Na podlagi 10. in 12. člena ter v zvezi z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020
(1) Ta uredba ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete (v nadaljnjem besedilu: podukrep), ki je del ukrepa razvoj kmetij in podjetij iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020) in je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si).
(2) Ta uredba določa namen podpore, upravičence, pogoje za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, pogoje za izplačilo sredstev, obveznosti in finančne določbe za izvajanje:
– Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), nazadnje spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/791 z dne 27. aprila 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (UL L št. 127 z dne 22. 5. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), nazadnje spremenjene z Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18; v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69; v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU).
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. aktivni kmet je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki izvaja kmetijsko dejavnost v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 6. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15 in 30/15) in izpolnjuje pogoje iz tretjega do šestega odstavka 6. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15 in 30/15);
2. metodologija Farm Accountancy Data Network (v nadaljnjem besedilu: FADN) je v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 220/2015 z dne 3. februarja 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L št. 46 z dne 19. 2. 2015, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 220/2015/EU) opredeljeni način in oblika zapisovanja računovodskih podatkov;
3. obračunsko leto traja od 1. januarja do 31. decembra;
4. obseg primerljivih kmetijskih površin (v nadaljnjem besedilu: PKP) se izračuna na podlagi prijavljenih grafičnih enot rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) v registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG). Glede na različne rabe GERK se za en hektar PKP šteje največja upravičena površina GERK, razen pri vrstah rabe GERK 1181, 1191 in 1420, kjer se upošteva celotna grafična površina. Za preračun 1 ha PKP se šteje:
– 1 ha njivskih površin (raba GERK 1100, 1150, 1170, in 1610),
– 2 ha travniških površin (raba GERK 1222, 1300 in 1320),
– 0,25 ha trajnih nasadov – intenzivnih sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov, matičnjakov, hmeljišč, nasadi špargljev, artičok in hitro rastočega panjevca, drevesnice (raba GERK 1160, 1161, 1180, 1181, 1211, 1212, 1221, 1230, 1240),
– 0,1 ha rastlinjakov (raba GERK 1190, 1191 in 1192) ali
– 8 ha plantaže gozdnega drevja (raba GERK 1420).
(organi PRP 2014–2020)
(1) Organi PRP 2014–2020 iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU so:
– organ upravljanja PRP 2014–2020,
– akreditirana plačilna agencija in
– certifikacijski organ.
(2) Organ upravljanja PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: OU) iz prve alineje prejšnjega odstavka je ministrstvo. OU je v skladu s 66. členom Uredbe 1305/2013/EU odgovoren za uspešno, učinkovito in pravilno upravljanje in izvajanje PRP 2014–2020.
(3) Akreditirana plačilna agencija iz druge alineje prvega odstavka tega člena je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija). Agencija je v skladu s 7. členom Uredbe 1306/2013/EU pristojna za upravljanje in kontrolo odhodkov Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter izvajanje nalog, ki se nanašajo na izvajanje podukrepa iz te uredbe: zagotovi beleženje, vzdrževanje, vodenje in sporočanje podatkov v povezavi z izvajanjem podukrepa, preverja izpolnjevanje pogojev za upravičenost vstopa v podukrep pred izdajo odločbe o pravici do sredstev, izdaja odločbe in sklepe upravičencem, vodi upravne postopke, odloča o spremembah obveznosti iz odločb o pravici do sredstev in izvaja javne razpise.
(4) Certifikacijski organ iz tretje alineje prvega odstavka tega člena je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance. Certifikacijski organ certificira izjave o izdatkih in revidira pravilnost porabe proračunskih sredstev.
Podpora v okviru podukrepa iz te uredbe je namenjena mladim kmetom za vzpostavitev kmetije in kmetijske dejavnosti.
(1) Upravičenec do podpore v okviru podukrepa iz te uredbe je mladi kmet, ki je na dan oddaje vloge star od 18 do vključno 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost v skladu s četrtim odstavkom 6. člena te uredbe in prvič vzpostavlja kmetijo.
(2) Mladi kmet iz prejšnjega odstavka je fizična oseba, ki je edini nosilec kmetijskega gospodarstva – kmetije.
(3) Kot vzpostavitev kmetije se šteje, da je upravičenec:
– postal izključni lastnik kmetije in je kot lastnik kmetije vpisan v zemljiški knjigi;
– vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva – kmetije in
– vzpostavil knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo v skladu z 2. točko 9. člena te uredbe.
(4) Upravičenec mora izpolniti pogoj iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka v obdobju največ 18 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis, vendar najpozneje do vložitve vloge na javni razpis. Pogoj iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje za izpolnjen, če je v obdobju 18 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis prenesena v zemljiško knjigo večina površin kmetije. Prenos kmetije je v celoti izveden z dnem, ko je prenesena lastninska pravica na vseh nepremičninah kmetije. Kot datum prenosa lastninske pravice se šteje dan vpisa v zemljiško knjigo v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo. Upravičenec mora izpolniti pogoj iz tretje alineje prejšnjega odstavka v roku iz 2. točke 9. člena te uredbe, vendar ne pred datumom odločbe o pravici do sredstev.
(1) Upravičenec mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. lastnik kmetije mora postati z medgeneracijskim prenosom ali nakupom kmetije, kar se dokazuje z eno od naslednjih overjenih listin: izročilno pogodbo, darilno pogodbo, pogodbo o preužitku, pravnomočnim sklepom o dedovanju, pogodbo o dosmrtnem preživljanju s priloženo smrtovnico ali kupoprodajno pogodbo;
2. lastnik kmetije ne sme postati na podlagi pravnega posla med sorojenci ali zakonskimi ali zunajzakonskimi partnerji;
3. v upravljanju mora imeti najmanj 6 ha PKP in največ 80 ha PKP;
4. ne glede na določbo prejšnje točke ima lahko v upravljanju manj kot 6 ha PKP, če ima ob oddaji vloge na javni razpis v reji najmanj 15 glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) in največ 160 GVŽ istovrstnih živali za vzrejo ali najmanj 60 čebeljih družin in največ 200 čebeljih družin. GVŽ je ekvivalent, ki se ga izračuna iz koeficientov za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali iz priloge I Pravilnika o Evidenci imetnikov rejnih živali in Evidenci rejnih živali (Uradni list RS, št. 87/14). Čebelja družina je biološko celota čebel delavk, matice in trotov v skladu predpisom, ki določa označevanje čebelnjakov in stojišč;
5. imeti mora ustrezno poklicno znanje in ustrezno usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti ali s kmetijstvom povezane dejavnosti, v skladu s četrtim odstavkom tega člena;
6. v skladu s četrtim odstavkom 19. člena Uredbe 1305/2013/EU mora imeti upravičenec v lasti kmetijo, ki ustreza opredelitvi mikro oziroma malih podjetij v skladu s prilogo I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), nazadnje popravljeni s popravkom Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 349 z dne 5. 12. 2014, str. 67). Letni promet kmetije se ugotavlja na podlagi zadnjih razpoložljivih knjigovodskih podatkov oziroma na podlagi predvidenega prihodka, ki ga omogoča kmetija, in se izračuna na podlagi kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na slovenskih kmetijah iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. Šteje se, da so na kmetiji zaposlene osebe, ki so člani kmetije, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem na tej kmetiji in so pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovani iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na tej kmetiji in druge osebe zaposlene na kmetiji, ki delo opravljajo na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
7. za kmetijo, s katero upravičenec vstopa v podukrep, mora biti v letu objave javnega razpisa vložena zbirna vloga;
8. k vlogi na javni razpis mora priložiti poslovni načrt za obdobje treh let, v katerem prikaže predvideni gospodarski razvoj kmetije in prispevek k horizontalnim ciljem, ki so določeni v 2. točki pod b) osmega odstavka tega člena;
9. za prenos kmetije, s katero upravičenec vstopa v podukrep iz te uredbe, še niso bila dodeljena javna sredstva iz naslova ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 oziroma podukrepa iz te uredbe.
(2) Kmetijo iz tretjega odstavka prejšnjega člena sestavljajo zemljišča in pripadajoči objekti, ki so na območju Republike Slovenije, vključno s pripadajočo vgrajeno opremo, namenjeno za opravljanje kmetijske dejavnosti. Za ugotavljanje namembnosti objektov se uporabljajo podatki iz registra nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: register nepremičnin). Pred oddajo vloge na javni razpis mora upravičenec zagotoviti, da so podatki v registru nepremičnin usklajeni s stanjem v naravi.
(3) V primeru medgeneracijskega prenosa iz 1. točke prvega odstavka tega člena velja:
1. prenosnik ali prenosnik in njegov zakonski ali zunajzakonski partner, če gre za solastnino, preneseta kmetijo z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno s pripadajočimi objekti, ki so namenjeni opravljanju kmetijske dejavnosti, in so na območju Republike Slovenije ter v lasti prenosnika ali solasti prenosnika in njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja. Prenosnik mora prenesti tudi vse solastniške deleže nepremičnin, ki jih ima s komerkoli drugim. Zakonski ali zunajzakonski partner prenosnika mora prenesti vse nepremičnine, ki jih ima v solasti s prenosnikom, nepremičnine, ki so izključno v njegovi lasti, pa niso obvezni predmet prenosa;
2. obveznost prenosa iz prejšnje točke ne velja za stanovanjske objekte, površine v obsegu največ 0,5 ha zemljišč vključno z objekti, ki ležijo na teh zemljiščih in so namenjeni uporabi teh zemljišč;
3. iz prenosa se ne sme izločiti objektov za rejo živali;
4. obveznost prenosa iz 1. točke tega odstavka ne velja za objekte, ki so namenjeni opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, v primeru, če upravičenec ni nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
5. če se vstopni prag 15 GVŽ doseže na podlagi prenosa živali, se za kmetijo, s katero upravičenec vstopa v podukrep, upoštevajo GVŽ iz zbirne vloge, oddane v letu oddaje vloge na javni razpis;
6. če se vstopni prag 60 čebeljih družin doseže na podlagi prenosa čebeljih družin, se kot stanje upošteva število čebeljih družin v registru čebelnjakov, ki ga vodi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin;
7. v primeru iz prejšnje točke mora biti upravičenec imetnik čebeljih družin in mora biti na dan oddaje vloge na javni razpis vpisan v register čebelnjakov v skladu s predpisom, ki določa označevanje čebelnjakov in stojišč.
(4) Ustrezno poklicno znanje in ustrezna usposobljenost iz 5. točke prvega odstavka tega člena je najmanj:
– nižja poklicna izobrazba s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu ali
– nižja poklicna izobrazba nekmetijske smeri, pridobljen certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezane dejavnosti in tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.
(5) S kmetijstvom povezane dejavnosti iz prejšnjega odstavka so: živilskopredelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska dejavnost. Seznam ustreznih nacionalnih poklicnih kvalifikacij iz prejšnjega odstavka je določen v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.
(6) Upravičenec dokazuje izobrazbo z izjavo o najvišji doseženi izobrazbi. Kot delovne izkušnje upravičenca se štejejo:
– pokojninska in invalidska zavarovalna doba iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, kar upravičenec dokazuje z izjavo,
– članstvo na kmetiji, ki se ugotavlja na podlagi podatkov v RKG, ali
– izkušnje iz opravljanja kmetijske dejavnosti, kar upravičenec dokazuje z izjavo nosilca kmetijskega gospodarstva.
(7) Glavni deli poslovnega načrta iz 8. točke prvega odstavka tega člena so naslednji:
– izhodiščno stanje kmetije,
– ključni mejniki in cilji za razvoj kmetije,
– opis dejavnosti, vključno s tistimi, povezanimi z okoljsko trajnostjo in učinkovitostjo virov, ki se zahtevajo za razvoj dejavnosti kmetije, kot so naložbe, usposabljanje, svetovanje ali druga dejavnost. Mejniki in cilji iz prejšnje alineje se lahko glasijo na kmetijsko dejavnost ali dopolnilne dejavnosti, katerih končni proizvod je kmetijski proizvod iz priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 326 z dne 26. 10. 2012, str. 47). Če se mejniki in cilji nanašajo na naložbe, se morajo te izvesti na območju Republike Slovenije. Če se mejniki in cilji nanašajo na naložbe, mora upravičenec v poslovnem načrtu opredeliti višino sredstev za pokritje teh ciljev. Poslovni načrt ne sme vključevati naložb v nepremičnino, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, razen če gre za agromelioracijo na komasacijskem območju.
(8) Mejniki in cilji iz prejšnjega odstavka so:
1. Obvezni mejniki in cilji:
a) Mejniki:
− vzpostavitev knjigovodstva,
− zaposlitev, če je načrtovana, in
− izpolnitev pogoja aktivnega kmeta.
b) Cilji:
− ki prispevajo h gospodarskemu razvoju kmetije, so povečanje obsega proizvodnje ali povečanje konkurenčnosti kmetijskega gospodarstva,
− ki prispevajo k doseganju horizontalnega cilja, so inovacije, varstvo okolja ali blažitev podnebnih sprememb.
2. Neobvezni mejnik in cilji:
a) Mejnik:
− prilagoditev standardom Evropske unije, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo in varstvo pri delu v skladu s petim odstavkom 17. člena Uredbe 1305/2013/EU.
b) Cilji:
– ohranitev obsega proizvodnje;
– trženje kmetijskih proizvodov;
– prispevek k doseganju horizontalnega cilja inovacije kot drugi horizontalni cilj;
– prispevek k doseganju horizontalnega cilja okolje kot drugi horizontalni cilj;
– prispevek k doseganju horizontalnega cilja podnebne spremembe kot drugi horizontalni cilj;
– sodelovanje in dvig kakovosti proizvodov;
– vključitev v izobraževanje.
3. Upravičenec mora v poslovnem načrtu predvideti izpolnitev vseh obveznih mejnikov iz 1. točke pod a) tega odstavka, najmanj enega od obveznih ciljev iz 1. točke pod b) tega odstavka in najmanj enega od neobveznih ciljev iz 2. točke pod b) tega odstavka. Dodatno lahko izbere neobvezni mejnik in neobvezne cilje iz 2. točke tega odstavka. Podrobnejši seznam mejnikov in ciljev iz prejšnjega odstavka je določen v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
(splošni pogoji za upravičenca)
Splošni pogoji, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob oddaji vloge na javni razpis, so naslednji:
1. upravičenec ne sme biti izključen iz prejemanja podpore po tretjem odstavku 57. člena Zakona o kmetijstvu;
2. upravičenec ima stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije;
3. upravičenec ima ob oddaji vloge na javni razpis poravnane vse davčne obveznosti;
4. upravičenec ne sme biti v osebnem stečaju in
5. upravičenec ima za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v skladu s 35. členom Zakona o kmetijstvu.
(merila za ocenjevanje vlog)
(1) Vloge, prispele na javni razpis, se točkujejo na podlagi meril za izbor. Pri določitvi meril se upošteva naslednje:
1. Socialno ekonomski vidik:
– starost upravičenca,
– izobrazba upravičenca,
– povečanje obsega proizvodnih kapacitet, na podlagi katerih upravičenec vstopi v podukrep (PKP, GVŽ, čebelje družine),
– prispevek k doseganju horizontalnega cilja okolje,
– prispevek k doseganju horizontalnega cilja inovacije,
– prispevek k doseganju horizontalnega cilja podnebne spremembe in prilagajanje nanje,
– vključenost kmetije v sheme kakovosti hrane,
– vključenost kmetije v ukrep dobrobit živali in
– vključenost upravičenca v izobraževanje.
2. Geografski vidik:
– lokacija kmetijskega gospodarstva je na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD), ki temelji na točkah, ki so izračunane v skladu s predpisom, ki ureja način točkovanja kmetijskih gospodarstev, ki imajo kmetijska zemljišča v OMD;
– lokacija kmetijskega gospodarstva glede na stopnjo registrirane brezposelnosti po občinah, pri čemer se upošteva podatek Statističnega urada Republike Slovenije. Seznam občin s stopnjo registrirane brezposelnosti se določi z javnim razpisom;
– lokacija kmetijskega gospodarstva je v občini, kjer je delež nosilcev kmetijskih gospodarstev, starih nad 55 let, večji od slovenskega povprečja, pri čemer se upošteva izračun, ki temelji na podatkih iz RKG. Seznam občin z deleži nosilcev kmetijskih gospodarstev, starih nad 55 let, se določi z javnim razpisom.
(2) Podrobnejša merila in točkovalnik za izbor vlog se določijo v javnem razpisu.
Upravičenec, ki mu je bila izdana odločba o pravici do sredstev, mora izpolniti naslednje obveznosti:
1. najpozneje v devetih mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev mora začeti z izvajanjem poslovnega načrta in se zaposliti na prevzeti kmetij, če je to določeno kot mejnik v poslovnem načrtu. Mejnike in cilje iz poslovnega načrta mora izpolniti najpozneje v roku 36 mesecev po izdani odločbi o pravici do sredstev. Če gre za mejnik iz 2. točke pod a) osmega odstavka 6. člena te uredbe, ga izpolni v roku 24 mesecev od dneva vzpostavitve kmetije;
2. najpozneje z začetkom novega obračunskega leta po dnevu izdaje odločbe o pravici do sredstev mora začeti s knjigovodstvom za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN ali z vodenjem knjigovodstva v skladu z računovodskimi standardi in priporočenim enotnim kontnim načrtom, ki je objavljen na spletni strani ministrstva. Če je bilo na kmetiji s katero upravičenec vstopa v podukrep že vzpostavljeno knjigovodstvo FADN v letu, ko se je upravičenec vpisal v register kmetijskih gospodarstev kot nosilec, se šteje, da je upravičenec vzpostavil knjigovodstvo FADN z začetkom novega obračunskega leta. Knjigovodstvo se mora glasiti na upravičenca, ki mora zagotoviti tudi standardno obdelavo teh podatkov. Knjigovodstvo mora voditi od zaključka vzpostavitve kmetije še najmanj tri obračunska leta, pri čemer se obdobje, v katerem mora upravičenec sporočati knjigovodske podatke, določi v javnem razpisu. Upravičenec, ki vodi knjigovodstvo po metodologiji FADN, pošlje do 31. marca vsako leto standardno obdelane podatke ministrstvu in agenciji. Upravičenec, ki vodi knjigovodstvo po priporočenem enotnem kontnem načrtu, pošlje do 31. marca vsako leto standardno obdelane podatke agenciji;
3. ostane nosilec in lastnik kmetije, s katero je vstopil v podukrep iz te uredbe, in opravlja kmetijsko dejavnost na tej kmetiji do izplačila drugega obroka;
4. do izplačila drugega obroka ne sme zmanjšati obsega PKP, števila GVŽ ali čebeljih družin, s katerimi vstopa v podukrep iz te uredbe, za več kot 10 odstotkov, pri čemer mora še vedno izpolnjevati pogoj iz 3. in 4. točke prvega odstavka 6. člena te uredbe;
5. do izplačila drugega obroka ne sme zmanjšati obsega zemljišč kmetije, s katero je vstopil v podukrep iz te uredbe, in jih je imel v lasti ob oddaji vloge na javni razpis, razen v primeru razlastitve ali omejitve lastninske pravice v javno korist, če razlastitveni ali služnostni upravičenec na nepremičnini postane Republika Slovenija, občina ali izvajalec javne službe;
6. če je bil upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis zaposlen na svoji kmetiji oziroma se je v skladu s poslovnim načrtom zaposlil po izdaji odločbe o pravici do sredstev, mora to zaposlitev ohranjati neprekinjeno najmanj do izplačila drugega obroka;
7. vsako leto, vključno z letom oddaje zahtevka za izplačilo drugega obroka, odda zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike;
8. najpozneje v roku 18 mesecev od dokončne vzpostavitve kmetije izpolni pogoj aktivnega kmeta iz 1. točke 2. člena te uredbe in ta pogoj izpolnjuje vsako leto najmanj do izplačila drugega obroka;
9. po prejemu odločbe o pravici do sredstev označi vir sofinanciranja na sedežu kmetije v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU in navodili, ki so objavljena na spletni strani ministrstva. Označevanje zagotavlja do izplačila drugega obroka;
10. pred izplačilom drugega obroka in na zahtevo agencije poroča o izpolnjevanju mejnikov in ciljev iz poslovnega načrta;
11. ima zbrano in datumsko urejeno dokumentacijo in omogoča mora dostop do dokumentacije, na podlagi katere so bila dodeljena sredstva, ter omogočiti kontrolo projekta na kraju samem agenciji, ministrstvu, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja PRP 2014–2020, ki ga je pooblastilo ministrstvo, in drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije.
(sprememba obveznosti po izdaji odločbe o pravici do sredstev)
(1) Če upravičenec po izdaji odločbe o pravici do sredstev ne more izpolniti enega od razvojnih ciljev, ki jih je načrtoval v poslovnem načrtu ob oddaji vloge na javni razpis, lahko v skladu s 54. členom Zakona o kmetijstvu na agencijo vloži največ en obrazloženi zahtevek za zamenjavo razvojnega cilja z drugim ciljem, ki je v okviru meril za izbor vlog ovrednoten z enakim ali višjim številom točk.
(2) Če upravičenec po izdaji odločbe o pravici do sredstev ne more doseči vseh mejnikov in ciljev iz osmega odstavka 6. člena te uredbe, lahko v roku, določenem v odločbi o pravici do sredstev, v skladu s 54. členom Zakona o kmetijstvu na agencijo vloži največ en obrazloženi zahtevek za podaljšanje roka za vložitev zahtevka za izplačilo drugega obroka. Rok iz prejšnjega stavka se lahko podaljša za največ 12 mesecev.
(1) Podpora v okviru podukrepa iz te uredbe se dodeli kot pavšalna pomoč v obliki nepovratne finančne pomoči.
(2) Znesek podpore znaša 45.000 eurov na upravičenca, če je na prevzeti kmetiji zaposlen ali v poslovnem načrtu predvidi zaposlitev na prevzeti kmetiji.
(3) Znesek podpore znaša 18.600 eurov na upravičenca, če ta na prevzeti kmetiji ni zaposlen, niti tega ne predvideva v poslovnem načrtu.
(4) Podpora iz drugega in tretjega odstavka se izplača v dveh obrokih, in sicer:
– prvi obrok v višini 70 odstotkov dodeljenih sredstev in
– drugi obrok v višini 30 odstotkov dodeljenih sredstev.
(5) Za izvedbo ukrepa Razvoj kmetij in podjetij je v celotnem obdobju namenjenih 125.343.333 eurov od tega 97.040.000 evrov evropskih sredstev. Od tega je za podukrep iz te uredbe v programskem obdobju 2014–2020 namenjenih 60.650.000 eurov, in sicer 48.520.000 eurov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in 12.130.000 eurov iz sredstev proračuna Republike Slovenije.
III. VLOGA IN POSTOPEK ZA DODELITEV SREDSTEV
(1) Sredstva za podukrep iz te uredbe se razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 51. člena Zakona o kmetijstvu.
(2) Javni razpis objavi ministrstvo v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok, do katerega se vlagajo vloge na javni razpis, se določi v javnem razpisu. Oddaja vlog na javni razpis se začne prvi delovni dan po izteku enaindvajsetih dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Ministrstvo objavi razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa ter navodila za izpolnjevanje prijavnih obrazcev na spletni strani ministrstva in agencije.
(4) V javnem razpisu se podrobneje določijo zlasti višina razpisanih sredstev, upravičenci, namen, podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev in podrobnejša merila za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev, postopek za vložitev vloge in zahtevka za izplačilo sredstev ter obveznosti prejemnika sredstev. V javnem razpisu se določi rok za izvedbo aktivnosti iz poslovnega načrta.
(5) Po namenu se javni razpis deli na:
– sklop A, ki je namenjen upravičencem, ki so zaposleni na kmetiji ali zaposlitev predvidijo v poslovnem načrtu, in
– sklop B, ki je namenjen drugim upravičencem.
(6) Vloge se ločeno razvrstijo v seznam prejetih in popolnih vlog po posameznih sklopih. Če je v posameznem sklopu višina razpisanih sredstev višja od zneska odobrenih sredstev, se preostanek sredstev prerazporedi v drug sklop.
(7) Za dokazila, ki se priložijo k vlogi na javni razpis, se lahko v javnem razpisu določi obdobje njihove veljavnosti, če obdobje veljavnosti ni predpisano že z drugimi predpisi.
(1) Vlogo sestavlja prijavni obrazec s prilogami.
(2) Upravičenec se pred elektronsko vložitvijo vlog iz prejšnjega odstavka prijavi pri agenciji.
(3) Za elektronsko izpolnjevanje vloge iz drugega odstavka tega člena agencija vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu: http://e-kmetija.gov.si, prek katerega se upravičenec ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev vloge s kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavi v informacijski sistem agencije. Upravičenec ali njegov pooblaščenec izvede elektronski vnos in vloži prijavni obrazec v informacijski sistem agencije.
(4) Na ovojnici vloge na javni razpis morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na javni razpis, ki ju označi izvajalec poštnih storitev oziroma vložišče agencije, ter naslov in oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja. Za čas oddaje vloge se šteje čas oddaje vloge v fizični obliki.
(obvezna dokazila k vlogi na javni razpis)
Priloge, brez katerih se v skladu s tretjim odstavkom 52. člena Zakona o kmetijstvu vloga zavrže brez pozivanja za dopolnitev, so naslednje:
– poslovni načrt z vsemi obveznimi vnosnimi polji,
– overjeno dokazilo o medgeneracijskem prenosu ali nakupu kmetije v skladu s prvo točko prvega odstavka 6. člena te uredbe ali
– izjava o pridobljeni izobrazbi.
(1) Obravnava vlog se začne s preveritvijo njene popolnosti. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, agencija upravičenca pozove k dopolnitvi vloge. Rok za dopolnitev vloge je največ 15 dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi. Stranka mora dopolniti vlogo v roku, določenem v pozivu k dopolnitvi. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas (ura, minuta) pisne oddaje dopolnjene vloge v skladu s pozivom za dopolnitev. Po prejemu dopolnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.
(2) Upravičenca popolne vloge, ki je vsebinsko nerazumljiva, se v roku treh mesecev od zaprtja javnega razpisa oziroma dveh mesecev od prejema popolne vloge na javni razpis pozove, da jo pojasni. Rok za pojasnitev vloge je največ 15 dni od dneva vročitve poziva k pojasnitvi. Stranka mora opraviti pojasnitev v roku in na način, določenem v zahtevi za pojasnitev. Za datum in čas njene oddaje se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje. Po prejemu pojasnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.
(3) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje, se oceni na podlagi meril, določenih s to uredbo in podrobneje opredeljenih v javnem razpisu. Sredstva se odobrijo popolnim vsebinsko ustreznim vlogam, prispelim na javni razpis, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev sredstev in presegajo vstopno mejo točk. Med vlogami, ki presežejo vstopni prag 30 odstotkov vseh možnih točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezni javni razpis. Vloge, ki ne dosegajo minimalnega vstopnega praga ali ne izpolnjujejo vstopnih pogojev, se zavrnejo.
(4) Če imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na javni razpis dve ali več vlog na javni razpis enako število prejetih točk, se vloge na javni razpis odobrijo na podlagi razvrstitve meril za izbor vlog. Razvrstitev meril se določi v javnem razpisu.
(5) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se zavrne.
(6) Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda agencija.
(vlaganje zahtevka za izplačilo sredstev)
(1) Upravičencu se prvi obrok izplača na podlagi odločbe o pravici do sredstev, razen v primeru, ko upravičenec v poslovnem načrtu predvidi zaposlitev na svoji kmetiji. V tem primeru se prvi obrok izplača po zaposlitvi na kmetiji in po vložitvi zahtevka za izplačilo prvega obroka, v katerem mora upravičenec predložiti izjavo o vključitvi v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje za osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic.
(2) Upravičenec vloži zahtevek za izplačilo drugega obroka po izvedbi poslovnega načrta v skladu s časovnim načrtom iz odločbe o pravici do sredstev. Pogoja za izplačilo drugega obroka sta izpolnitev mejnikov in ciljev iz poslovnega načrta ter izpolnjevanje obveznosti iz 9. člena te uredbe.
(3) Obvezne sestavine zahtevka iz prejšnjega odstavka so naslednje:
1. poročilo o izpolnitvi mejnikov in ciljev iz poslovnega načrta, ki obsega stanje ob oddaji vloge na javni razpis, načrtovano stanje in stanje ob oddaji zahtevka za izplačilo. Nabor podatkov in struktura poročila za podukrep je opredeljen v poročilu o izpolnitvi mejnikov in ciljev iz poslovnega načrta, ki se objavi na spletni strani agencije. Sestavni deli tega poročila se navedejo v javnem razpisu;
2. dokazila o izpolnitvi mejnikov in ciljev iz poslovnega načrta, ki se glasijo na upravičenca, in na podlagi katerih je mogoče preveriti dejansko stanje, navedeno v poročilu (na primer: potrdila, dovoljenja, pogodbe, izpisi, certifikati, dokumenti za identifikacijo premičnin, fotografije nepremičnin pred in po naložbi, drugo);
3. za pridobitev dela podpore, ki je namenjena pokritju naložbenih razvojnih ciljev, upravičenec predloži dokazila o porabljenih sredstvih za ta namen. Če je višina sredstev za pokritje naložbenih razvojnih ciljev enaka ali presega znesek pavšalne podpore, se upravičencu izplača podporo v višini odobrene pavšalne podpore, za katero se šteje, da je v celoti namenjena pokritju naložbenih razvojnih ciljev;
4. če poslovni načrt vsebuje tudi naložbe v mehanizacijo in opremo, upravičenec k zahtevku za izplačilo priloži izjavo o vključitvi stroja ali opreme v proizvodni proces in priloži fotografijo. Identifikacijske podatke stroja ali opreme upravičenec vpiše v poročilo o izpolnitvi mejnikov in ciljev. Listine z identifikacijskimi podatki in dokazila o nakupu in lastništvu, ki se glasijo na upravičenca, hrani upravičenec in jih predloži v primeru kontrole na kraju samem. Identifikacijski podatki, ki jih upravičenec vpisuje, so odvisni od vrste stroja ali opreme (na primer: vrsta in kategorija, komercialna oznaka, tip, leto izdelave, delovna širina, moč, ID številka, leto prve registracije, garancijski list, potrdilo o homologaciji);
5. v primeru nakupa živali se za identifikacijo uporabljajo listine, ki se glasijo na upravičenca in vsebujejo podatke, ki omogočajo identifikacijo živali, na primer vrsta, pasma, ID številka, spol, datum rojstva, oziroma v primeru nakupa čebel dokazilo o nakupu v skladu s predpisi Republike Slovenije;
6. dokazilo o izpolnjevanju pogoja aktivnega kmeta iz 1. točke 2. člena te uredbe je zadnja izdana odločba v skladu s predpisi, ki ureja sheme neposrednih plačil, območja z omejenimi kmetijskimi dejavniki, ekološko kmetovanje ali dobrobit živali;
7. kadar so naložbe v objekte cilj v poslovnem načrtu, morajo biti gradbena dela opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
8. stroški, ki so nastali za namen izpolnitve naložbenih razvojnih ciljev, v skladu s 3. točko tretjega odstavka tega člena, niso upravičeni do financiranja iz naslova ostalih ukrepov PRP 2014–2020.
(4) Podrobnejše zahteve glede prilog in dokazil ob vlaganju zahtevka za izplačilo sredstev, vključno z dokazili o nastalih stroških za namen naložbenih razvojnih ciljev, se določijo v javnem razpisu.
(5) Na podlagi popolnega in utemeljenega zahtevka za izplačilo sredstev in opravljeni kontroli iz 17. člena te uredbe se sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca.
IV. NEIZPOLNJEVANJE OBVEZNOSTI
(izvedba kontrol in neizpolnjevanje obveznosti)
(1) Kontrole se izvajajo v skladu z Uredbo 1306/2013/EU in Uredbo 809/2014/EU. Za izvajanje kontrol je pristojna agencija.
(2) Ministrstvo lahko v skladu s prvim odstavkom 66. člena Uredbe 1305/2013/EU preverja pravilnost izvajanja ukrepov iz te uredbe.
(3) Neizpolnitev ali kršitev obveznosti se sankcionira v skladu z 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, 63. členom Uredbe 809/20147EU in 57. členom Zakona o kmetijstvu. Sankcije so opredeljene v Katalogu kršitev in sankcij iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Šteje se, da kršitev ali neizpolnitev iz prejšnjega člena ni podana če je neizpolnitev ali kršitev obveznosti posledica višje sile ali izjemne okoliščine iz 20. člena te uredbe.
(višja sila in izjemne okoliščine)
(1) Po tej uredbi se priznavajo primeri višje sile in izjemnih okoliščin, kot so opredeljeni v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1306/2013/EU.
(2) O višji sili ali izjemnih okoliščinah mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti agencijo in predložiti ustrezna dokazila v 15 delovnih dneh od dneva, ko je višja sila nastala, oziroma ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.
(3) O višji sili ali izjemnih okoliščinah odloča agencija, ki na podlagi prejetih dokazil upravičencu izda odločbo.
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Razpoložljiva sredstva, ki so v programskem obdobju 2014–2020 namenjena izvedbi podukrepa iz te uredbe, se lahko znižajo za obveznosti iz pritožb iz naslova izvajanja ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij, ki jim je bilo ugodeno v skladu z izvedbenimi predpisi za PRP 2007–2013. Omenjeni prenos obveznosti v programsko obdobje 2014–2020 je določen z Uredbo 1310/2013/EU.
(vlaganje vlog v fizični obliki)
Ne glede na določbo tretjega odstavka 13. člena te uredbe se do vzpostavitve informacijskega sistema agencije prijavni obrazec, ki je vnesen v informacijski sistem agencije, natisne ter z izpisom identifikacijske kode in podpisom vlagatelja skupaj s prilogami pošlje priporočeno po pošti na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, ali odda na vložišču agencije.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-39/2015
Ljubljana, dne 23. julija 2015
EVA 2015-2330-0095
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
