne izstopajo in naj bodo postavljeni na vidno manj izpostavljena mesta. Obnova tradicionalnih objektov v okviru domačij ima prednost pred gradnjo novih počitniških objektov. |
Gabariti: |
– tlorisni gabariti: najmanj 1:1,5, pri čemer gre za nizkoenergetsko gradnjo objektov z uporabo ekoloških materialov (npr. slama, glina, opeka, les, kamen ipd.) lahko tudi delno ali v celoti vkopanih v teren. – višinski gabarit: največ K+P+p, objekti lahko obsegajo le klet ali le podstrešje (zemljanke, kolibe). |
Streha |
Dovoljena je simetrična dvokapna streha, z naklonom med 35° in 45°. Čopi niso dopustni. Dovoljena so strešna okna in postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za pridobivanje električne energije. Na objektih ali delih objekta, ki so pretežno ali popolnoma vkopani, so dopustne ravne strehe (pohodne, ozelenjene), dopustne so tudi slamnate strehe, strehe, ozelenjene z rastlinjem in podobno. |
Fasada |
Fasade morajo biti oblikovane preprosto. Dopusti se lesene objekte oziroma fasade, pri čemer ni dovoljena uporaba polkrožnih brun. Dopusti se tudi druge naravne materiale, glino, slamo ipd.. |
6 Večstanovanjska stavba: je praviloma prostostoječa tri in večstanovanjska stavba, stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji ali stanovanjska stavba za posebne namene |
Lega: |
objekti se postavljajo v skladu s sodobnimi dognanji o racionalni rabi prostora in nizkoenergetskih objektih ob dobro dostopne lokacije, če so v območju že prisotni in s svojo maso in gabariti ne načenjajo usklajene silhuete naselja. |
Gabariti: |
– tlorisni gabariti: najmanj 1:1,5, enostavni podolžni tloris, poudarjen je lahko vhod v objekt, – višinski gabarit: od K+P+p do K+P+1+M; Kolenčni zid naj omogoča racionalno izrabo mansarde. |
Streha: |
Dovoljena je simetrična dvokapna streha, naklona med 25° in 45°. Če je v okolici prisotna, je dovoljena tudi štirikapnica in šotorasta streha. Čopi praviloma niso dopustni. Mansardna okna so lahko enokapna ali dvokapna, v kompoziciji fasade. Dovoljena so strešna okna in strešni izzidki. Dopusti se postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za pridobivanje električne energije. |
Fasade: |
Fasade morajo biti oblikovane hierarhično, poudarek je na fasadi proti javnemu prostoru naselja oziroma na fasadi glavnega vhoda. Fasade so lahko transparentne, dopusti se uporaba stekla, kovine ali lesa. Balkoni morajo biti sodobno oblikovani, lahko so poravnani s fasadno linijo osnovnega kubusa oziroma pomaknjeni navznoter v osnovni kubus. Ograje na balkonih morajo biti transparentne (les, kovina ipd). Izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah ni dovoljena, prav tako ni dovoljena izvedba satelitskih anten in klimatskih naprav na vidnih mestih glavne fasade. |
7 Poslovno stanovanjska stavba je delno stanovanjski, delno nestanovanjski objekt, pri čemer je nestanovanjski del namenjen za gostinske, upravno pisarniške, trgovske in druge storitvene dejavnosti. |
Zasnova |
Poslovno stanovanjska stavba je objekt, za katerega veljajo glede gabaritov in splošnega oblikovanja enaka merila, kot za stanovanjski objekt (stanovanjska sodobna, suburbana, tradicionalna, večstanovanjska stavba), pri čemer je zanj treba zagotoviti ustrezna parkirna mesta in omejevati vplive na bivanjsko okolje v skladu z zakonodajo. Dejavnost je praviloma organizirana v etaži, ki je neposredno dostopna z javnega prostora. |
Fasada |
Fasade morajo biti oblikovane hierarhično, poudarek je na fasadi proti javnemu prostoru naselja oziroma na fasadi glavnega vhoda. Pri oblikovanju objekta se nameni posebno pozornost vhodu v poslovni del, ki se ga praviloma loči od stanovanjskega in servisnega vhoda objekta. Pomožni kubus mora biti izveden v enakih materialih, kot je osnovni objekt ali v kombinaciji stekla, kovine in lesa, streha je lahko tudi ravna. |
8 Poslovna stavba je nestanovanjski objekt, namenjena za poslovno dejavnost (gostinska, upravno-pisarniška, trgovska in druge storitvene dejavnosti). |
Lega: |
– poslovne stavbe se postavlja na dobro dostopne lokacije. Njihova orientacija mora biti skladna z geometrijo okoliškega prostora in naj upošteva sodobna dognanja o racionalni rabi prostora in rabi energije v objektih. – v primeru, da se objekt umešča na vstop v naselje, se ga načrtuje kot poudarek v prostoru, v delu, kjer se približa križišču prometnic ali javnemu prostoru, se objekt oblikuje tako, da tvori javni prostor. Parkirne prostore se praviloma načrtuje v globini parcele, ne pred objektom, prav tako servisne prostore in pomožne objekte. Če je objekt umeščen v bližino odprte krajine, naj upošteva vizure v širšem prostoru in naj objekt ne presega merila v njem. |
Gabariti |
Gabarit poslovnega objekta mora biti usklajen z gabariti objektov v neposredni okolici. V naseljih Razkrižje in Šafarsko ter v delih naselij Veščica in Gibina, ki ležijo neposredno ob regionalni cesti, višinski gabarit objektov ne sme presegati K+P+1+M. Na ostalih območjih višinski gabarit ne sme presegati višine K+P+M. Višina posamezne etaže je lahko največ 3,6 m, kolenčnega zidu največ 1 m. Zazidana površina objekta ne sme presegati 200 m², razen izjem, opredeljenih v odloku. Kubus je lahko sestavljen iz več kubusov, glede na potrebe dejavnosti, vendar morajo biti praviloma zasnovani v enakih razmerjih, praviloma v razmerju najmanj 1:1,5. |
Streha |
Streha se mora tako z naklonom, barvo kot tudi z materialom kritine prilagoditi streham v neposredni okolici. Dopusti se simetrična dvokapnica z naklonom med 25° in 45°. Če je v okolici prisotna, je dovoljena tudi štirikapnica in šotorasta streha. Kombinacija različnih streh na kubusih se ne priporoča. Mansardna okna so lahko enokapna ali dvokapna, v kompoziciji fasade. Dovoljena so strešna okna in strešni izzidki. Dopusti se postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za pridobivanje električne energije, vendar praviloma ne na strešini proti javnemu prostoru. |
Fasada |
Fasada se oblikuje v skladu s potrebami dejavnosti in se mora zgledovati po tradicionalnih objektih iste vrste. Če gre za lokacijo v bližini kulturnega spomenika oziroma na območju, kjer ima obstoječa zazidava pretežno historični izvor, mora biti oblikovanje diskretno, gabariti se morajo prilagoditi obstoječim v okolici in jih ne presegati. Okolico poslovnega objekta se uredi z uporabo avtohtonih drevesnih vrst in grmovnic. Če gre za javni prostor naselja, naj ureditev obsega tudi elemente urbane opreme. |
9 Objekt družbene infrastrukture je nestanovanjski objekt, namenjen javni upravi, kulturi, vzgoji, šolstvu, zdravstvu oziroma drugim javnim funkcijam (upravne in pisarniške stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena) ter stavba za verske obrede in pokopališke dejavnosti. |
Lega |
Tematski objekti se postavljajo v okviru dejavnosti, za katere so načrtovani in ob upoštevanju resorne zakonodaje. Njihova orientacija mora biti skladna z geometrijo okoliškega prostora in sorodnih objektov, upošteva naj sodobna dognanja o racionalni rabi prostora in nizko energetskih objektih. Če je objekt umeščen na vstop v naselje, se ga načrtuje kot poudarek v prostoru. Objekt kapele se praviloma postavlja v vozlišča komunikacij in na javne prostore naselja kot dominanto v prostoru in objekt prepoznavnosti. |
Gabariti |
Višinski gabarit objekta mora biti usklajen z gabariti objektov v neposredni okolici, vendar ne sme presegati višine K+P+2+M v naseljih Razkrižje in Šafarsko; v ostalih naseljih ne sme presegati višine K+P+M. Kolenčni zid je lahko višine največ 1 m. Kubus je lahko sestavljen iz več kubusov, ki skupaj tvorijo L, T, U ali H zasnovo objekta, glede na potrebe dejavnosti, vendar naj sledi tradicionalni vzdolžni zasnovi objektov. Kapela naj ima enostavno pravokotno zasnovo. |
Streha |
Streha se mora prilagoditi streham v neposredni okolici, v območjih CU in CD je dovoljena ravna ali enokapna streha, drugje simetrična dvokapnica z naklonom med 25–35°. Kombinacija različnih streh na kubusih se ne priporoča. Mansardna okna so lahko enokapna ali dvokapna, v kompoziciji fasade, dopusti se oblikovanje strešnih izzidkov. Dopusti se postavitev strešnih oken in sončnih zbiralnikov ter modulov za pridobivanje električne energije. |
Fasada |
Fasada se načrtuje v skladu s potrebami dejavnosti, oblikovati jo je mogoče kot estetski in simbolni poudarek, kadar ima namen vzpostaviti prostorsko dominanto in doseči večjo razpoznavnost območja ali vstopa v naselje. Če gre za lokacijo v bližini kulturnega spomenika oziroma na območju, kjer ima obstoječa zazidava pretežno historični izvor, pa mora biti oblikovanje diskretno, gabariti se morajo prilagoditi obstoječim v okolici in jih ne presegati. Dopusti se izvedba fasad v zglajenem ometu v odtenkih svetlejših barv, razen na gasilskih domovih, kjer se dopusti tudi močnejše odtenke rdeče in oranžne barve. |
10 Objekt za obrt je nestanovanjski objekt, namenjen za različne dejavnosti, kot so mizarska, avtomehanična, kovinostrugarska ipd. dejavnost (manjša industrijska stavba). |
Lega |
Objekte ni dopustno umeščati na odprte, izpostavljene lokacije, pred poslovne in stanovanjske objekte ali objekte družbene infrastrukture. Njihova orientacija mora biti skladna z geometrijo okoliškega prostora. |
Gabariti |
Tlorisna zasnova objekta za obrt mora biti enostavna, izrazito podolžna, pravokotna, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5. Objekt za obrt mora biti v gabaritih usklajen z objekti v neposredni okolici, vendar ne sme presegati višine K+P+M oziroma P+M. Zazidana površina objekta ne sme presegati 200 m², razen izjem, opredeljenih v odloku. Višina posamezne etaže je lahko največ 3,6 m, višina kolenčnega zidu največ 1 m. |
Streha |
Pri manjših dimenzijah objektov je dovoljena simetrična dvokapnica, katere naklon in kritina morata biti usklajena z naklonom streh v neposredni okolici. Predvsem pri objektih večjih dimenzij (širina objekta več kot 14 m) pa je streha lahko tudi ravna ali blaga enokapnica, skrita za obodnim vencem zaključka objekta. Dopusti se postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za pridobivanje električne energije, vendar praviloma ne na strešini proti javnemu prostoru. |
Fasada |
Fasada se načrtuje enostavno, brez poudarkov, podrejena tehnologiji obrti. Okolica objekta se mora urediti, skladiščenje materialov, potrebnih za dejavnost, se uredi v zaprtih prostorih. Izjemoma se dopusti odprta skladišča, in sicer v zaledju parcele, za gradbeno linijo objekta, vendar morajo biti od okolice ločena z višjo avtohtono vegetacijo, ki je v funkciji zelene bariere. |
(tipologija gospodarskih objektov)
1 Gospodarska stavba je nestanovanjski objekt, namenjen za različne dejavnosti, ki omogočajo funkcioniranje osnovnega objekta. |
Lega |
Pri postavitvi objekta kot samostojnega, se izbira manj izpostavljene lege, objekt mora biti v odnosu do stanovanjske stavbe v podrejenem položaju, postavljen vsaj za gradbeno linijo stanovanjskega objekta, v njenem zaledju. Če gre za postavitev v nizu ali v okviru razvitega tlorisa, je objekt lahko postavljen tudi k stanovanjskemu objektu po vzoru tradicionalnih. |
Gabariti |
Tlorisna zasnova objektov mora biti enostavna, podolžna, pravokotna, z razmerjem stranic najmanj 1:1,2. Objekt je lahko zasnovan v obliki črke L oziroma T po vzoru tradicionalnih. Etažnost je lahko K+P+p, K+M (v strmem terenu) in P+p. |
Streha |
Streha mora biti usklajena s strehami v okviru domačije, dovoljena je simetrična dvokapnica z naklonom med 35° in 45°. Čopi niso dopustni. Dopusti se kritina opečne, sive ali rjave barve. Dopusti se postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za pridobivanje električne energije, vendar praviloma ne na strešini proti javnemu prostoru. |
Fasada |
Fasade morajo biti oblikovane izrazito enostavno in racionalno. Kot fasadno oblogo ali kot material izdelave se prednostno uporablja les. Objekt je lahko tudi zidan, pri čemer morajo biti fasade ometane. Dopusti se omet v odtenkih toplih zemeljskih barv, brez poudarkov, šivanih robov ali podobnih arhitekturnih elementov. |
2 Skladišče jenestanovanjski objekt, namenjen skladiščenju. |
Lega |
Objekti skladišč se postavljajo v okvirih dejavnosti, za katere so načrtovani in ob upoštevanju resorne zakonodaje. Objekte skladišč ni dopustno umeščati na odprte, izpostavljene lokacije, pred poslovne in stanovanjske objekte ali objekte družbene infrastrukture. Njihova orientacija mora biti skladna z geometrijo okoliškega prostora. |
Gabariti: |
– tlorisna zasnova objektov mora biti enostavna, izrazito podolžna, pravokotna, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5. Zazidana površina objekta ne sme presegati 200 m², razen izjem, opredeljenih v odloku. – višinski gabarit: ne sme presegati višine K+P+p oziroma P+M. Višina posamezne etaže je lahko največ 3,6 m. |
Streha: |
– dovoljena je simetrična dvokapnica, katere naklon in kritina morata biti usklajena z naklonom in kritino streh v neposredni okolici, – pri skladiščih, ki se gradijo ob objektih z ravno streho ali blago enokapnico, se tako oblikuje tudi streha skladišča, – dopusti se postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za pridobivanje električne energije. |
Fasada |
Fasada se oblikuje enostavno, brez poudarkov, oblikovanje se podredi tehnologiji dejavnosti. |
3 Servisni objekt je nestanovanjski objekt, namenjen za potrebe vzdrževanja zelenih površin, površin v območjih gospodarske infrastrukture, skladiščenju rekvizitov itd. |
Lega |
Objekti se postavljajo za javno rabo, za potrebe športnih in drugih vaških in kulturnih prireditev ter kot servisni objekt za potrebe vzdrževanja območja. Postavlja se ob komunikacijo oziroma na manj izpostavljene lege. |
Gabariti: |
– tlorisna zasnova objektov mora biti pravokotna, tlorisna površina objekta je lahko največ 80 m², – višinski gabarit: P+p. |
Streha |
Dopusti se simetrična dvokapnica s smerjo slemena po daljši stranici objekta. |
Fasada |
Oblikovanje objekta mora biti enostavno. |
4 Hlev je nestanovanjski kmetijski objekt. |
Lega |
Pri postavitvi se izbira manj izpostavljene lege, objekt mora biti v odnosu do stanovanjske stavbe v podrejenem položaju, postavljen vsaj za gradbeno linijo stanovanjskega objekta domačije, v njenem zaledju. Če to ni mogoče, mora biti proti javnemu prostoru zasajena zelena bariera (visokodebelni sadovnjak). Nove tehnološke rešitve objektov ne smejo rušiti harmoničnih prostorskih odnosov, predvsem pri postavitvi v okvir obstoječih kmečkih dvorišč, ki naj ohranjajo merilo in velikost značilne drobne zazidave. |
Gabariti: |
– tlorisna zasnova objektov mora biti enostavna, izrazito podolžna, pravokotna, z razmerjem stranic med 1:1,25 in 1:5. Širina objekta je lahko največ 15 m, pri čemer naj razmerje in velikost objekta sledita tehnologiji proizvodnje. |
– višinski gabarit: K+P+p, K+M (v strmem terenu) ali P+p, višina pritličja naj se prilagodi zahtevam tehnologije, pri čemer naj ne presega gabarita okoliških objektov. |
Streha |
Streha mora biti usklajena s strehami objektov v okviru domačije, dovoljena je simetrična dvokapnica, z naklonom med 30° in 45°, pri objektih večjih dimenzij (širina objekta več kot 14 m), pa so dopustne dvokapne strehe z naklonom najmanj 25° ali enokapne strehe nižjega naklona (manj od 25°). Mansardna okna niso dopustna. Dopusti se postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za pridobivanje električne energije, vendar praviloma na manj izpostavljeni strešini. |
Fasada |
Oblikovanje objekta mora biti enostavno, dopusti se uporaba lesa. |
5 Vinska klet je nestanovanjska stavba, katere arhitekturna zasnova se podreja vinogradniški rabi. Zasnova je lahko tradicionalna ali posodobljena (izhajajoča iz tradicionalne). Stavba je lahko opredeljena kot: vinska klet, vinska klet s pomožnimi bivalnimi prostori, vinotoč s predpisanimi prostori, vinska klet za gospodarsko pridelavo (investitor ima registrirano kmetijsko gospodarstvo ali turistično kmetijo oziroma drugo gospodarsko dejavnost, povezano s turizmom ali proizvodnjo vina). |
Lega |
Objekti se umeščajo ob dostopnih poteh. Njihova orientacija mora biti skladna z geometrijo objektov v neposredni okolici. |
Gabariti |
Tlorisni gabariti: osnovni kubus stavbe nad zemeljsko površino mora imeti pravokoten tloris v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:3, na vidno manj izpostavljenih fasadah so dopustni prizidki in nadstreški, ki so osnovnemu kubusu podrejeni. Zazidana površina lahko znaša največ 70 m2. Kletni del objekta se lahko za vsakih 0,5 ara dodatnega trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka …) nad 30 arov poveča za 1 m2, in sicer do največ 100 m2 kleti, če je klet namenjena lastni pridelavi, oziroma do največ 200 m2, če je klet namenjena gospodarski pridelavi, pri čemer se lahko poveča le vkopani del objekta oziroma je lahko viden le morebitni dodatni vstop v povečano klet. Višinski gabarit: K (delno ali v celoti vkopana), K + P, K+M, K+P+M je dovoljen le pri objektih s popolnoma vkopano kletjo. Višina kolenčnega zidu je lahko največ 40 cm. |
Streha |
– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom 35° do 45°, s slemenom po daljši stranici objekta; na objektih ali delih objekta, ki so popolnoma vkopani, so dopustne ravne strehe (pohodne, zazelenjene); – na strehi vinske kleti se lahko izvedejo strešna okna in strešne hišice tradicionalnih oblik, po eno na vsaki strešini; dopustni so čopi, če so prisotni v neposredni okolici; – dopustne so kritine, ki dajejo videz opečnate kritine; strešna kritina mora biti v temnejših, umirjenih, nebleščečih (mat) odtenkih rdeče, rjave ali sive barve; ne glede na predhodno zapisano so dopustne tudi slamnate strehe in strehe, ozelenjene z rastlinjem; za izkoriščanje energije sonca je na strehah objektov dopustna namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic. |
Fasada |
– oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno (vendar skladno s kulturno-krajinskim kontekstom). Dopustno je kombiniranje historičnih stavbnih elementov in avtohtonih materialov s sodobnimi; – dopustne so samo pastelne barve fasad. Pod nobenimi pogoji niso dopustne fluorescentne in fosforescentne (odsevne) oziroma vse vpijoče-kričeče barve (kričeče rumene, oranžne, modre, vijolične, rdeče in druge kričeče barve). |
(tipologija pomožnih objektov)
1 Drvarnica |
Lega |
Drvarnice se postavlja kot objekte za hrambo trdega goriva na manj izpostavljene lege. |
Velikost |
Dopusti se pravokoten tloris in višinski gabarit P. |
Oblikovanje |
Drvarnice se oblikujejo kot lesene pritlične stavbe, pri čemer morajo biti lesene letve postavljene pokončno. Pri oblikovanju naj spoštujejo proporce in oblikovanje osnovnega objekta in naklon oziroma obliko strešine. |
2 Garaža |
Lega |
Garaže so objekti, namenjeni zaščiti osebnih motornih vozil in koles, ki se bodisi vključujejo v objekte (gospodarska stavba, poslovno stanovanjska stavba, stanovanjska stavba ipd.), se gradijo kot njihovi pomožni kubusi ali postavljajo kot samostojni objekti (tudi objekti v nizu). V primeru, ko se zaradi odmika od prometnic stanovanjski objekt postavlja v zaledje parcele, se garaža (kot pomožni kubus) postavlja na gradbeno linijo ob prometnici. Garaža se lahko gradi tudi kot podzemen objekt pod obstoječimi PM. |
Velikost |
Tlorisna površina garaže ne sme presegati 50m², razen pri večstanovanjskih objektih in podzemnih garažah, v skladu z določili 69. člena. Višina garaže ne sme presegati K+P oziroma P. Streha se oblikovno prilagodi osnovnemu objektu, lahko je tudi ravna ali blaga enokapnica, skrita za vencem. Če teren to omogoča, je garaža lahko popolnoma vkopana in ima pohodno, povozno ali zeleno streho. |
Oblikovanje |
Garaža se oblikuje kot lesena, kovinska ali zidana pritlična stavba. Pri oblikovanju se spoštuje proporce in oblikovanje osnovnega objekta in naklon oziroma obliko strešine, pri čemer se upošteva določila, ki veljajo za pomožne kubuse, če so dopustni v okviru tipa objekta. V primeru vkopane garaže se vhodni del oblikuje brez vidnih opornih zidov. Streha garaže mora povzeti naklon in kritino osnovnega objekta ali se osnovnemu objektu podrediti z oblikovanjem ravne strehe ali blage enokapnice skrite za vencem. |
3 Čebelnjak |
Lega |
Postavlja se na robovih grajenega tkiva naselja, lahko pa tudi izven naselij, pod pogoji glede dopustih gradenj na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Pri postavitvi čebelnjaka se pazi na osončenost, zaščito objekta pred vetrom ter varstvo bivalnega okolja. Čebelnjaki so zunaj naselij prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. |
Velikost |
Dopusti se pravokotna tlorisna zasnova objektain višinski gabarit P.Streha je lahko simetrična ali nesimetrična dvokapnica po vzoru tradicionalnih objektov. Kritina je lahko opečni in betonski zareznik rdeče, sive ali rjave barve. |
Oblikovanje |
Pri oblikovanju se upošteva elemente tradicionalne arhitekture. Terase, mansardna okna in podobni arhitekturni elementi niso dopustni. Dopusti se uporaba lesa, uporaba polkrožnih brun ni dovoljena. Okolico objekta se zaradi ustreznega osenčenja in zaščite pred vetrom ozeleni z avtohtono vegetacijo. Pri objektih v neposredni bližini stanovanjskih in drugih objektov se zeleni pas načrtuje kot bariera. |
4 Nadstrešek |
Lega |
Nadstreške se postavlja v primeru, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora, in sicer kot strehe pred vhodom v objekt in kot zaščito osebnih motornih vozil in koles; postavlja se jih tudi v okviru gostinskega vrta. |
Velikost |
Tlorisna površina nadstreška ne sme presegati 50 m², razen nad gostinskim vrtom, kjer se njegove dimenzije prilagodijo dimenziji (dolžini) poslovnega oziroma poslovno stanovanjskega objekta, višina pa ne sme presegati 3,5 m, merjeno od povprečne točke terena. Večje dimenzije so dopustne tudi pod pogoji 69. člena odloka. |
Oblikovanje |
Nadstreški se oblikujejo kot lesene oziroma kovinske odprte pritlične konstrukcije. Pri oblikovanju naj spoštujejo proporce osnovnega objekta in naklon oziroma obliko strešine. Oblikujejo se lahko tudi kot ločna prefabricirana zračna konstrukcija. Pri gabaritih, večjih od 30 m², se dopusti blaga enokapna ali ravna streha. |
5 Podporni zid |
Lega |
Podporni zidovi so dopustni v primerih, kjer brežine pred erozijo ni mogoče drugače zavarovati. Gradnja višjega opornega zidu je dopustna le v primerih, ko geomehanska oziroma geološka presoja pokaže nevarnost rušenja ali plazenja terena. |
Velikost |
Podporni zidovi praviloma ne smejo biti višji kot 1,5 m. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 oziroma 2,0 m, mora biti to predmet prostorske preveritve. |
Oblikovanje |
Podporni zid se zida s kamnom, kot suhozid ali se fugira (poglobljene in nebarvane fuge). Pri višini opornega zidu več kot 2,0 m se zid ozeleniti z avtohtono vegetacijo ali se ga členi v več delov. |
6 Senčnica |
Lega |
Senčnice se postavlja kot odprte nadstreške, transparentne konstrukcije, namenjene zaščiti pred soncem in vetrom ob objektih in ob opornih zidovih kot zelene bariere. |
Velikost |
Tlorisna površina senčnic ne sme presegati 50 m², višina pa ne 3 m, merjeno od povprečne točke terena. |
Oblikovanje |
Senčnice se oblikujejo kot lesene ali kovinske pritlične konstrukcije, ozelenjene s trto, viniko ali drugo, prednostno okrasno rastlino plezalko. |
7 Opazovalnica |
Lega |
Opazovalnice se postavlja kot odprte, transparentne lesene konstrukcije, namenjene opazovanju narave. |
Velikost |
Velikost opazovalnic se prilagodi razmeram na terenu. |
Oblikovanje |
Opazovalnice se oblikujejo kot lesene konstrukcije, lahko tudi kot »hiše na drevesu«, pri čemer naj bo oblikovanje podrejeno lokaciji v katero se umeščajo. |
(podrobnejši PIP za posamezne PNRP)
(1) Podrobnejši PIP za površine podeželskega naselja
SK – površine podeželskega naselja v območjih vseh naselij oziroma opredeljene v okviru naslednjih EUP: GI3, GI4, GI5, KO1, KO2, RA1, RA2, RA3, RA4, RA5, RA6, RA7, RA8, RA9, RA10, RA11, RA12, RA13, RA14, RA25, RA26, RA27,ŠA1, ŠA2, ŠA3, ŠA4, ŠA5, ŠA6, ŠA14, ŠA7, ŠP1, ŠP2, VE1, VE2, VE3, VE4, VE5 in VE6. |
1 Tipologija zazidave: Prostostoječi objekti, razviti tlorisi, redkeje objekti v nizu. Tradicionalne stanovanjske stavbe, podeželske stanovanjske stavbe, sodobne stanovanjske stavbe, suburbane stanovanjske stavbe, če so obstoječe v prostoru, večstanovanjske stavbe (le v EUP ŠA1), počitniške stavbe (le v naseljih Šprinc in Kopriva.), poslovno stanovanjske stavbe, poslovne stavbe, objekti družbene infrastrukture, objekti za obrt, hlevi, gospodarske stavbe, skladišča, servisni objekti. V območjih z vinogradi so dopustne tudi vinske kleti, pod pogojem, da ima investitor v lasti najmanj 300 m² površine vinograda ali sadovnjaka v neposredni bližini gradbene parcele. Dopustni so pomožni objekti ter nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1a. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,40 FI: do 0,60 | Dopustna so odstopanja na območju, kjer je strnjena gradnja tradicionalna. |
3 Dopustne dejavnosti: površine so namenjene bivanju in kmetijstvu ter z njima združljivimi dejavnostmi. Ob pogojih iz 61. člena, ki določa splošni PIP za dejavnosti po PNRP, so dopustne: – A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, – C – predelovalne dejavnosti: razen: 15 proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov, 19 proizvodnja koksa in naftnih derivatov, 20 proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, 21 proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, 24 proizvodnja kovin, 25.4 proizvodnja orožja in streliva, 29 proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic ter 30 proizvodnja drugih vozil in plovil, – D Oskrba z električno energijo plinom in paro: 35.119 druga proizvodnja električne energije, – F Gradbeništvo, – G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozi, – H Promet in skladiščenje: 49 kopenski promet in sicer le v naseljih oziroma zaselkih ob regionalni cesti, 49.31 mestni in primestni kopenski potniški promet, 53 poštna in kurirska dejavnost, – I Gostinstvo, – J Informacijske in komunikacijske dejavnosti, – K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, – L Poslovanje z nepremičninami, – M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, – N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, – P Izobraževanje: 85.1 predšolska vzgoja, 85.5 drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, 85.6 pomožne dejavnosti za izobraževanje, – Q Zdravstvo in socialno varstvo: 86.2 zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost, 86.9 druge dejavnosti za zdravje, 88 socialno varstvo brez nastanitve, – R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnost: 90 kulturne in razvedrilne dejavnosti, 91 dejavnosti knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti, 93 športne in druge dejavnosti za prosti čas, – S Druge dejavnosti, – T Dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju, skladno s Prilogo 1b. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. Za suburban stanovanjski objekt velja, da se dopusti le legalizacija, rekonstrukcija in dozidava obstoječega v okviru dopustnih gabaritov. Za potrebe dejavnosti se dopusti gradnja oziroma sprememba namembnosti enega objekta iste vrste. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov. |
(2) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve
A – površine razpršene poselitve, opredeljene v EUP odprtega prostora: OP 2, OP 3, OP5, OP7, OP8, OP9. |
Tipologija zazidave: Kot pri SK, razen poslovne stavbe. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,80 FI: do 1,50 | |
3 Dopustne dejavnosti: Ob pogojih iz 61. člena, ki določa splošni PIP za dejavnosti po PNRP, so dopustne: – A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, – D Oskrba z električno energijo plinom in paro: 35.119 druga proizvodnja električne energije, – F Gradbeništvo, – G Trgovina vzdrževanje in popravila motornih vozil, – H Promet in skladiščenje: 49.3 Drug kopenski potniški promet, 53 poštna in kurirska dejavnost, – I Gostinstvo, – J Informacijske in komunikacijske dejavnosti, – K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, – L Poslovanje z nepremičninami, – M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, – N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, – P Izobraževanje, – O Dejavnost javne uprave in obrambe, – Q Zdravstvo in socialno varstvo, – R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, – S Druge dejavnosti, – T Dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju, skladno s Prilogo 1b. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. Za suburban stanovanjski objekt velja, da se dopusti le legalizacija, rekonstrukcija in dozidava obstoječega v okviru dopustih gabaritov. Za potrebe dejavnosti se dopusti gradnja oziroma sprememba namembnosti enega objekta iste vrste. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov. |
(3) Podrobnejši PIP za osrednja območja centralnih dejavnosti
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, opredeljena v okviru naslednjih EUP: ŠA8. |
1 Tipologija zazidave: Prostostoječi objekti, razviti tlorisi, objekti v nizu, kjer so značilni. Večstanovanjske stavbe, poslovno stanovanjske stavbe, poslovne stavbe, objekti družbene infrastrukture, gospodarske stavbe, skladišča, servisni objekti. Dopustni so pomožni objekti ter nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1a. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,80 FI: do 1,50 | Dopustna so odstopanja na območju jeder naselij, kjer je strnjena gradnja tradicionalna. |
3 Dopustne dejavnosti: Ob pogojih iz 61. člena, ki določa splošni PIP za dejavnosti po PNRP, so dopustne: – A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, – D Oskrba z električno energijo plinom in paro: 35.119 druga proizvodnja električne energije, – F Gradbeništvo, – G Trgovina vzdrževanje in popravila motornih vozil, – H Promet in skladiščenje: 49.3 Drug kopenski potniški promet, 53 poštna in kurirska dejavnost, – I Gostinstvo, – J Informacijske in komunikacijske dejavnosti, – K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, – L Poslovanje z nepremičninami, – M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, – N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, – P Izobraževanje, – O Dejavnost javne uprave in obrambe, – Q Zdravstvo in socialno varstvo, – R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, – S Druge dejavnosti. |
4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju, skladno s Prilogo 1b. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov. |
7 Druga merila in pogoji: zagotovi se parkovne, športne in druge zelene površine, ki zajemajo najmanj 5 % območja CU. |
(4) Podrobnejši PIP za druga območja centralnih dejavnosti
CD – druga območja centralnih dejavnosti, opredeljena v okviru naslednjih EUP: RA15,ŠA9. |
1 Tipologija zazidave: Prostostoječi objekti, razviti tlorisi, objekti v nizu, kjer so značilni. Večstanovanjske stavbe, poslovno stanovanjske stavbe, poslovne stavbe, objekti družbene infrastrukture, gospodarske stavbe, skladišča, servisni objekti. Dopustni so pomožni objekti ter nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1a. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,8 FI: do 1,5 | Dopustna so odstopanja na območju jeder naselij, kjer je strnjena gradnja tradicionalna. |
3 Dopustne dejavnosti: Ob pogojih iz 61. člena, ki določa splošni PIP za dejavnosti po PNRP, so dopustne: – G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil: le 47 trgovina na drobno razen z motornimi vozili – I Gostinstvo – P Izobraževanje: le 85.5 drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje in 85.6 pomožne dejavnosti za izobraževanje – Q Zdravstvo in socialno varstvo: le 86.2 zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost, 86.9 druge dejavnosti za zdravje, 87 socialno varstvo z nastanitvijo, 88 socialno varstvo brez nastanitve, – R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti: 93 športne in druge dejavnosti za prosti čas, – S Druge dejavnosti: le 94.910 dejavnost verskih organizacij. |
4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju, skladno s Prilogo 1b. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov. |
(5) Podrobnejši PIP za posebna območja
BT – površine za turizem so opredeljene v okviru naslednjih EUP: ŠA10, VE8. |
1 Tipologija zazidave: počitniške stavbe, servisni in spremljajoči objekti za potrebe turizma, nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1a. |
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,50 FI: do 1,00 | / |
3 Dopustne dejavnosti: površine so namenjene razvoju turistične dejavnosti. Dopustne so dejavnosti: – I Gostinstvo, – P Izobraževanje: le 85.59 drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, – R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. |
4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju, skladno s Prilogo 1b. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Na območju EUP ŠA 10 je dopustna gradnja počitniških objektov, pravokotne oblike, dimenzije 3 x 4 m, z dvokapno streho. Na območju je urejena bakrenodobna naselbina, namenjena prezentaciji življenja v prazgodovinski skupnosti. Objekti so razmeščeni tako, da se vzpostavlja vizualni stik z naravno ohranjenim gozdom. Dopustna je omejitev prostora s pletenimi ograjami iz šibja in prostorastočo živo mejo. Dopustna je uporaba naravnih gradiv za gradnjo objektov in druge opreme po zgledu bakrenodobne naselbine. |
(6) Podrobnejši PIP za območja zelenih površin
a) ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport, opredeljene v okviru naslednjih EUP: ŠA11, RA 21, VE7. |
1 Dopustni objekti: objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem, servisni objekti, gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju skladno s Prilogo 1b ter nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1a. Dopusti se tudi postavitev opazovalnic (za potrebe opazovanja narave). |
2 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
3 Merila in pogoji za oblikovanje: Na območjih niso dopustne večje spremembe prostorskih značilnosti območja, ki pomenijo trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti brez večjih zemeljskih del. |
4 Druga merila in pogoji: Ureditve in objekti na območjih zelenih površin morajo biti oblikovno poenoteni in skladni v širšem prostoru. Uporabijo se naravni materiali za gradnjo. |
b) ZP – parkovne površine, opredeljene v okviru naslednjih EUP: RA19, ŠA12. |
1 Dopustni objekti: gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju skladno s Prilogo 1b ter nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1a. |
2 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
3 Merila in pogoji za oblikovanje: Na območju ŠA12 je že urejena rekonstrukcija bakrenodobne naselbine. Občina je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Murska Sobota na mestu, kjer so bila sistematična arheološka izkopavanja, uredila avtentično prazgodovinsko naselje izpred 3500 let p.n.š., ki služi za prikaz tedanjega življenja za številne obiskovalce s posebnim programom. |
4 Druga merila in pogoji: Uporabijo se naravni materiali za gradnjo. |
c) ZD – druge urejene zelene površine, opredeljene v okviru naslednjih EUP: RA16, RA17, RA28 in ŠA13. |
1 Dopustni objekti: gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju skladno s Prilogo 1b ter nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1a. |
2 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
3 Merila in pogoji: Gre za območja zelenih barier kot predah med posameznimi rabami prostora, predvsem v smislu ohranjanja naravnih prostorskih prvin. Na območjih niso dopustne večje spremembe prostorskih značilnosti, ki povzročijo trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. |
4 Druga merila in pogoji: Ureditve in objekti na območjih zelenih površin morajo biti oblikovno poenoteni in skladni v širšem prostoru. Uporabijo se naravni materiali za gradnjo. |
c) ZK – pokopališča, opredeljena v okviru naslednjih EUP: RA18. |
1 Dopustni objekti in ureditve: ureditev pokopališč, verske stavbe in objekti družbene infrastrukture, kot so poslovilni objekti in kapele ter servisni objekti skladno s Prilogo 1b; enostavni in nezahtevni objekti iz Priloge 1a; postavitev klopi, počivališč, stojnic za cvetje in sveče ter drugih podobnih elementov urbane opreme, gradnja gradbeno inženirskih objektov, če služijo dejavnostim v območju, gradnja površin za mirujoči promet za potrebe pokopališča. |
2 Dopustne dejavnosti: Na območju se dopusti: – S Druge dejavnosti: 96.03 pogrebna dejavnost in z njo povezane spremljajoče dejavnosti. |
3 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
4 Merila in pogoji za oblikovanje: Ureditve in objekti na območjih zelenih površin, namenjenih pokopališču, morajo biti oblikovno poenoteni in skladni v širšem prostoru. |
(7) Podrobnejši PIP za območja prometnih površin
PC – površine cest, opredeljenih v okviru naslednjih EUP: GI8,RA24, RA29 in VE9. |
1 Dopustni objekti in ureditve: gradnja objektov za promet, površin za mirujoči promet in gradnja gradbeno inženirskih objektov, če služijo dejavnostim v območju skladno s Prilogo 1b, enostavni in nezahtevni objekti iz Priloge 1a. |
2 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
3 Merila in pogoji za oblikovanje: Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno upoštevati urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja. Za ohranitev oziroma izboljšanje stanja zavarovanih vrst kulturne krajine (kvalifikacijske vrste v območju Natura 2000) naj se ob robu ceste, kjer poteka med njivskimi površinami, zasadi mejice lokalno značilnih avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. |
PO – ostale prometne površine opredeljene v okviru naslednjih EUP: GI7 (Gibina – mejni prehod), RA20, RA22 (Razkrižje – mejni prehod), RA23 (Razkrižje – parkirišče) in RA28. |
1 Dopustni objekti in ureditve: gradnja objektov za promet, površin za mirujoči promet in gradnja gradbeno inženirskih objektov, če služijo dejavnostim v območju skladno s Prilogo 1b, enostavni in nezahtevni objekti iz Priloge 1a. |
2 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
3 Merila in pogoji za oblikovanje: Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno upoštevati urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja. |
(8) Podrobnejši PIP za območja okoljske infrastrukture
O – okoljska infrastruktura, opredeljena v okviru naslednje EUP: GI6 in ŠP3. |
1 Dopustne dejavnosti: – E – oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja: le 36 zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode, 37 ravnanje z odplakami |
2 Dopustni objekti: gradbeno inženirski objekti, povezani z dejavnostjo na območju (čistilne naprave, cevovodi ipd.) skladno s Prilogo 1b ter enostavni in nezahtevni objekti iz Priloge 1a. |
3 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
4 Merila in pogoji za oblikovanje: Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno upoštevati urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja oziroma vedute in poglede ter homogenost odprtega prostora. |
(9) Podrobnejši PIP za območja najboljših kmetijskih zemljišč
K1/K2 – kmetijska zemljišča, opredeljena v okviru naslednjih EUP: OP1, OP2, OP3, OP4, OP5, OP7, OP8, OP9, OP10, OP11, OP12, OP13, OP14, OP15, OP16, OP17 in OP18. |
1 Dopustne gradnje in prostorske ureditve: Na območjih kmetijskih zemljišč so poleg primarne rabe in drugih dejavnosti, varstvenih del ter gradenj, določenih s področno zakonodajo, dopustne naslednje gradnje in prostorske ureditve: – vzdrževanje in gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1a, – vzdrževanje in gradnja objektov iz Priloge 1b, – vzdrževalna dela, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih legalno zgrajenih objektov ter odstranitev nelegalnih objektov (vzpostavitev prvotnega stanja), – vzdrževalna dela in rekonstrukcija kozolcev ter ostalih, z dovoljenjem zgrajenih lesenih tradicionalnih kmetijskih objektov (skednjev, kašč ipd.), ki služijo izključno osnovni namembnosti (spravilu sena in pridelkov ipd.), v njihovi izvirni postavitvi in velikosti, – gradnja omrežij naslednje gospodarske javne infrastrukture v skladu s Prilogo 1a in 1b, – vzdrževalna dela in rekonstrukcija lokalnih cest, – postavitev ograj in opor za trajne nasade, opor za mreže proti toči, ograj za zaščito pred divjadjo, – postavitev privezov ter napajalnikov za konje, govedo in drobnico, – postavitev lovskih prež, – postavitev opazovalnic (za potrebe opazovanja narave), – posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – agrarne operacije (medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije in melioracije) na območjih, na katerih bo izkazan interes lastnikov kmetijskih zemljišč skladno z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje. Upoštevati je treba usmeritve za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine, prepoznavnost krajine ter načrtovane infrastrukturne koridorje, – sanacije nelegalnih kopov mineralnih surovin (brez izkoriščanja mineralnih surovin) v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje, – krčitev gozda v kmetijske namene do površine 0,5 ha po pridobljenem dovoljenju pristojne službe. |
2 Druga merila in pogoji – postavitev ograj in opornih zidov kot nezahtevnih objektov se dopusti le izjemoma, če je to potrebno za zaščito brežine, za zaščito pred divjadjo ipd., – pomožne kmetijsko gozdarske objekte (razen čebelnjakov) se postavlja v neposredno bližino kmetijskih gospodarstev oziroma ob grajeno tkivo naselja, pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče zgraditi, – čebelnjake je dopustno postaviti, če gre za postavitev premičnih čebelnjakov z razložljivimi panji ali ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo, in sicer na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo. Lokacije čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. |
(10) Podrobnejši PIP za območja gozdnih zemljišč
G – gozdna zemljišča, opredeljena v okviru naslednjih EUP: OP1, OP 2, OP3, OP4, OP5, OP7, OP8, OP9 in OP14. |
1 Dopustne gradnje in prostorske ureditve: Na območju gozdov so poleg primarne rabe in drugih dejavnosti, varstvenih del in gradenj, določenih s področno zakonodajo, dopustne naslednje gradnje in prostorske ureditve: – vzdrževanje in gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1a, – vzdrževalna dela, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih legalno zgrajenih objektov ter odstranitev nelegalnih objektov (vzpostavitev prvotnega stanja), – vzdrževalna dela in rekonstrukcija z dovoljenjem zgrajenih tradicionalnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki služijo izključno osnovni namembnosti, v njihovi izvirni postavitvi in velikosti, – vzdrževalna dela in gradnja komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja in naprav podzemno, le izjemoma je dopustna gradnja nadzemnih vodov in naprav, če niso možne alternativne rešitve, – gradnja brezžičnih telekomunikacijskih objektov oziroma objektov in naprav omrežja mobilne telefonije pod pogojem, da vrednosti elektromagnetnega sevanja, ki jih povzročajo, ne presegajo jakosti, določene s področno zakonodajo in da je umestitev le-teh skrbno načrtovana s prostorsko preveritvijo njihove izpostavljenosti ter upoštevanjem sodobnih principov zakrivanja v ranljivem ali izpostavljenem prostoru, – vzdrževalna dela in gradnja cest ter gradnja oziroma postavitev prometne signalizacije in naprav za promet, – postavitev stalne gozdne žičnice, praviloma izven objektov in območij kulturne dediščine in ostalih varovanih območij, – postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna postavitev predvidena z lovskogojitvenim načrtom, – postavitev opazovalnic (za potrebe opazovanja narave) – sanacije nelegalnih kopov mineralnih surovin (brez izkoriščanja mineralnih surovin) v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje, – vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda, – vzdrževanje in gradnja objektov za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah, – agrarne operacije (medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije in melioracije) na območjih, na katerih bo izkazan interes lastnikov kmetijskih zemljišč skladno z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje. Upoštevati je treba usmeritve za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine, prepoznavnost krajine ter načrtovane infrastrukturne koridorje in – krčitev gozda v kmetijske namene do površine 0,5 ha po pridobljenem dovoljenju pristojne službe. |
2 Drugi pogoji: – čebelnjake je dopustno postaviti, če gre za postavitev premičnih čebelnjakov z razložljivimi panji ali ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo in sicer na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo. Lokacije čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red in da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo, – priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa se dopusti, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela pristojna služba, – vzdrževalna dela in gradnjo gozdnih cest namenjenih predvsem gospodarjenju z gozdom se dopusti, če je to skladno z gozdnogospodarskim načrtom, pri čemer je za gozdne ceste v območjih kulturne dediščine potrebno izdelati variante tras, – v območju kulturne dediščine je za gradnjo gozdnih učnih/tematskih in konjeniških poti potrebno izdelati celostno podobo učnih oziroma usmerjevalnih tabel, – v gozd na območju arheoloških najdišč ni dopustno posegati oziroma je potrebno poseg predhodno uskladiti s pristojno službo, – posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je potrebno načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob, – ograditev posameznih delov gozda, razen v primeru obore za rejo divjadi, ni dovoljena. Za ureditev obore je potrebno pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe. |
3 Odmiki objektov: Na podlagi področne zakonodaje so predpisani odmiki, ki znašajo pri gozdnem robu: – za stavbe 25 m, – za ostale objekte, posege in ureditve 1 m, – za objekte na kmetijskih zemljiščih 4 m od gozdnega roba. |
(11) Podrobnejši PIP za območja voda
VC – celinske vode, opredeljene v okviru naslednjih EUP: OP1, OP2, OP5 in OP6. |
1 Dopustne gradnje in prostorske ureditve: – vzdrževanje, gradnja in odstranitev objektov javne gospodarske infrastrukture, pri čemer se zagotovi poplavno varnost in ne poslabša stanje voda in vodni režim ter zagotovi ekološko sprejemljiv pretok, – vzdrževanje in gradnja objektov grajenega javnega dobra, – vzdrževanje in gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1a, – izvajanje ukrepov, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – izvajanje ukrepov, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – vzdrževanje in gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, – vzdrževanje in gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, – vzdrževanje in gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja, – za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta, – raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in podobno), – raziskovanje voda za oskrbo s pitno vodo, – izvajanje državnega monitoringa voda, – raziskovanje voda, ki se izvaja v okviru predpisanih raziskovalnih dejavnosti. |
2 Drugi pogoji: Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: – ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, – zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, – ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, – onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov in – preprečevali prost prehod ob vodnem dobru. Na priobalnem zemljišču je prepovedano: – gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin, – pridobivanje gramoza in proda, utrjevanje brežin z gradnjo zidov, betoniranje dostopnih ramp in posegi, ki onemogočajo dostop do vodotokov. Pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega zemljišča se v največji meri zagotavljajo sonaravne ureditve z uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst in ohranjanje obstoječe vegetacije. Zavarovanja brežin se prioritetno izvajajo sonaravno, z vegetacijskimi materiali. Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na krajši razdaljah za potrebe ureditve dostopa oziroma prehoda prek vodotoka, ko gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh). Mostove in ceste na območju vodotokov se gradi tako, da se ne posega v pretočni profil in se zagotovi varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno minimalno varnostno višino. Zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov, vključno s sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti, ki se izvaja izven gnezdilne sezone ptic. |
3 Odmiki objektov: Na podlagi področne zakonodaje so predpisani odmiki, ki znašajo pri celinskih vodah: – 1. reda – znotraj naselij 15 m, – 1. reda – zunaj naselij 40 m, – 1. reda – mejni vodotoki 5 m, – 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča. |
3.10. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji po posamezni EUP
(1) V enoti urejanja prostora veljajo splošna merila, ki izhajajo iz določil PIP. Če so za enoto predpisane posebnosti, dodatne omejitve ali dodatne dopustne dejavnosti, je to navedeno v podrobnih merilih PIP.
(2) Če za posamezno EUP niso navedena podrobna merila, zanjo veljajo splošna določila tega odloka.
(3) Za območja razpršene poselitve, ki so del EUP odprtega prostora, veljajo splošna določila in prostorski izvedbeni pogoji za območja PNRP, smiselno pa se uporabljajo tudi podrobna merila za EUP odprtega prostora.
(podrobna merila v EUP naselij)
(1) Gibina:
1. GI4: Gibina –vas – severni del: Na območju enote ob reki Muri se predvidi ponovna vzpostavitev broda na Muri z namenom razvoja turizma in obujanja etnološke dediščine občine. Za potrebe prevoza potnikov se dopusti postavitev vstopnega mesta, manjšega pomola po vzoru tradicionalnih, pri gradnji se prednostno uporabi les. Dopusti se postavitev klopi in košev za smeti ter opozorilnih ter informacijskih tabel. Pri načrtovanju ureditev ob reki se upošteva določila glede varstva voda, pridobi se vodno soglasje.
2. GI5: Gibina – vas
Na območju EUP se nahaja enota kulturne dediščine Gibina – vaška kapela (EŠD 20008), kjer se varuje zunanja podoba in material gradnje enote kulturne dediščine. Za posege v EUP je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
3. GI7: Gibina – mejni prehod
Velja Uredba o določitvi ureditvenega območja Gibina (Uradni list RS, št. 21/07).
(2) Razkrižje:
1. RA3: Razkrižje – kovačija
Na območju EUP se nahaja enota kulturne dediščine Razkrižje – Horvatova kovačija (EŠD 20984), kjer se varujejo gabariti, zunanja podoba in materiali gradnje. Pri pozidavi prostih stavbnih zemljišč se ne posega na območje kulturne dediščine oziroma se zagotovi čim večji odmik od objektov kulturne dediščine ter se s tem ohrani njeno pojavnost v prostoru. Za posege v kulturno dediščino je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Za posege v EUP je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
2. RA7: Razkrižje – ob Ščavnici
Na območju EUP se nahaja kulturni spomenik Razkrižje – mlin (EŠD 1235), kjer se varujejo gabariti, zunanja podoba in materiali gradnje. Pri pozidavi prostih stavbnih zemljišč se ne posega na območje kulturne dediščine oziroma se zagotovi čim večji odmik od objektov kulturne dediščine ter se s tem ohrani njeno pojavnost v prostoru. Za posege v kulturni spomenik je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Za posege v EUP je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
3. RA8, RA17: Razkrižje – pod cerkvijo
Del EUP spada v vplivno območje (EŠD 3001200) kulturnega spomenika Razkrižje – cerkev sv. Janeza Nepomuka (EŠD 1200). Gozd na območju EUP RA17 se v celoti ohranja, dovoljena je sanitarna sečnja. Za posege v EUP, oziroma v vplivno območje spomenika je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
4. RA21: Razkrižje – igrišče
Celotna EUP se nahaja na območju naravne vrednote državnega pomena Mura – loka 1 (7469), dodatna podrobna merila niso potrebna.
5. RA22: Razkrižje – mejni prehod
Velja Uredba o določitvi ureditvenega območja meddržavnega mejnega prehoda Razkrižje (Uradni list RS, št. 34/07).
6. RA23: Razkrižje – parkirišče
Celotna EUP je namenjena ureditvi parkirišča za potrebe turistične dejavnosti v Razkriškem kotu.
7. RA24: Razkrižje – regionalna cesta
Na območju EUP se nahaja enota kulturne dediščine Razkrižje – znamenje s Pieta (EŠD 1207), kjer se varuje zunanja podoba in material gradnje enote kulturne dediščine. Za posege v EUP je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
8. RA27: Razkrižje – pobočje nad mejnim prehodom Razkrižje
Na območju se dopusti le gradnja stanovanjskih in poslovno stanovanjskih stavb z njim pripadajočimi pomožni objekti ter nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1a.
9. RA28: Razkrižje- območje vzhodno od pokopališča
Na območju se uredi dostop do pokopališča in površine za mirujoči promet v travnati izvedbi, brez uporabe asfalta. Območje se zazeleni z avtohtonim visokoraslim drevjem.
(3) Šafarsko:
1. ŠA1: Šafarsko – osrednji del
Dopustna je gradnja večstanovanjskih stavb vzdolž regionalne ceste skozi naselje.
2. ŠA3: Izjemoma se na zemljišču s parc. št. 429 in 431/1, obe k.o. Šafarsko, dopusti gradnja počitniških objektov, pri čemer so le-ti lahko tudi okroglega tlorisa s kupolasto streho, zazidane površine največ 70 m².
3. ŠA6: Šafarsko – vzhodni del
Območje EUP v celoti pokriva kulturni spomenik: Šafarsko – prazgodovinska naselbina (EŠD 1470). Gradnja novih objektov na prostih stavbnih zemljiščih ni dopustna. Za posege v EUP je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
4. ŠA11: Šafarsko – šolsko športno igrišče
Predvidena je ureditev odprtih športnih površin za potrebe osnovne šole. Obstoječe športne površine (igrišče pred šolo) se bodo namreč namenile za vsebinsko in prostorsko dopolnitev obstoječe vzgojno-izobraževalne ustanove s spremljajočim parkirnim prostorom. Z urbanističnega vidika je ureditev športnih površin na obravnavanem območju smiselna. Območje se nahaja tik ob obstoječi osnovni šoli, tako da bo s šolo prostorsko povezano, športne travnate površine bodo v prvi vrsti namenjene šolarjem in so zelo pomembne za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa, prav tako pa tudi za potrebe lokalnega prebivalstva.
5. ŠA12: Šafarsko – prazgodovinska naselbina
Območje EUP v celoti pokriva kulturni spomenik: Šafarsko – prazgodovinska naselbina (EŠD 1470). Gradnja novih objektov ni dopustna. Za posege v EUP je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
6. ŠA13: Šafarsko – zelene površine ob Ivanovem izviru
Dopusti se ureditve, povezane z ohranjanjem ljudskega izročila, urbana oprema
(4) Šprinc:
1. ŠP1: Šprinc – slemenski del
Na območju EUP se nahaja kulturni spomenik Šprinc – kapelica (EŠD 8887), kjer se varuje zunanja podoba in material gradnje enote kulturne dediščine. Za posege v EUP, oziroma kulturni spomenik je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(5) Veščica:
1. VE1: Veščica – južno od regionalne ceste
Na delu EUP, ki obsega parc. št. 100, 101/1, 97/1,97/2, 96/1, 96/2, 94/10, 94/7, 94/5, 94/4, 94/3, 94/8, 94/9, 93/3, 95, 94/2, 94/1, k.o. Veščica je dovoljena gradnja obrtnih delavnic do največ 400 m2 zazidane površine objektov.
(podrobna merila v EUP odprtega prostora)
(1) Ravninsko območje ob sotočju Mure in Ščavnice:
1. OP1: Območje EUP v celoti pokrivajo območja ohranjanja narave: ekološko pomembno območje Mura – Radmožanci (ID 42100), posebno varstveno območje – Natura 2000 Mura (ID 5000010 in 3000215), naravna vrednota Mura – Loka 1 (ID 7469), Mura – reka 1 (ID 4424) in Razkrižje – gramoznica (ID 7437). Posodobitev lokalnih cest in javnih poti na varovanih območjih naj se zaradi doseganja varstvenih ciljev Natura 2000, ne izvede z asfaltiranjem, ampak se, v kolikor je to potrebno, cesta gramozira. Območja gozdov v EUP so v celoti opredeljena kot varovalni gozdovi. Območje EUP se po Opozorilni karti poplav (ARSO) v celoti nahaja v območju redkih poplav. Na območju EUP ni obstoječih objektov in stavbnih zemljišč. Na teh območjih poleg splošnih določil odloka veljajo določila za poplavna območja (95. člen).
2. OP4: Območje EUP v celoti pokrivajo območja ohranjanja narave: ekološko pomembno območje Mura – Radmožanci (ID 42100), posebno varstveno območje – Natura 2000 Mura (ID 5000010 in 3000215), naravna vrednota Mura – loka 1 (ID 7469) in Mura – mrtvi rokav 2 (ID 6947). Posodobitev lokalnih cest in javnih poti na varovanih območjih naj se zaradi doseganja varstvenih ciljev Natura 2000, ne izvede z asfaltiranjem, ampak se, če je to potrebno, cesta gramozira. Območje EUP se po Opozorilni karti poplav (ARSO) v celoti nahaja v območju redkih poplav. Na območju EUP ni obstoječih objektov in stavbnih zemljišč. Na teh območjih poleg splošnih določil odloka veljajo določila za poplavna območja (95. člen).
(2) Ravninsko območje severno od Ščavnice (Veščičko polje):
1. OP 2: Na območju EUP se nahaja enota kulturne dediščine Razkrižje – Lesjakova kapelica (EŠD 20044), kjer se varuje zunanja podoba in material gradnje enote kulturne dediščine. Za posege v kulturni spomenik je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. 2. Na območju EUP se nahaja enota kulturne dediščine Veščica – mejni kamen št. 22 (EŠD 20001), kjer se varuje zunanja podoba in material gradnje enote kulturne dediščine. Območje EUP delno pokrivajo območja ohranjanja narave: ekološko pomembno območje Mura – Radmožanci (ID 42100), posebno varstveno območje – Natura 2000 Mura (ID 5000010 in 3000215), naravna vrednota Mura – loka 1 (ID 7469) in Mura – mrtvi rokav 2 (ID 6947). Posodobitev lokalnih cest in javnih poti na varovanih območjih naj se zaradi doseganja varstvenih ciljev Natura 2000, ne izvede z asfaltiranjem, ampak se, če je to potrebno, cesta gramozira. Območje EUP se po Opozorilni karti poplav (ARSO) delno nahaja v območju redkih poplav. Na območju EUP ni obstoječih objektov in stavbnih zemljišč. Na teh območjih poleg splošnih določil odloka veljajo določila za poplavna območja (95. člen).
(3) Gričevnato območje južno od Ščavnice:
1. OP 3: Na delu EUP, ki obsega parc. št. 608, k.o. Šafarsko, ki se v namenski in dejanski rabi ohranja kot gozdno zemljišče, je dovoljena postavitev začasnih objektov, namenjenih oskrbnim dejavnostim za turistične obiskovalce območja.
2. OP8: Na območju EUP se nahaja enote kulturne dediščine: Gibina – rimsko gomilno grobišče (EŠD 1183, spomenik), kjer se varujejo arheološke plasti in morebitne še ohranjene, a na površini ne več vidne strukture. Za posege v kulturni spomenik je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
3. OP9: Na območju EUP se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine: Šafarsko – prazgodovinska naselbina (EŠD 1470, spomenik), kjer se varujejo arheološke plasti in morebitne še ohranjene, a na površini ne več vidne strukture; Gibina – kamnito razpelo (EŠD 1202, spomenik), kjer se varuje zunanja podoba in material gradnje enot kulturne dediščine. Gradnja novih objektov na prostih stavbnih zemljiščih (parc. št. 413 in 392, k.o. Šafarsko), na območju kulturnega spomenika Šafarsko – prazgodovinska naselbina (EŠD 1470) ni dopustna. Za posege v kulturni spomenik je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Območje EUP delno pokrivajo območja ohranjanja narave: ekološko pomembno območje Mura – Radmožanci (ID 42100), posebno varstveno območje – Natura 2000 Mura (ID 5000010 in 3000215), naravna vrednota Mura – loka 1 (ID 7469) in Mura – reka 1 (ID 4424). Posodobitev lokalnih cest in javnih poti na varovanih območjih naj se zaradi doseganja varstvenih ciljev Natura 2000, ne izvede z asfaltiranjem, ampak se, v kolikor je to potrebno, cesta gramozira. Območje EUP se po Opozorilni karti poplav (ARSO) delno nahaja v območju redkih poplav. Na območju EUP ni obstoječih objektov in stavbnih zemljišč. Na teh območjih poleg splošnih določil odloka veljajo določila za poplavna območja (95. člen).
4. OP10: Območje EUP delno pokrivajo območja ohranjanja narave: ekološko pomembno območje Mura – Radmožanci (ID 42100), posebno varstveno območje – Natura 2000 Mura (ID 5000010 in 3000215). Posodobitev lokalnih cest in javnih poti na varovanih območjih naj se zaradi doseganja varstvenih ciljev Natura 2000, ne izvede z asfaltiranjem, ampak se, v kolikor je to potrebno, cesta gramozira.
5. OP11: Na območju EUP se nahaja enota kulturne dediščine Veščica – mejni kamen št. 5 (EŠD 20002), kjer se varuje zunanja podoba in material gradnje enot kulturne dediščine. Za posege v kulturni spomenik je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
6. OP18: Območje EUP delno pokrivajo območja ohranjanja narave: ekološko pomembno območje Mura – Radmožanci (ID 42100) in naravna vrednota Mura – loka 1 (ID 7469).
3.11. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN
(splošni pogoji za pripravo OPPN)
(1) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več OPPN, pri čemer se zagotovi, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto, vključno s predvidenimi zelenimi površinami in GJI ter da dinamika priprave posameznih OPPN zagotavlja smiselno faznost prostorskih ureditev.
(2) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je predvidena izdelava OPPN, se pripravi strokovne podlage za celotno območje OPPN, s katerimi se predvidijo celovite rešitve GJI za celotno območje.
(3) PNRP in poteki GJI na območju OPPN, ki so prikazani v grafičnih prikazih tega OPN, se v fazi priprave OPPN lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Meje OPPN se lahko spremenijo, če se v strokovnih podlagah ugotovi utemeljena potreba po spremembi meje OPPN. Z vsakim novim OPPN je dopustno prekriti in razveljaviti veljavni OPPN, ki ureja območje.
(4) Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo se lahko določi, da je del ali celotno območje urejanja čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o varstvu pred hrupom, če so pri načrtovanju upoštevani urbanistični, arhitekturni in tehnični ukrepi varstva pred hrupom.
(5) Na območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, se izdelajo strokovne podlage in predvidijo prostorske rešitve na tak način, da prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev, cestnega in drugega infrastrukturnega omrežja ter opremljenosti prostora z družbeno infrastrukturo in javnim prostorom v obstoječih naseljih, v katerih se načrtujejo.
(6) Določila tega člena odloka veljajo tudi za spremembe in dopolnitve veljavnih OPPN.
(7) Na območjih veljavnih OPPN so v grafičnih prikazih tega OPN okvirno (informativno) prikazane prevladujoče PNRP. Za dovoljevanje posegov v prostor se uporabljajo določila veljavnega OPPN.
(splošni pogoji v območjih, ki se urejajo z OPPN)
(1) Na območjih, ki se urejajo z veljavnim OPPN, so dopustni postopki spreminjanja in urejanja mej zemljiških parcel, ki so skladni z določili veljavnega OPPN.
(2) Na območjih, ki se urejajo s predvidenim OPPN, so do uveljavitve dopustne nove izmere, obodne parcelacije in geodetski postopki za urejanje obstoječih in načrtovanih objektov in naprav GJI.
(3) Na območjih, za katera ta odlok do uveljavitve predvidenega OPPN dovoljuje gradnje objektov, so dopustni geodetski postopki zaradi določanja gradbene parcele in pridobitve uporabnega dovoljenja. Dopustne so tudi obodne parcelacije po meji EUP, v kateri so dopustne gradnje do uveljavitve OPPN, določene s tem odlokom.
(4) Na območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so pred njegovim sprejetjem na obstoječih parcelah dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter rekonstrukcije, dozidave obstoječih objektov,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe na obstoječih gradbenih parcelah, postavitev začasnih objektov in ograj,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, gradnje površin za mirujoči promet, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN,
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
– tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja.
(splošni pogoji za pripravo OPPN in državnih prostorskih načrtov, ki niso grafično prikazani s tem odlokom)
(1) OPPN, ki s tem odlokom niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske ureditve, za katere so znani investitorji, za načrtovanje in rekonstrukcijo GJI, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb; za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč, če so skladne s strateškim delom tega odloka.
(2) Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere se lahko izdela OPPN, kjer tak prostorski akt s tem odlokom še ni predviden:
– gradnja GJI s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter objekti GJI, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem odlokom,
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki niso namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb,
– graditev objektov, katerih dimenzije in oblikovanje ter vrsta PNRP bi zaradi prilagajanja posebnim zahtevam za energetsko varčno gradnjo, rabo alternativnih virov energije, delovanje ali prezentacijo posebnih dejavnosti in podobno bistveno odstopale od PIP, določenih s tem odlokom,
– prenova ali delna prenova naselja, predvsem na območjih naselij s tradicionalno tipologijo objektov in številnimi enotami kulturne dediščine,
– sanacija razpršene poselitve in razpršene gradnje ter sanacija drugih razvrednotenih območij,
– izkoriščanje mineralnih surovin,
– prostorske ureditve v naseljih in zunaj naselij na območjih, pomembnih za prepoznavnost občine in
– prostorske ureditve, za katere je skladno s predpisi o varstvu okolja potrebno izvesti presojo vplivov na okolje.
(podrobna merila v novih območjih OPPN)
(1) Šafarsko:
1. ŠA15: Širitev stanovanjske soseske
Določila Odloka o lokacijskem načrtu za stanovanjsko območje v Gibini v Občini Razkrižje (Uradni list RS, št. 65/05, 113/06 in 42/07), ki ostajajo v veljavi, se upoštevajo kot usmeritve za izdelavo OPPN. |
(2) Razkrižje:
1. RA15, RA19, RA20: Vaško jedro Razkrižje
Načrtovani objekti (varovana stanovanja, dnevni center) se usmerjajo izven kompleksa nezazidanih zemljišč v okolici cerkve sv. Janeza Nepomuka (EŠD 1200, vplivno območje EŠD 3001200) in župnišča (EŠD 23685), v bližino same cerkve (RA-15). Na območju nezazidanih zemljišč se obstoječa ekstenzivna kmetijska raba umika parkovni ureditvi, z urejanjem poti, namestitvijo urbane opreme in ureditvijo manjšega športnega igrišča (RA-19). Za potrebe ustrezne prometne dostopnosti do območja se uredi nov dostop in primerne površine za mirujoči promet. Območje OPPN naj vključuje celotno vplivno območje cerkve, vključujoč tudi severno pobočje z dostopom do cerkve in obstoječo vinsko kletjo, ki je zgrajena pod cerkvenim gričem. Zasnova ureditve (strokovna podlaga Zasnove ureditve okolice cerkve sv. Janeza Nepomuka v Razkrižju, Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o., november 2011) temelji na cerkvi sv. Janeza Nepomuka kot prostorski dominanti, ki se v celoti ohranja. Osi in elipsa izhajajo iz objekta cerkve in povezujejo območje pred cerkvijo s parkom. Nov objekt je umeščen vzporedno z že obstoječim spremljevalnim objektom. Do teh objektov vodi dostavna oziroma intervencijska pot na zahodnem delu območja urejanja. Vzdolž dostopne poti se uredi enostranski drevored iz starih sadnih drevesnih vrst, ki nadomeščajo obstoječi manjši travniški sadovnjak ob cerkvi. Drevesa tudi delno zakrivajo nov objekt pred pogledi z glavne ceste. V ostalem delu nezazidanih zemljišč se uredi park s klopmi ter manjše športno in otroško igrišče. Na delu parka je možna namestitev telovadnih naprav za starejše, saj so glede na namen novega objekt, starejši zagotovo pomembna ciljna skupina uporabnikov parka. Hortikulturne ureditve v parku so omejene na grede z nizko, pokrovno zasaditvijo. Uredijo se površine za mirujoči promet in dostop z vozili do cerkve, pri čemer se kot razmejitev med parkom in parkirnimi površinami predvidi strižena živa meja višine 1,5 m. V kolikor se pri izdelavi podrobnega prostorskega načrta in pridobitvi smernic nosilcev urejanja prostora izkaže, da se predlagane prostorske ureditve umestijo na druge lokacije znotraj območja podrobnega prostorskega načrta, se spremembe opredelijo v strokovnih podlagah za podrobni prostorski načrt. |
(3) Veščica:
1. VE8: Turistično naselje Veščica
Predvidi se ureditev turističnega naselja z objekti, zgrajenimi iz naravnih materialov (predvsem les), v povezavi z območjem ohranjene narave ob Muri (Natura 2000) na eni strani in vinorodnimi griči na južni strani naselja. Občina namerava razvoj graditi na že obstoječi turistični prepoznavnosti in jo nadgraditi tudi z nastanitvenimi zmogljivostmi. Z urbanističnega vidika je ureditev turističnega območja na obravnavanem območju smiselna. Območje se nahaja ob glavni prometnici skozi občino, kar pomeni dobro prometno dostopnost. Dostopna je tudi gospodarska javna infrastruktura (vodovodno in kanalizacijsko omrežje, kabelsko omrežje). |
4. Končne določbe
(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
– Prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje Občine Razkrižje, opredeljene v Dolgoročnem planu Občine Ljutomer za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 7/87, 27/87 in Uradni list. RS, št. 24/92),
– Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Razkrižje, opredeljene v Družbenem planu Občine Ljutomer za obdobje 1986–1990 (Uradni list. SRS, št. 7/87, 27/87 in Uradni list RS, št. 24/92),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ljutomer, dopolnjenega v letih 1999, 2000, 2001 in 2004 (Uradni list RS, št. 15/99, 57/99, 69/00, 82/01 in 85/04),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–1990 za območje Občine Razkrižje, dopolnjen v letu 2001 (Uradni list RS, št. 73/04);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za prostorsko celoto Občine Ljutomer za območje Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 39/04, 65/05, 42/07).
(nadaljevanje veljavnosti prostorskih aktov)
Po uveljavitvi tega odloka ostane v veljavi in se še naprej uporablja:
NASELJE | EUP | OBJAVA | IME OPPN |
Gibina | GI1 | Uradni list RS, št. 65/05, 113/06 in 41/07 | Odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko območje v Gibini v Občini Razkrižje |
Odstopanja od PIP, določenih s tem odlokom, so dopustna pri obstoječih zakonito zgrajenih objektih. Pri rekonstrukciji, dograditvi ali spremembi namembnosti obstoječega zakonito zgrajenega objekta so odstopanja od PIP, določenih s tem odlokom, dopustna, če:
– so pogoji za gradnjo v izdanem gradbenem ali uporabnem dovoljenju za obstoječi objekt v neskladju s PIP tega odloka,
– se uporabna površina ne povečuje za več kot 30 % in bi prilagajanje PIP, določenim s tem odlokom, pomenilo nesorazmerno visoke stroške konstrukcijskih prilagoditev ali bi objekt zaradi upoštevanja PIP poslabšal dosežene kakovosti v soseščini objekta.
(1) Na območju občine so legalizacije objektov, zgrajenih ali rekonstruiranih brez ustreznih dovoljenj s področja graditve objektov, dopustne skladno z določbami tega odloka.
(2) V primeru neskladnosti izvedene gradnje z določbami tega odloka, mora dovoljenje za že izvedeno gradnjo navesti vse neskladnosti, ki jih je potrebno odpraviti, da bo gradnja usklajena z določili tega odloka.
(3) Če se v postopku projektiranja in določanja sanacijskih ukrepov ugotovi, da bi bila nujna izvedba obsežnih konstrukcijskih sprememb, ki bi bile nesorazmerne glede na odstopanje od podrobnejših PIP, so dopustne tolerance do 20 % glede pogojev o razmerju stranic objekta, naklonu strehe, maksimalni tlorisni površini frčad, višini kolenčnega zidu, razliki med slemenom osnovne stavbe in slemeni prizidkov in nadstreškov, odmikih in tlorisnem gabaritu.
(dokončanje začetih postopkov)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
V primeru nejasnosti določb tega odloka se pri izdaji dovoljenja za gradnjo poleg določil odloka upošteva mnenje Občinskega sveta Občine Razkrižje.
(dostopnost prostorskega akta)
(1) OPN Občine Razkrižje je izdelan v digitalni in analogni obliki. Analogna oblika je tiskana v treh izvodih (za Občino Razkrižje, Upravno enoto Ljutomer ter Direktorat za prostor Ministrstva za infrastrukturo in prostor).
(2) OPN Občine Razkrižje v analogni in digitalni obliki se hrani in je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu Občine Razkrižje.
(3) OPN je dostopen tudi na spletnih straneh Občine Razkrižje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0072/2015-1
Šafarsko, dne 17. junija 2015
Stanko Ivanušič l.r.
