V skladu z 12. členom Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07), 4. členom Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 30/06, 93/07) ter 30. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 5. redni seji 2. 7. 2015 sprejel
o merilih za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Slovenska Bistrica
S tem pravilnikom se določajo merila in pogoji, na podlagi katerih za gostinstvo pristojni upravni organ Občine Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: občinski organ) izda soglasje za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljnjem besedilu: gostinski obrati).
Podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov je tisti obratovalni čas, ki je daljši od rednega dnevnega obratovalnega časa in ga določa Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06 in 93/07, v nadaljevanju pravilnik).
Gostinec sme ob upoštevanju določil tega pravilnika poslovati v podaljšanem obratovalnem času, ob upoštevanju veljavnih aktov, kjer so opredeljene mejne vrednosti hrupa.
Gostinski obrati, ki se nahajajo na območju Občine Slovenska Bistrica in so v stanovanjskih objektih na območju stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, lahko obratujejo v rednem delovnem času med 6. in 22. uro skladno z veljavnimi prostorskimi akti Občine Slovenska Bistrica.
V podaljšanem obratovalnem času lahko poslujejo gostinski obrati iz prejšnjega člena tega pravilnika, in sicer:
1. restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije:
– v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim najdlje do 1. ure naslednjega dne,
– izven objektov na območju stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim najdlje do 2. ure naslednjega dne;
2. slaščičarne, okrepčevalnice in vinotoči:
– v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim najdlje do 24. ure,
– izven objektov na območju stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim najdlje do 1. ure naslednjega dne;
3. okrepčevalnice, bari, diskoteke, nočni bari, gostilne, restavracije in kavarne z mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program:
– v objektih na območju stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim najdlje do 4. ure naslednjega dne,
– izven objektov na območju stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim najdlje do 5. ure naslednjega dne;
4. gostinski obrati, ki so v večnamenskih objektih (npr. v trgovsko-poslovnih centrih, kulturnih ustanovah, športnih objektih) v skladu z veljavnim hišnim redom oziroma programom prireditve, vendar najdlje:
– na območju stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim najdlje do 1. ure naslednjega dne,
– izven območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim najdlje do 2. ure naslednjega dne;
5. hotelske terase in gostinski vrtovi v okviru nastanitvenih gostinskih obratov:
– v objektih na območju stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim najdlje do 24. ure v samem objektu, najdlje do 23. ure pa izven objekta (na terasi, gostinskem vrtu);
– izven objektov na območju stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim najdlje do 1. ure v samem objektu, najdlje do 24. ure pa izven objekta (na terasi, gostinskem vrtu).
Gostinski obrati lahko pričnejo z obratovanjem ob 5. uri, kar pomeni, da je od 5. ure do 6. ure podaljšan obratovalni čas.
Gostinskim obratom se lahko v skladu z dovoljenjem občinskega upravnega organa, v času med 1. 6. in 30. 9., za eno uro podaljša njihov obratovalni čas.
Gostinec mora k vlogi za podaljšan obratovalni čas priložiti:
– soglasje lastnika objekta, kjer se lokal nahaja, kolikor gostinec ni lastnik lokala,
– mnenje krajevne skupnosti, na območju katere se gostinski obrat nahaja.
Gostinec prijavi obratovalni čas na obrazcu, ki je objavljen kot priloga pravilnika iz drugega člena, za enkratno podaljšanje obratovalnega časa pa poda vlogo, ki je priloga 1 tega pravilnika.
Veljavno je soglasje in mnenje (iz prvega odstavka tega člena), ki na dan vložitve ni starejše od 30 dni.
Soglasje k podaljšanemu obratovalnem času gostinskega obrata se izda največ za obdobje enega koledarskega leta.
Merila za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov so:
1. značilnost območja, kjer se objekt nahaja:
– potrebe razvoja turizma v občini;
– bližina železniških in avtobusnih postaj, kulturnih ustanov, poslovno trgovskih središč;
2. vrsta gostinskega obrata;
3. vključenost gostinskega obrata v kulturno-zabavno oziroma športno-rekreacijsko prireditev;
4. gostinski obrati v večnamenskih objektih;
5. potrebe gostov v občini:
– gostinski obrati z dodatno gostinsko ponudbo (prireditve, plesi, kulturni in športni program);
6. lokacija gostinskega obrata oziroma kmetije (bližina pokopališč, cerkva, doma upokojencev, dijaškega doma in šolskih ustanov);
7. izpolnjevanje mejnih vrednosti hrupa, ki jih urejajo predpisi na področju hrupa;
8. izpolnjevanje ureditvenih pogojev gostinskega obrata:
– skrb za urejenost okolice gostinskega obrata,
– zagotovljena parkirna mesta,
– zagotovitev javnega reda in miru v obratu ter okolici;
9. izpolnjevanje pogojev veljavnega odloka občine, ki ureja področje javnega reda in miru.
Občinski upravni organ izda dovoljenje za obratovanje gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času v skladu z določili tega pravilnika, če v zadnjem letu pred podajo vloge za pridobitev dovoljenja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času v lokalu ali na njegovem funkcionalnem zemljišču, ni bilo ponavljajočih kršitev (tri in več kršitev) javnega reda in miru in kršitev obratovalnega časa, ki so jih ugotovili pristojni organi nadzora.
Ko je občinski upravni organ od pristojnih organov izvedel za neizpolnjevanje pogojev, z odločbo prekliče že izdano dovoljenje k podaljšanem obratovalnem času, v naslednjih primerih:
– če je bila v zadnjem letu s strani pristojnih nadzornih organov najmanj v treh primerih ali pogosteje ugotovljena kršitev javnega reda in miru,
– če so bile v zadnjem letu najmanj v štirih primerih ali pogosteje s strani nadzornih organov ugotovljene kršitve podaljšanega obratovalnega časa.
V primeru preklica dovoljenja za obratovanje gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času na podlagi razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena, se le – to lahko ponovno pridobi v šestih mesecih od dokončnosti oziroma pravnomočnosti odločbe o preklicu pod pogojem, da v tem času ni bilo kršitev javnega reda in miru ali kršitev obratovalnega časa. O preklicu dovoljenja občinski upravni organ z dopisom obvesti pristojno krajevno skupnost in nadzorni organ.
Pritožba zoper sklep pristojnega občinskega upravnega organa ne zadrži njegove izvršitve.
Gostinski obrat lahko brez dovoljenja občinskega upravnega organa obratuje dlje, kot traja njihov obratovalni čas na dan pred prazniki, določenimi z zakonom, ter ob pustovanju in martinovanju (vsakič po enkrat), vendar najdlje do ure kot je določeno v 4. členu tega pravilnika.
Uresničevanje določb tega pravilnika nadzorujejo pristojni organi nadzora.
Gostinec mora uskladiti obratovalni čas gostinskega obrata, ki v času uveljavitve tega pravilnika obratuje v podaljšanem obratovalnem času, v enem letu od dneva uveljavitve tega pravilnika.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o merilih za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 4/01 in Uradni list. RS, št. 65/02).
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-11/2015-14
Slovenska Bistrica, dne 2. julija 2015
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l.r.
