Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) in 16. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 42/11 in 73/14) je Občinski svet Občine Vipava na 8. redni seji dne 9. 7. 2015 sprejel
o subvencioniranju obrestne mere kreditov najetih za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Vipava za programsko obdobje 2015–2020
S tem pravilnikom se določajo merila, pogoji in postopek za subvencioniranje obrestne mere pri kreditih za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.
Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Vipava za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.
Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:
– državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1. 7. 2014 str. 1–75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014),
– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1–8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013).
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Vipava (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene v obliki subvencionirane obrestne mere.
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
(1) »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
(2) »MSP« ali »mikro, malo in srednje podjetje« pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(3) »kmetijski sektor« pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
(4) »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
(5) »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
(6) »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
(7) »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
(8) »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
(9) »nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;
(10) »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
(11) »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
(12) »velika podjetja« pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(13) »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
(14) »standard Unije« pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;
(15) »neproizvodna naložba« pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;
(16) »naložbe za skladnost s standardom Unije« pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;
(17) »nezahtevna agromelioracija« je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč;
(18) »mladi kmet« pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;
(19) »investicijska dela« pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;
(20) »skupina in organizacija proizvajalcev« pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(21) »član kmetijskega gospodinjstva« pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;
(22) »predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe;
(23) »nekmetijske dejavnosti« pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju EU (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode;
(24) »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.
Cilj subvencioniranja obrestne mere za pospeševanje in razvoj kmetijstva je stimuliranje kmetijskih proizvajalcev (fizične in pravne osebe – mala in srednje velika podjetja) v nadaljevanju upravičenci, za investicije v posodabljanje kmetij ter večjega in kakovostnega pridelka.
Naložbe morajo imeti za cilj zlasti:
– zmanjšanje proizvodnih stroškov
– izboljšanje in preusmeritev proizvodnje
– izboljšanje kakovosti
– ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali.
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v tretjem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma ukrepov:
Vrste pomoči | Ukrepi |
Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 | UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen) |
De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013) | UKREP 2: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis |
(upravičenci do pomoči in izvajalci storitev)
Upravičenci do pomoči so:
1) pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev;
2) pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih in ima sedež na območju občine.
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
– naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
– podjetja v težavah.
Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:
– pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
– pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv.
(1) Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
(2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in velikost podjetja;
– opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
– lokacijo projekta ali dejavnosti;
– seznam upravičenih stroškov;
– vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
– izjave vlagatelja:
a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b) glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika.
(Uredba za skupinske izjeme)
Pomoč za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije EU št. 702/2014)
Krediti s subvencionirano obrestno mero se lahko uporabijo namensko za:
A. Naložbe v rastlinsko pridelavo in travinje (naložbe v matičnjake, sadovnjake, travnike in pašnike, vrtnarstvo)
B. Novogradnja in adaptacija hlevov ter investicije v pridelavo mleka in mesa na kmetijskih gospodarstvih
C. Investicije v posodabljanje strojnega parka na kmetijskih gospodarstvih
Sredstva za isti namen se istemu prosilcu praviloma lahko namenijo le enkrat.
Do pomoči niso upravičena podjetja v težavah.
Pogoji, merila in postopki:
Način subvencioniranja obrestnih mer:
– subvencionira se celotna obrestna mera (referenčna obrestna mera in fiksni pribitek),
– interesenti lahko pridobijo kredit v višini največ 60 % vrednosti investicije,
– maksimalna možna višina kredita na posameznega vlagatelja 42.000 EUR,
– doba vračanja kredita:
– do višine 6.500 EUR 3 leta,
– do višine 21.000 EUR 5 let,
– nad 21.000 EUR 10 let.
– enoletni moratorij odplačevanja za dejavnosti, ki imajo zamik proizvodnje,
– rok sklenitve pogodbe za najetje kredita je 3 mesece od odobritve kredita,
Maksimalna bruto intenzivnost pomoči za ukrep ne bo presegla:
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na območjih z omejenimi dejavniki,
– do 40 % upravičenih stroškov naložb na drugih območjih.
Pri naložbah je treba upoštevati, da najvišji znesek dodeljene pomoči posamezniku ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če je upravičenec na območju z omejenimi dejavniki.
Obrestne mere kreditov se subvencionirajo za sledeče namene:
Podpora, izražena v bruto ekvivalentu subvencije je do 40 % na ostalih območjih oziroma do 50 % upravičenih stroškov naložbe na območjih z omejenimi dejavniki.
A. NALOŽBE V RASTLINSKO PRIDELAVO IN TRAVINJE
1. Naložbe v matičnjake
Pogoji: do subvencije obrestnih mer so upravičeni upravičenci, ki posadijo matičnjak stopnje selekcije BAZA in pridobijo izjavo KVZ Nova Gorica, da je upravičenec posadil matičnjak v skladu s strokovnimi zahtevami kmetijskega inštituta.
Upravičeni stroški so: priprava zemlje (koli, žica, založno gnojenje, zemeljska dela, korenjaki), zaščita pridelave (mreža proti toči in ostala potrebna oprema).
Pri naložbah v matičnjake in sadovnjake ter vrtnarstvo ni možna pomoč za drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen, če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25 %.
2. Naložbe v sadovnjake
Pogoji: do subvencije obrestnih mer so upravičeni upravičenci, ki obnavljajo oziroma na novo urejajo trajne sadovnjake skupne površine na kmetijo (jablane, hruške, breskve = 0,6 ha, ostalo = 0,2 ha). Minimalna letna obnova ne sme biti manjša od 0,1 ha površine. Večletni nasad mora biti urejen po sodobnih tehnoloških priporočilih.
Upravičeni stroški so: priprava zemlje (koli, žica, založno gnojenje, zemeljska dela), sadike, zaščita pridelave (ograja, mreža proti toči in ostala potrebna oprema).
3. Naložbe v travnike in pašnike
Pogoji: do subvencije obrestnih mer so upravičeni upravičenci, ki na novo urejajo skupno površino travnikov in pašnikov na kmetijo najmanj 2,0 ha in je živinoreja na kmetiji glavna dejavnost. Minimalna letna površina agromelioracije travnikov ali pašnikov ne sme biti manjša od 1,0 ha. Agromelioracija mora biti urejena po sodobnih tehnoloških navodilih, izdelan mora biti popis ustreznih agromelioracijskih del in zagotovljeno koriščenje urejenih površin.
Upravičeni stroški so: koli, žične ograje, založno gnojenje, seme, zemeljska dela, vodna zbirališča (kal) in ostala potrebna oprema.
4. Naložbe v vrtnarstvo
Pogoji: do subvencije obrestnih mer so upravičeni upravičenci, ki nameravajo zgraditi rastlinjake, nabaviti vrtnarsko opremo in mehanizacijo pri urejanju rastlinjakov.
Upravičeni stroški so: rastlinjaki, naprave za ogrevanje, linije za vzgojo sadik, sadilni stroji, linije za pobiranje in ostala potrebna oprema.
B. NOVOGRADNJA IN ADAPTACIJA HLEVOV TER INVESTICIJE V PRIDELAVO MLEKA IN MESA NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH
Pogoji: do subvencije obrestnih mer so upravičeni upravičenci, ki povečujejo kapacitete hlevov za krave in pitance ter imajo za novogradnjo oziroma adaptacijo hlevov ustrezno dokumentacijo (gradbeno dovoljenje). Do subvencije obrestnih mer za novogradnje so upravičeni tisti, ki v dolini minimalno gradijo za 10 stojišč za krave oziroma 40 stojišč za pitance, v gričevnatem hribovitem in gorskem območju za 5 stojišč za krave oziroma 15 stojišč za pitance.
Do subvencije obrestnih mer za adaptacijo hlevov so upravičeni tisti, ki v dolini minimalno obnavljajo 5 stojišč za krave oziroma 15 stojišč za pitance, v gričevnatem hribovitem in gorskem območju pa 3 stojišč za krave oziroma 9 stojišč za pitance.
Do subvencije obrestnih mer so tudi upravičeni upravičenci, ki:
– izvajajo investicije v novogradnje in adaptacije hlevov za govedo in drobnico, kjer je vrednost investicije najmanj 8.300 EUR,
– opremljajo hleve in dvorišča (linije molže, spravila sena, mehanizacija),
– gradijo novogradnje prašičerejskih objektov kombinirano z minimalno 3 plemenskih svinj in vzrejo mladičev,
– gradijo druge živinorejske objekte minimalnega obsega, ki zagotavljajo možnost zaposlitve iz dejavnosti, za katero je podan zahtevek,
– pri novogradnjah in adaptacijah hlevov so upravičeni stroški: gradbena dela za novogradnjo oziroma adaptacijo hlevov.
– pri pridelavi mleka in mesa na kmetijskih gospodarstvih so upravičeni stroški: molzne naprave, hladilniki za mleko, stojišča, in druge naprave za pridelavo mleka in mesa.
C. INVESTICIJE V POSODABLJANJE STROJNEGA PARKA NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH
Pogoji: do subvencije obrestnih mer so upravičeni upravičenci, ki kupujejo:
– sodobne kmetijske traktorje s štirikolesnim pogonom in varnostno kabino;
– traktorje goseničarje;
– sodobne strojne linije v poljedelstvu, travništvu, trajnih nasadih, vrtnarstvu;
– sodobne dvoriščne mehanizacije (stabilni priključki),
– opreme strojnih linij za pridelavo kmetijskih pridelkov.
Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli kmetijskemu proizvajalcu, ne sme presegati 200.000 EURO-v bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, t.j. pred odbitkom davka in drugih dajatev.
Državne pomoči se dodelijo za:
D. INVESTICIJE V DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH Z NAMENOM TRŽNE PROIZVODNJE
Pogoji: do subvencije obrestnih mer so upravičeni upravičenci, ki izvajajo investicije:
– v posodabljanje in povečanje zmogljivosti stacionarnega in izletniškega turizma na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičeni stroški so: gradbena dela za novogradnjo oziroma obnovo kapacitet stacionarnega in izletniškega turizma in ostala potrebna oprema.
– v posodabljanje in novogradnje kleti in objektov, povezanih s prodajo in promocijo vin.
Upravičeni stroški so: gradbena dela za obnovo kleti, novogradnje kleti, cisterne, sodi, hladilni sistemi, filtri in ostala kletarska oprema ter oprema za predelavo sadja in zelenjave
– v objekte za predelavo mleka in mesa na kmetijskih gospodarstvih, sušilnice za mesne izdelke.
Upravičeni stroški so: gradbena dela za izgradnjo mlekarnic, sirarnic, sušilnic za mesne izdelke in ostala potrebna oprema za predelavo mleka in mesa.
(pogoji za pridobitev pomoči)
Za sredstva za subvencioniranje obrestne mere lahko zaprosijo kmetijski proizvajalci, upravičenci, majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, ki obdelujejo zemljišča oziroma investirajo na območju občine Vipava (iz drugih občin samo, če je naložba na zemljišču, ki je v vipavski občini), ter izpolnjujejo vsaj dva od naslednjih pogojev:
– nosilec kmetijske dejavnosti je pokojninsko in invalidsko zavarovan iz kmetijstva,
– nosilec kmetijske dejavnosti je lastnik kmetije,
– kmetijsko gospodarstvo je aktivno, mladi gospodarji,
– vlaganja v investicijo so perspektivna in evropsko primerljiva,
– kmetijsko gospodarstvo usposablja opuščena in zaraščena kmetijska zemljišča.
Sredstva pomoči (nadomestilo) se lahko dodeljuje, če pomenijo spodbudo za izvedbo projekta oziroma je pomoč nujno potrebna.
Vsak prejemnik kredita mora podpisati klavzulo o kumulaciji pomoči. Klavzula obsega izjavo kreditojemalca, da za namen za katerega pridobiva kredit ni dobil pomoči iz državnega proračuna ali ni pridobil mednarodnih pomoči, oziroma koliko sredstev je že pridobil.
Občina bo prejemnika pisno obvestila, da je prejel pomoč po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije 1407/2013.
Investicije, za katere se dodeljuje sredstva, ne smejo biti pričete pred odobritvijo pomoči. Podana mora biti ocena možnosti preživetja kmetije s strani Kmetijsko svetovalne službe.
(kumulacija) (8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
1. Najvišji zneski pomoči, določeni v 9. členu tega pravilnika, se uporabljajo ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti.
2. Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
3. Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.4. Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
(kumulacija de minimis pomoči)
Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oziroma 100.000 EUR).
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa oziroma javnega naročila, objavljenega v (uradnem listu, internetni strani in občinski oglasni deski), skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in javnega naročanja ter tem pravilnikom.
V javnem razpisu oziroma naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep, kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku, se podrobneje določijo v javnem razpisu oziroma javnem naročilu.
O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča tajnik občinske uprave.
Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa (odločbe). Odločitev župana je dokončna.
Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti odločbe/sklepa.
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
– dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),
– druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma naročilom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi, dokazilo o izvedbi nadzornih ukrepov …).
Tisti, ki pridobi pravico do subvencioniranja obrestne mere je dolžan:
– ohranjati in obdelovati trajne nasade, za agromelioracijo še najmanj 10 let po pridobitvi kredita,
– vzdrževati površine in ohranjati primerno obremenitev živali za pašnike in travnike, za agromelioracijo travnikov in pašnikov še najmanj 10 let po pridobitvi kredita,
– ohranjati število stojišč v govedoreji še najmanj 5 let po pridobitvi sredstev,
– imeti v lasti osnovno sredstvo, ki ga je nabavil ali zgradil še najmanj 5 let po pridobitvi kredita in do njegovega popolnega plačila ter skladno s pogoji banke.
Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
– da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;
– da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;
– da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.
V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
(1) Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.
(2) Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o subvencioniranju obrestne mere kreditov najetih za pospeševanje in razvoj kmetijstva iz sredstev odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov zaradi gradnje HC Vipava-Razdrto (Uradni list RS, 85/07).
(1) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe tega pravilnika se v delu, ki se nanaša na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi obvestila župana v Uradnem listu Republike Slovenije o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.
Št. 007-2/2015-1
Vipava, dne 9. julija 2015
Ivan Princes l.r.
