Na podlagi 32., 34. in tretjega odstavka 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), 6. točke prvega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja, drugega odstavka 18. člena, drugega odstavka 94. člena, 95. člena, 98. člena in prvega odstavka 191. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19-695/13), prvega odstavka 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 34/09, 26/10, 90/12) je Občinski svet Občine Tržič na 7. seji dne 18. 6. 2015 sprejel
o koncesiji za gospodarsko javno službo upravljanja z javno površino – kompleksom »Gorenjska plaža«
(1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe upravljanja z javno površino – kompleksom »Gorenjska plaža« ter urejajo druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(2) Izvajanje gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka je v Občini Tržič v javnem interesu zaradi uresničitve cilja zagotavljanja storitev upravljanja in delovanja kompleksa »Gorenjska plaža kot posebne javne površine, namenjene uporabnikom bazena.
(3) Za naloge, ki jih bo v okviru izvajanja gospodarske javne službe iz prvega odstavka izvajal koncesionar iz petega odstavka tega člena, Občina Tržič podeli koncesionarju koncesijo skladno s petim odstavkom tega člena.
(4) Odlok se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.
(5) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje 5 let neposredno družbi BIOS, poslovne storitve, svetovanje in razvoj, d.o.o., Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič (v nadaljevanju: koncesionar) skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.
(6) Pogoj za obstoj koncesijskega razmerja je, da poslovni delež v družbi koncesionarja ni prenesen na osebo zasebnega prava. Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe ali pogoji podelitve koncesije, koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
(pojmi in izrazi v odloku)
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo:
– »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba«: je gospodarska javna služba upravljanja z javno površino – kompleksom »Gorenjska plaža«;
– »koncedent«: je Občina Tržič,
– »občinski svet«: je Občinski svet Občine Tržič,
– »koncesija«: je skupen izraz za koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe iz prvega člena tega odloka; termin »koncesija« se uporablja zaradi ureditve pravnega razmerja v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe, čeprav Direktiva o koncesijah tako pravno razmerje izključuje izosebne/stvarne veljavnosti direktive;
– »koncesionar«: je družba BIOS, poslovne storitve, svetovanje in razvoj, d.o.o., Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič;
– »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku;
– »uporabniki«: so vsi uporabniki kompleksa.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo področni predpisi.
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
Vsebina in dejavnosti, ki jih zajema gospodarska javna služba iz 1. člena, so upravljanje infrastrukturnih objektov in kompleksa »Gorenjska plaža« v javnem interesu, zagotavljanje dostopa uporabnikom v obratovalnem času bazena, sklepanje pogodb z uporabniki, obračunavanje storitev uporabnikom in izdajanje računov v lastnem imenu in za račun koncesionarja, čiščenje in tekoče ter na podlagi posebnega pooblastila investicijsko vzdrževanje kompleksa, zagotavljanje brezhibnosti in skladnosti delovanja le-tega s predpisi, in ostala vsebina, kot se podrobneje določi s tem odlokom in koncesijsko pogodbo, kolikor ni drugače določeno z zakonom.
(ločeni računovodski izkazi)
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost javne službe iz 1. člena in druge dejavnosti (ločeno za koncesijo in za druge dejavnosti), v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(območje izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe)
(1) Območje izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka oziroma zagotavljanja storitev te javne službe obsega območje kompleksa »Gorenjska plaža« v Občini Tržič.
(2) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
(objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe)
Objekte in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, predstavlja kompleks »Gorenjska plaža« v Občini Tržič, kot je podrobneje določen v koncesijski pogodbi.
III. OBVEZNOSTI IN POOBLASTILA KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
(obveznosti koncesionarja)
Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo;
2. upoštevati tehnične, zdravstvene, varstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zdravstveno, varnostno in ekološko neoporečno delovanje bazena in celotne infrastrukture;
3. zagotoviti ustrezno neoporečno stanje kompleksa in celotne infrastrukture tako, da bo izključena nevarnost povzročitve večje škode na okolju ali zdravju ljudi;
4. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varstvo okolja ali zdravje ljudi nemudoma, ostale napake, okvare in pomanjkljivosti pa v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;
5. sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, izdajati vstopnice uporabnikom in obračunavati davke in prispevke od prejetih plačil za uporabo storitev v skladu s predpisi ter odločati v upravnem postopku v vseh upravnih zadevah iz naslova izvajanja javne službe;
6. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe in poslovanju;
7. po uskladitvi s koncedentom oblikovati cene storitev javne službe;
8. svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
9. voditi vse predpisane evidence, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe.
IV. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
(1) Javna služba se financira:
– iz plačil uporabnikov za storitve javne službe,
– iz proračuna, na podlagi vsakokratnega usklajenega letnega programa,
– iz drugih virov.
(2) Cena storitev javne službe se oblikuje v dogovoru s koncedentom.
Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(3) Nova koncesijska pogodba mora biti sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja, odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe.
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– izključno oziroma posebno pravico tekočega vzdrževanja infrastrukture (objektov in opreme), ki služi za izvajanje javne službe,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 5 let od dneva sklenitve (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
(3) V koncesijski rok se ne šteje čas, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more opravljati dejavnosti, zaradi katere je bila sklenjena koncesijska pogodba.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s tem odlokom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja ta odlok.
(razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ, inšpektorat oziroma služba občinske uprave oziroma pristojni državni organi. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo na javno službo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(4) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
VII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v zakonu, podzakonskih predpisih, občinskih odlokih, ki urejajo dejavnosti gospodarskih javnih služb, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti;
– v vseh primerih višje sile.
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javne službe je ne glede na določbe prejšnjih členov odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
(dolžnosti in pravice koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Pravice koncedenta so zlasti:
– nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(pristojnosti župana in občinske uprave)
(1) Če ni drugače določeno (npr. glede inšpekcije …), je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.
(2) O pritožbah zoper ravnanje pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov odloča župan.
(1) Uporabniki imajo v razmerju do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega (v času odprtja bazena), rednega in nemotenega zagotavljanja storitev,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev opravljena v nasprotju s tem odlokom.
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z enostranskim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora koncesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot 1 (eno) leto po prenehanju koncesijske pogodbe.
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:
– postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek pri koncesionarju.
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe.
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) Ob razdoru koncesijske pogodbe iz razlogov na strani koncesionarja je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev dokazane neamortizirane vrednosti vlaganj, prevrednotene skladno z računovodskimi standardi v trenutku razdrtja koncesijske pogodbe, ki jih ni mogoče ali jih ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi. Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe.
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. V imenu občine mora sklep o tem sprejeti občinski svet.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, kolikor so za to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava.
X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo iz koncesijske pogodbe.
XI. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
(uporaba prava, reševanje sporov)
(1) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(2) V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali tuje arbitraže.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(odločba o izbiri koncesionarja)
(1) O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo po Zakonu o splošnem upravnem postopku. Direktor občinske uprave izda upravno odločbo o izbiri koncesionarja pod pogojem, da Občinski svet Občine Tržič na podlagi finančnega poročila o poslovanju kompleksa »Gorenjska plaža« za leti 2014 in 2015, ki ju pripravi podjetje BIOS, d.o.o., Tržič do 1. novembra 2015, sprejme sklep, da se izda upravna odločba, na podlagi katere se izbere koncesionarja BIOS, d.o.o., Tržič.
(2) O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena odloča župan.
(3) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.«
(posest infrastrukture in infrastrukturnih objektov)
Koncedent in koncesionar skleneta medsebojno pogodbo o uporabi, upravljanju in vzdrževanju infrastrukture – kompleksa »Gorenjska plaža«, zaradi ureditve razmerij pri uporabljanju in upravljanju (v smislu zakona, ki ureja stvarno premoženje lokalnih skupnosti) infrastrukturnih objektov, naprav oziroma drugih sredstev, ki sestavljajo javno površino, ki je predmet koncesije, v okviru katerega občina koncesionarju tudi podeli služnost v javnem interesu v smislu drugega odstavka 31. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma to razmerje uredita v koncesijski pogodbi iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0142-0001/2015
Tržič, dne 18. junija 2015
mag. Borut Sajovic l.r.
