Na podlagi drugega odstavka 17. člena, drugega odstavka 19. člena, četrtega odstavka 68. člena, šestega odstavka 70. člena in enajstega odstavka 74. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) izdaja Vlada Republike Slovenije
o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega
(1) Ta uredba v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17) določa:
– vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega in za katere morajo njihovi upravljavci pridobiti okoljevarstveno dovoljenje,
– ukrepe za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode,
– merila za določitev nevarnih snovi, ki lahko povzročajo onesnaženje tal in podzemne vode,
– podrobnejšo vsebino izhodiščnega poročila,
– uporabo zaključkov o BAT,
– merila za določanje najboljših razpoložljivih tehnik,
– zavezance za zagotavljanje izvajanja obratovalnega monitoringa in njegov obseg,
– podrobnejšo vsebino in sestavine vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ter
– podrobnejšo vsebino okoljevarstvenega dovoljenja.
(2) Ta uredba se ne uporablja za naprave, ki se uporabljajo samo za raziskave, razvoj in preizkušanje novih izdelkov ter procesov.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. naprava, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega (v nadaljnjem besedilu: naprava), je ena ali več nepremičnih tehnoloških enot, v katerih poteka ena ali več dejavnosti iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, in dosegajo prag proizvodne zmogljivosti iz priloge 1 te uredbe, če je ta določen, in katera koli druga z napravo neposredno tehnično povezana dejavnost na istem območju, ki lahko povzroča emisije, onesnaževanje okolja, tveganje za okolje ali okoljsko škodo;
2. druga z napravo neposredno tehnično povezana dejavnost je dejavnost, ki je nujno potrebna za delovanje naprave, ali pa je delovanje naprave pogoj ali vzrok obstoja te dejavnosti tudi, če ta dejavnost ne poteka na istem območju, na katerem je naprava. Druge z napravo neposredno tehnično povezane dejavnosti so zlasti:
– vhodne dejavnosti, ki so potrebne, da se lahko začne opravljati dejavnost v napravi, kot so npr. skladiščenje in drugo ravnanje s snovmi ter priprava surovin, vhodnih materialov in obdelovancev;
– vmesne dejavnosti, ki so povezane s skladiščenjem in pripravo polizdelkov med opravljanjem dejavnosti v napravi;
– zaključne dejavnosti, ki so povezane s končno obdelavo, dodelavo ali nadaljnjo predelavo proizvodov naprave, pakiranjem in skladiščenjem izdelkov ali obdelavo odpadkov (vključno z obdelavo živinskih gnojil);
– komunalna infrastruktura;
3. proizvodna zmogljivost naprave je njena nazivna zmogljivost v 24 urah na dan, če je naprava zmožna obratovati na takšen način;
4. območje naprave so zemljiške parcele, na katerih se nahaja naprava in se opravljajo druge z napravo neposredno tehnično povezane dejavnosti;
5. istovrstna naprava je naprava z isto oznako dejavnosti iz priloge 1 te uredbe, ki ne dosega proizvodnih zmogljivosti iz te priloge;
6. druga naprava je naprava, ki mora pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in ni naprava iz 1. točke tega člena;
7. zadevne nevarne snovi so snovi, ki ustrezajo kriterijem nevarnosti za zdravje ali okolje v skladu s predpisi, ki urejajo razvrščanje, označevanje in pakiranje snovi ter zmesi, in zaradi svoje nevarnosti, mobilnosti, obstojnosti ali biorazgradljivosti lahko povzročijo onesnaženje tal ali podzemne vode na območju naprave;
8. letna prisotnost zadevnih nevarnih snovi je največja letna količina zadevnih nevarnih snovi, ki bi bila lahko uporabljena, proizvedena, izpuščena v okolje ali skladiščena na območju naprave v enem koledarskem letu;
9. izpuščanje zadevnih nevarnih snovi v okolje je odvajanje, razlitje ali razsutje snovi v vode ali tla;
10. pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je njegova izdaja, sprememba ali podaljšanje, razen če je izrecno določeno drugače;
11. večja sprememba naprave je večja sprememba naprave, kot je določena v zakonu, ki ureja varstvo okolja, pri čemer se za določanje pogojev v okoljevarstvenem dovoljenju upoštevajo posamezne opredelitve večje spremembe v predpisih, ki urejajo okoljevarstvene zahteve za obratovanje naprave, in v zaključkih o BAT;
12. obratovanje naprave v izrednih razmerah pomeni obratovanje naprave ob zagonu, okvari ali trenutni zaustavitvi naprave in puščanju snovi;
13. raven okoljske učinkovitosti se izraža kot raven emisij, raven porabe surovin, vode in energije ter kot druge ravni (npr. učinkovitost zmanjševanja emisij, količine nastalih odpadkov), povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami;
14. talne površine so površine, po katerih lahko odtekajo ali na katerih se dalj časa zadržujejo zadevne nevarne snovi in s katerih je mogoče razlite zadevne nevarne snovi odstraniti, površine pa očistiti, pregledati in po potrebi sanirati;
15. brezhibnost ukrepov za preprečevanje onesnaženja tal in podzemne vode pomeni za talne površine neprepustnost ter kemijsko in mehansko obstojnost na delovanje zadevnih nevarnih snovi, za opremo pa ustrezno zanesljivost in razpoložljivost.
(1) Proizvodna zmogljivost ene ali več dejavnosti, ki potekajo v napravi, se določi na podlagi podatkov, izračunov in grafičnih prikazov o tehničnih značilnostih naprave in tehnoloških procesov, ki potekajo v njej, na podlagi:
– tehnične dokumentacije o napravi in proizvodni zmogljivosti ali njenih nepremičnih tehnoloških enot;
– podatkov o tehnoloških procesih, ki potekajo v napravi;
– podatkov o snoveh, ki vstopajo v napravo in izstopajo iz nje;
– tehnične ocene ali izračunov proizvodne zmogljivosti naprave ali njenih nepremičnih tehnoloških enot;
– primerjave z obstoječimi, po vrsti dejavnosti primerljivimi napravami.
(2) Če se v napravi opravlja več dejavnosti, zajetih v istem opisu dejavnosti, ki imajo v prilogi 1 te uredbe določen prag proizvodne zmogljivosti, se proizvodne zmogljivosti teh dejavnosti seštevajo. Pri ravnanju z odpadki velja takšno seštevanje za dejavnosti iz istega opisa dejavnosti v sklopu točke 5.1, 5.3 pod a in 5.3 pod b priloge 1 te uredbe.
(3) Podrobni opisi naprave v referenčnih dokumentih BAT se upoštevajo pri določanju proizvodnje zmogljivosti in obsega naprave.
(združevanje istovrstnih naprav)
(1) Če isti upravljavec na istem območju naprave upravlja več istovrstnih naprav, se njihova proizvodna zmogljivost sešteva.
(2) Če seštevek proizvodnih zmogljivosti iz prejšnjega odstavka doseže prag, določen za naprave iz posamezne dejavnosti iz priloge 1 te uredbe, se te istovrstne naprave štejejo za napravo.
II. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA
II.a Splošno
(pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja)
Upravljavec mora za obratovanje naprave iz priloge 1 te uredbe pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
II.b Obratovalni monitoring
(obveznosti v zvezi z obratovalnim monitoringom)
(1) Upravljavec izvaja obratovalni monitoring emisij v skladu z 19. in 24. členom te uredbe.
(2) Upravljavec, ki mora izdelati izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe, izvaja obratovalni monitoring stanja tal in podzemne vode skladno s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja tal, in predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode.
(3) Ne glede na določbe o pogostosti predložitve poročila o obratovalnem monitoringu emisij snovi v zrak ali poročila o opravljenih meritvah emisij snovi in toplote v vode iz predpisov iz 19. člena te uredbe upravljavec predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ta poročila vsaj enkrat letno.
(4) Poročilo o obratovalnem monitoringu emisij v primeru iz druge alineje drugega odstavka 21. člena te uredbe vsebuje primerjavo rezultatov obratovalnega monitoringa z ravnmi emisij, povezanimi z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami.
(5) Poročilo o obratovalnem monitoringu iz drugega odstavka tega člena predloži upravljavec skladno s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja tal, in predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode.
II.c Ukrepi za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode
(tehnični ukrepi za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode)
(1) Upravljavec, ki v napravi skladišči, uporablja, proizvaja ali izpušča zadevne nevarne snovi na območju naprave:
– zagotovi brezhibno in zanesljivo obratovanje naprave, tako da pri njenem načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju naprave zagotovi preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode skladno s 1. delom priloge 2, ki je sestavni del te uredbe,
– izvaja tehnične ukrepe za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode iz prejšnje alineje,
– vodi vzdrževalni dnevnik o izvajanju tehničnih ukrepov iz prejšnje alineje in
– zagotovi izvedbo rednih pregledov tehničnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode vsakih pet let.
(2) Tehnični ukrepi za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode iz druge alineje prejšnjega odstavka so zlasti:
– vgradnja neprepustnih in kemijsko odpornih gradbenih materialov v talne površine na območju naprave, s katerimi zadevne nevarne snovi lahko pridejo v stik,
– preprečevanje uhajanja zadevnih nevarnih snovi s talnih površin v tla in podzemne vode,
– gradnja talnih površin tako, da lahko zadržijo celoten volumen zadevnih nevarnih snovi, če bi se razlile, oziroma mora biti pri talnih površinah v zadrževalnih sistemih, ki so skupni več nepremičnim skladiščnim posodam, izvedba glede zadrževalnega volumna skladna z zahtevami iz predpisa, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah,
– uporaba neprepustnih in kemijsko odpornih materialov za cevovode, jaške, kinete, kanale, bazene in rezervoarje, v katerih so lahko zadevne nevarne snovi,
– izvedba cevovodov iz prejšnje alineje, ki potekajo pod zemljo, tako da so brez razstavljivih povezav zavarovani pred mehanskimi poškodbami in korozijo,
– izvedba cevovodov iz prejšnje alineje tako, da se ob iztekanju zadevnih nevarnih snovi preprečita njihovo razlivanje in pronicanje v tla in podzemno vodo, in
– vzdrževanje vgrajenih gradbenih materialov in proizvodov po navodilih proizvajalca ter pravilih stroke in dobre inženirske prakse, ob upoštevanju in uporabi standardov za posamezne gradbene proizvode.
(3) Pregled tehničnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode se izvede po pravilih stroke, kot je podrobneje navedeno v 1. delu priloge 2 te uredbe.
(4) S pregledom tehničnih ukrepov iz prejšnjega odstavka se zberejo zlasti informacije o:
– morebitnih razpokah ali poškodbah na objektih in talnih površinah v bližini mest, na katerih bi bile mogoče emisije ali razlitje zadevnih nevarnih snovi,
– znakih kemičnih poškodb na talnih površinah in površinah zadrževalnih sistemov,
– stanju odtočnih in odvodnih kanalov in jaškov,
– poteku drenažnih poti in napeljav,
– mestih na območju naprave, na katerih so se v preteklosti zgodili vnosi zadevnih nevarnih snovi v tla in podzemne vode, in
– posrednih in neposrednih emisijah snovi v tla in podzemne vode, ki se lahko pojavljajo na območju naprave.
(5) Pregled tehničnih ukrepov iz tretjega odstavka tega člena izvede pooblaščenec za varstvo okolja iz zakona, ki ureja varstvo okolja.
(6) Pooblaščenec za varstvo okolja iz prejšnjega odstavka o pregledu iz tretjega odstavka tega člena izdela poročilo, ki obsega podatke in ugotovitve o izvajanju in stanju ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode ter njihovi brezhibnosti. Poročilo je v skladu z drugim odstavkom 11. člena te uredbe sestavni del ocene možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode.
(7) Podrobnejša vsebina poročila iz prejšnjega odstavka je določena v 2. delu priloge 2 te uredbe.
II.č Priprava in izdelava izhodiščnega poročila
(izdelava ocene možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode ter izhodiščnega poročila)
Upravljavec v zvezi z drugim odstavkom 22. člena te uredbe izdela:
– oceno možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode iz 9. člena te uredbe ali
– izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz 12. člena te uredbe.
(ocena možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode)
Ocena možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode vsebuje:
– seznam nevarnih snovi iz 10. člena te uredbe,
– seznam zadevnih nevarnih snovi iz 10. člena te uredbe,
– ugotovitve in opis možnosti onesnaženja tal in podzemne vode z zadevnimi nevarnimi snovmi iz prejšnje alineje v skladu z 11. členom te uredbe.
(seznam nevarnih in zadevnih nevarnih snovi)
(1) Seznam nevarnih snovi iz prve alineje prejšnjega člena se izdela na podlagi podatkov o surovinah, izdelkih in stranskih produktih z vsebnostjo nevarnih snovi, ki se skladiščijo, uporabljajo, proizvajajo v napravi ali izpuščajo na območju naprave zaradi opravljanja dejavnosti iz priloge 1 te uredbe.
(2) Seznam zadevnih nevarnih snovi iz druge alineje prejšnjega člena se izdela na podlagi seznama nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka. Pri tem se upoštevajo njihove lastnosti, kot so: sestava, agregatno stanje (trdno, tekoče in plinasto), topnost, strupenost, nevarnost, mobilnost, obstojnost in biorazgradljivost ter njihova količina, ki se skladišči, uporablja ali proizvaja v napravi ali izpušča na območju naprave.
(ugotovitve in opis možnosti onesnaženja tal in podzemne vode)
(1) Ugotovitve in opis možnosti onesnaženja tal in podzemne vode iz tretje alineje 9. člena te uredbe obsegajo:
– navedbo območja naprave ali njenih delov, na katerem se posamezna zadevna nevarna snov iz drugega odstavka 10. člena te uredbe skladišči, uporablja, proizvaja ali izpušča;
– količine zadevnih nevarnih snovi iz drugega odstavka 10. člena te uredbe na območju naprave ali njenih delov iz prejšnje alineje;
– največjo letno prisotnost zadevnih nevarnih snovi iz drugega odstavka 10. člena te uredbe pri uporabi, proizvajanju ali izpuščanju posamezne zadevne nevarne snovi in oceno, ali presega pragove iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe;
– opis načina skladiščenja in uporabe, vključno z navedbo vseh transportnih poti vsake od zadevnih nevarnih snovi iz drugega odstavka 10. člena te uredbe na območju naprave, in opis nastajanja ali izpuščanja teh snovi na območju naprave;
– zmogljivost skladišč za posamezne zadevne nevarne snovi iz drugega odstavka 10. člena te uredbe;
– obrazložitev razlogov za vključitev nevarnih snovi na seznam iz drugega odstavka 10. člena te uredbe oziroma za njihovo izključitev s seznama;
– navedbo območja naprave in njenih delov ter opis okoliščin ali dogodkov, ki lahko povzročijo nenadzorovan ali nadzorovan izpust zadevnih nevarnih snovi iz drugega odstavka 10. člena te uredbe in so lahko posledica nesreč, izrednih dogodkov, rutinskih postopkov ali normalnega obratovanja;
– opis izpolnjevanja zahtev in ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode iz prvega in drugega odstavka 7. člena te uredbe;
– sklepno ugotovitev o obveznosti predložitve izhodiščnega poročila.
(2) Ugotovitve in opis možnosti onesnaženja tal in podzemne vode za obstoječe naprave obsegajo, poleg zahtev iz prve do sedme alineje prejšnjega odstavka, tudi poročilo iz šestega odstavka 7. člena te uredbe.
(pogoji za izdelavo izhodiščnega poročila)
(1) Če količine zadevnih nevarnih snovi iz drugega odstavka 10. člena te uredbe presegajo pragove letne prisotnosti iz priloge 3 te uredbe, upravljavec izdela izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe.
(2) Če naprava leži na vodovarstvenem območju, upravljavec izdela izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe ne glede na pragove iz prejšnjega odstavka.
(vsebina izhodiščnega poročila)
(1) Izhodiščno poročilo obsega:
– oceno možnosti onesnaženja tal in podzemne vode iz 9. člena te uredbe,
– opis zgodovine območja naprave v skladu s prilogo 4, ki je sestavni del te uredbe,
– opis stanja okolja na območju naprave v skladu s prilogo 4 te uredbe,
– vrednotenje informacij iz prve do tretje alineje v skladu s prilogo 4 te uredbe,
– posnetek ničelnega stanja tal in podzemne vode skladno s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja tal, in predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode,
– opredelitev onesnaženosti tal in podzemne vode z zadevnimi nevarnimi snovmi s sklepnimi ugotovitvami.
(2) Ne glede na peto alinejo prejšnjega odstavka lahko upravljavec uporabi kot posnetek ničelnega stanja rezultate predhodnih meritev koncentracij snovi ter raziskav podzemne vode, starejših od pet let, in raziskav tal, starejših od deset let, če rezultati teh meritev omogočajo enako zanesljivost in primerljivost kakor rezultati obratovalnega monitoringa stanja tal in podzemnih vod, izdelani v skladu s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring stanja tal in podzemne vode.
(3) Podrobnejša vsebina izhodiščnega poročila je določena v prilogi 4 te uredbe.
Upravljavec hrani oceno možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode iz 9. člena ali izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe in vse njune dopolnitve ves čas obratovanja naprave. Če je upravljavcu izdana odločba za izvedbo ukrepov ob prenehanju obratovanja naprave, hrani vse različice izhodiščnega poročila do konca izvedbe teh ukrepov.
II.d Druge obveznosti
(uporaba najboljših razpoložljivih tehnik)
Upravljavec mora pri načrtovanju naprave ali načrtovanju njene večje spremembe izbrati najboljšo razpoložljivo tehniko iz zaključkov o BAT ali tehniko za preprečevanje in zmanjševanje emisij, ki je njej enakovredna.
III. POGOJI ZA IZDAJO OKOLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA IN UPORABA ZAKLJUČKOV O BAT
(pogoji za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja)
(1) Okoljevarstveno dovoljenje za napravo se izda, če naprava obratuje v skladu s splošnimi zahtevami za obratovanje naprave iz zakona, ki ureja varstvo okolja, s to uredbo, zaključki o BAT in drugimi predpisi, ki urejajo okoljevarstvene zahteve za obratovanje naprave.
(2) Ministrstvo v postopku spremembe ali podaljšanja okoljevarstvenega dovoljenja preverja skladnost obratovanja obstoječe naprave s pogoji iz okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi poročil iz tretjega, četrtega in petega odstavka 6. člena te uredbe ali ugotovitev izrednega inšpekcijskega pregleda v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(uporaba zaključkov o BAT)
(1) Za vprašanja o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode, ki niso urejena z zaključki o BAT, se uporablja predpis, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Za vprašanja obratovalnega monitoringa odpadnih vod, ki niso urejena z zaključki o BAT, pa se uporablja predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda.
(2) Za vprašanja o emisiji snovi v zrak, ki niso urejena z zaključki o BAT, se uporablja predpis, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Za vprašanja obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak, ki niso urejena z zaključki o BAT, se uporablja predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogoje za njegovo izvajanje.
(3) Za vprašanja glede ravnanja z odpadki, ki niso urejena z zaključki o BAT, se uporablja predpis, ki ureja odpadke.
(4) Za vprašanja glede kazalcev hrupa v okolju, ki niso urejena z zaključki o BAT, se uporablja predpis, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(5) Za vprašanja obratovalnega monitoringa tal in podzemne vode, ki niso urejena z zaključki o BAT, se uporabljata predpis, ki ureja obratovalni monitoring stanja tal, in predpis, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode.
(6) Pri pripravi projekta nameravanega posega v okolje in poročila o vplivih na okolje iz zakona, ki ureja varstvo okolja in izdajo okoljevarstvenega soglasja, se upoštevajo zaključki o BAT skladno z 18. in 20. členom te uredbe.
(določanje mejnih vrednosti)
(1) Pri določanju mejnih vrednosti za onesnaževala iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe, in za druga onesnaževala, za katera je verjetno, da jih posamezna naprava izpušča, je treba upoštevati njihovo vrsto in zmožnost prenašanja onesnaženja iz enega dela okolja v drugega.
(2) Mejne vrednosti emisij so enake najmanj strogi meji razpona ravni emisij, povezanih z BAT, kot so določene v zaključkih o BAT.
(3) Če je raven emisij ali najmanj stroga meja razpona ravni emisij, povezanih z BAT, strožja od mejnih vrednosti emisij iz predpisov iz prejšnjega člena, se kot mejna vrednost emisij uporabljajo ravni emisij ali najmanj stroga meja razpona ravni emisij, povezanih z BAT iz zaključkov o BAT.
(4) Če je mejna vrednost emisij iz predpisov iz prejšnjega člena, strožja od ravni emisij ali najmanj stroge meje razpona ravni emisij, povezanih z BAT, iz zaključkov o BAT, se uporabljajo določbe teh predpisov.
(določanje obratovalnega monitoringa in vrednotenje)
(1) Če sta metodologija in pogostost vzorčenja, merjenja in analiziranja v sklopu obratovalnega monitoringa iz zaključka o BAT strožji od metodologije in pogostosti iz predpisov iz 17. člena te uredbe, se uporabljajo zaključki o BAT, ki se na to nanašajo.
(2) Če sta metodologija in pogostost vzorčenja, merjenja in analiziranja v sklopu obratovalnega monitoringa iz predpisov iz 17. člena te uredbe strožja od metodologije in pogostosti iz zaključkov o BAT, se uporabljajo določbe teh predpisov.
(3) Izmerjene koncentracije snovi v odpadnih plinih in vodah se vrednotijo s smiselno uporabo predpisov iz 17. člena uredbe, če je mejna vrednost določena na podlagi drugega in tretjega odstavka 18. člena te uredbe.
(4) Izmerjene koncentracije snovi v odpadnih plinih in vodah se vrednotijo v skladu s predpisi iz 17. člena uredbe, če je mejna vrednost določena na podlagi četrtega odstavka 18. člena te uredbe.
(5) Predlog programa obratovalnega monitoringa in poročilo o obratovalnem monitoringu iz predpisov iz 17. člena te uredbe se izdelata glede na prvi in drugi odstavek tega člena.
(določanje drugih pogojev v okoljevarstvenem dovoljenju)
Ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju poleg zahtev iz 18. in 19. člena te uredbe določi tudi druge pogoje iz zaključkov o BAT in predpisov, ki urejajo okoljevarstvene zahteve za obratovanje naprave, pri čemer upošteva pogoje iz zaključkov o BAT, tako da ne poslabšajo kakovosti okolja.
(tehnika, ki ni opisana v zaključkih o BAT)
(1) Če tehnika ni opisana v zaključkih o BAT, ministrstvo v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja z uporabo meril iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe, ugotovi, ali je tehnika, ki jo je predlagal upravljavec, najboljša razpoložljiva tehnika.
(2) Za tehniko iz prejšnjega odstavka določi ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju tudi mejne vrednosti emisij, ki ne presegajo zgornjih mej ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in zagotavljajo enako raven varstva okolja kot tehnike, ki so opisane v zaključkih o BAT, in sicer:
– za enaka ali krajša časovna obdobja in pod enakimi referenčnimi pogoji kot vrednosti emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ali
– z referenčnimi pogoji in časovnimi obdobji, ki so drugačni od referenčnih pogojev in časovnih obdobij iz prejšnje alineje.
(3) Če so mejne vrednosti emisij v okoljevarstvenem dovoljenju določene v skladu s prejšnjim odstavkom, ministrstvo na podlagi poročil iz četrtega odstavka 6. člena te uredbe pregleda rezultate obratovalnih monitoringov vsaj vsako leto, da preveri, ali emisije pri običajnih pogojih obratovanja naprave presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot so določene v zaključkih o BAT.
IV. VLOGA ZA PRIDOBITEV OKOLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA
(podrobnejša vsebina vloge)
(1) Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja vsebuje:
a) opis naprave in dejavnosti, ki obsega zlasti:
– naslov in firmo upravljavca naprave,
– naslov naprave,
– podatke o dejavnostih, ki potekajo v napravi,
– podatke o proizvodni zmogljivosti dejavnosti, ki potekajo v napravi,
– navedbo zemljiških parcel in katastrske občine območja naprave,
– podatke o nepremičnih tehnoloških enotah naprave in drugih z napravo neposredno tehnično povezanih dejavnostih,
– dokazilo o posesti naprave, če upravljavec ni njen lastnik,
– grafični prikaz naprave, tehnoloških enot in infrastrukture na območju naprave;
b) opis značilnosti območja naprave;
c) podatke o vrsti, količini in lastnostih surovin in pomožnih materialov, drugih snovi, vode in energije, uporabljenih, proizvedenih ali skladiščenih v napravi;
č) podatke o vrsti in količini predvidenih emisij snovi iz naprave v dele okolja in opredelitev virov emisij znotraj naprave in pomembnih vplivov teh emisij na okolje, zlasti:
– podatke o vrsti in količini predvidenih emisij v odpadnih plinih pred in po njihovem čiščenju ter opredelitev pomembnih vplivov teh emisij na okolje;
– podatke o vrsti in količini predvidenih emisij snovi iz naprave v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo;
– podatke o virih hrupa iz naprave in opredelitev pomembnih vplivov teh emisij na okolje;
d) vrste, količine in viri emisij pri obratovanju naprave v izrednih razmerah ali ob nesreči;
e) predlog tehnoloških postopkov in drugih tehnologij ter ukrepov za preprečevanje onesnaževanja ali, če to ni mogoče, zmanjševanje emisij iz naprave. Iz predloga mora biti razvidno, da so predlagani tehnološki postopki in druge tehnologije enakovredni najboljšim razpoložljivim tehnikam. Predlog mora vključevati tudi:
– primerjavo ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami iz zaključkov o BAT, s tistimi iz predlaganega tehnološkega postopka in drugih tehnologij za preprečevanje onesnaževanja okolja, ter
– druge možnosti predlaganim tehnološkim postopkom, tehnologijam in ukrepom, ki jih je vlagatelj preučil pri izbiri najboljše razpoložljive tehnike;
f) predlog ukrepov za preprečevanje in nadzor nad izrednimi razmerami v obratovanju naprave ter za zmanjševanje njihovih posledic;
g) predlog ukrepov za preprečevanje nesreč in zmanjševanje njihovih posledic;
h) predvidene vrste in količine odpadkov, ki nastajajo pri obratovanju naprave, ter predvideno ravnanje z njimi;
i) predlog ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov in pripravo za ponovno uporabo, recikliranje ali predelavo odpadkov, nastalih v napravi;
j) predlog programa obratovalnega monitoringa emisij snovi v vode in zrak v skladu s petim odstavkom 19. člena te uredbe;
k) predlog programa obratovalnega monitoringa za vire hrupa v skladu s petim odstavkom 19. člena te uredbe;
l) elaborat o določitvi vplivnega območja naprave, če gre za novo napravo ali večjo spremembo naprave;
m) poljuden povzetek vloge.
(2) Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja vsebuje tudi oceno možnosti onesnaženja tal in podzemne vode iz 9. člena te uredbe ali izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe glede na 8. člen te uredbe.
(3) Ministrstvo lahko pozove upravljavca k dopolnitvi vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja z izhodiščnim poročilom iz 13. člena te uredbe, če po pregledu ocene možnosti onesnaženja tal in podzemne vode iz 9. člena te uredbe ugotovi, da je izpolnjen pogoj za izdelavo izhodiščnega poročila iz 12. člena te uredbe.
(4) Če mora upravljavec k vlogi predložiti izhodiščno poročilo, predloži tudi predlog programa obratovalnega monitoringa stanja tal in podzemne vode v skladu s petim odstavkom 19. člena te uredbe.
(5) Vloga za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja vsebuje tiste vsebine iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na zadevno spremembo obratovanja naprave. Vloga vsebuje tudi:
– primerjavo ravni okoljske učinkovitosti iz prve alineje e) točke prvega odstavka tega člena;
– strokovne utemeljitve in obrazložitve, ki jih izdela pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa stanja tal oziroma podzemne vode, če gre za spremembo mesta ali globine vzorčnih mest za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal oziroma za spremembo mesta ali dodatna merilna mesta za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode;
– dopolnjeno oceno možnosti onesnaženja tal in podzemne vode iz 9. člena te uredbe ali dopolnjeno izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe, če se sprememba nanaša na uporabo, proizvodnjo, izpust ali skladiščenje zadevne nevarne snovi.
(6) Določbe tega člena se uporabljajo tudi, če se pridobiva eno okoljevarstveno dovoljenje za več naprav istega ali različnih upravljavcev.
(7) Poleg vsebin iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena mora vloga vključevati še druge vsebine v skladu s predpisi, ki urejajo okoljevarstvene zahteve za obratovanje naprave.
(oblika vloge in poslovna skrivnost)
(1) Vloga se vloži pisno. K pisni vlogi se priloži tudi elektronski zapis vloge na prenosnih nosilcih zapisa.
(2) Če so v vlogi tudi podatki, ki štejejo za poslovno skrivnost, mora upravljavec:
– priložiti sklep, s katerim pooblaščeni organ upravljavca v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, določi, kateri podatki štejejo za poslovno skrivnost, in
– ustrezno označiti podatke v vlogi, ki štejejo za poslovno skrivnost.
V. VSEBINA OKOLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA
(podrobnejša vsebina okoljevarstvenega dovoljenja)
(1) Okoljevarstveno dovoljenje vsebuje opis obsega naprave, dejavnosti in zmogljivosti naprave ter značilnosti območja naprave, zlasti pa:
– naslov in firmo upravljavca,
– naslov naprave,
– podatke o dejavnostih, ki potekajo v napravi,
– podatke o nepremičnih tehnoloških enotah naprave in drugih z njo neposredno tehnično povezanih dejavnostih,
– podatke o proizvodni zmogljivosti naprave,
– navedbo referenčnih dokumentov o BAT in zaključkov o BAT, če so ti že izdani, ki se nanašajo na dejavnosti, ki potekajo v napravi in
– navedbo zemljiških parcel in katastrske občine območja naprave.
(2) V okoljevarstvenem dovoljenju se določi čas veljavnosti za napravo in druge naprave iz 25. člena te uredbe.
(3) V okoljevarstvenem dovoljenju se določijo mejne vrednosti emisij najmanj za onesnaževala iz priloge 5 te uredbe v skladu z 18. členom te uredbe.
(4) V okoljevarstvenem dovoljenju se določijo mejne vrednosti kazalcev hrupa in ukrepi za zmanjševanje hrupa v skladu z 18. členom te uredbe.
(5) V okoljevarstvenem dovoljenju se določijo ukrepi za varstvo okolja in drugi pogoji obratovanja naprave, zlasti pa:
– ukrepi za preprečevanje onesnaževanja oziroma zmanjševanje emisij iz naprave;
– zahteve za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode iz prvega odstavka 7. člena te uredbe;
– bistveni tehnični ukrepi za zagotavljanje varstva tal in podzemne vode iz ugotovitev in opisov iz tretje alineje 9. člena te uredbe;
– ukrepi za spremljanje lastnih odpadkov, nastalih v napravi in ravnanje z njimi v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke;
– ukrepi za preprečevanje in nadzor nad izrednimi razmerami pri obratovanju naprave ter za zmanjševanje njihovih posledic, pa tudi omejitve glede časovnega trajanja in največjih dovoljenih emisij snovi v vode in zrak,
– obveznost ustavitve naprave ali njenega dela, če ukrepov iz prejšnje alineje ni mogoče izvesti;
– ukrepi za preprečevanje nesreč in zmanjševanje njihovih posledic;
– ukrepi za preprečevanje, pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in predelavo odpadkov, nastalih v napravi;
– drugi ukrepi v zvezi z obratovanjem naprave iz 20. člena te uredbe.
(6) V okoljevarstvenem dovoljenju se določi obveznost upravljavca v zvezi z izvajanjem obratovalnega monitoringa:
– zahteve za obratovalni monitoring emisij:
a) metodologija in pogostost vzorčenja, merjenja in analiziranja v skladu z 19. členom te uredbe,
b) obveznost, da so rezultati obratovalnega monitoringa emisij, določenih na podlagi drugega odstavka 21. člena te uredbe, na voljo za enaka ali krajša časovna obdobja in referenčne pogoje kot za ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami,
c) obveznost predložitve poročila o rezultatih obratovalnega monitoringa iz 6. člena te uredbe,
d) merila za ugotavljanje čezmerne obremenitve glede na mejne vrednosti emisij iz 18. člena te uredbe;
– zahteve za obratovalni monitoring stanja tal in podzemne vode:
a) metodologija in mesta vzorčenja, merjenja in analiziranja ter pogostost v skladu s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring stanja tal in podzemne vode in v skladu z ugotovitvami iz izhodiščnega poročila iz 13. člena te uredbe;
b) obveznost predložitve poročila o rezultatih obratovalnega monitoringa iz 6. člena te uredbe;
– zahteve v zvezi s poročanjem v Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L št. 33 z dne 4. 2. 2006, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – četrti del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14).
(7) V okoljevarstvenem dovoljenju se določi obveznost obveščanja ministrstva o spremembah, ki se nanašajo na upravljavca, najpozneje v 30 dneh od nastanka spremembe.
(8) Ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju potrdi prejem ocene možnosti onesnaženja tal in podzemne vode iz 9. člena te uredbe oziroma izhodiščnega poročila iz 13. člena te uredbe.
(9) Ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju, ki se spreminja zaradi prilagoditve obratovanja naprave zaključkom o BAT, določi rok za uskladitev obratovanja naprave, ki ne sme biti daljši od štirih let od objave zaključkov o BAT.
(10) Glede vprašanj o obsegu in vsebini okoljevarstvenega dovoljenja, ki niso urejena s to uredbo, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo okoljevarstvene zahteve za obratovanje naprave.
(11) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo zaščito živali, se za naprave iz 6.6 točke priloge 1 te uredbe v okoljevarstvenem dovoljenju določijo zahteve iz prvega do destega odstavka tega člena.
(okoljevarstveno dovoljenje za napravo in druge naprave)
(1) Če isti upravljavec na istem območju upravlja več naprav, ki imajo skupne objekte in naprave za odvajanje odpadnih voda in odpadnih plinov ali za ravnanje z odpadki, se za te naprave izda eno okoljevarstveno dovoljenje v skladu s to uredbo.
(2) Če isti upravljavec na istem območju upravlja tudi drugo napravo, ki ima z napravo skupne objekte ali naprave za odvajanje odpadnih voda in odpadnih plinov ali za ravnanje z odpadki, se okoljevarstveno dovoljenje za drugo napravo lahko izda v okviru okoljevarstvenega dovoljenja za napravo v skladu s to uredbo.
(3) Če je bilo okoljevarstveno dovoljenje izdano na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena, se podatki o obsegu okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka prejšnjega člena nanašajo tudi na drugo napravo, določila in podatki iz drugega do desetega odstavka prejšnjega člena pa se lahko določijo ločeno za napravo in drugo napravo.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo okolja.
(1) Z globo od 25.000 do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec, ki je pravna oseba, če ne vloži vloge v roku iz prvega odstavka 29. člena te uredbe.
(2) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki so bili začeti do uveljavitve te uredbe, se končajo v skladu z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 97/04, 71/07, 122/07 in 68/12).
(1) Ne glede na določbe drugega do četrtega odstavka 22. člena te uredbe mora upravljavec za napravo, s katero se izvaja dejavnost, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega in je v prilogi 1 te uredbe označena z * ter je obratovala ali je bilo zanjo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov na dan uveljavitve te uredbe, vložiti vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v 190 dneh po uveljavitvi te uredbe.
(2) Upravljavec iz prejšnjega odstavka predloži oceno možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode iz 9. člena te uredbe ali izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe ministrstvu v 18 mesecih od uveljavitve te uredbe.
(3) Predložitev ocene oziroma poročila v roku iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje za predložitev podatkov, ki jih ministrstvo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja zahteva ob spremembi dovoljenja po uradni dolžnosti.
(predložitev ocene možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode ali izhodiščnega poročila)
(1) Upravljavec naprave, za obratovanje katere je bilo v obdobju med 7. januarjem 2013 in šest mesecev po uveljavitvi te uredbe prvič pridobljeno dokončno okoljevarstveno dovoljenje ali dokončno spremenjeno okoljevarstveno dovoljenje zaradi večje spremembe ali zaradi uskladitve z zaključki o BAT, predloži oceno možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode iz 9. člena te uredbe ali izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe ministrstvu v 18 mesecih od uveljavitve te uredbe.
(2) Predložitev ocene oziroma poročila v roku iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje za predložitev podatkov, ki jih ministrstvo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja zahteva ob spremembi dovoljenja po uradni dolžnosti.
(uporaba predpisov do izdaje zaključkov o BAT)
(1) Pogoji iz 18. in 19. člena te uredbe se v okoljevarstvenem dovoljenju do izdaje zaključkov o BAT določajo na podlagi predpisov, ki urejajo emisije snovi v vode in zrak, predpisa, ki ureja vire hrupa, predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(2) Pogoji iz 20. člena te uredbe se v okoljevarstvenem dovoljenju do izdaje zaključkov o BAT določajo na podlagi zaključkov o BAT iz referenčnega dokumenta o BAT.
(3) Šesti odstavek 17. člena te uredbe se uporablja za posamezno dejavnost od izdaje zaključka o BAT, ki ureja to dejavnost.
(vsebina okoljevarstvenega dovoljenja glede na oceno možnosti in izhodiščno poročilo)
(1) V okoljevarstvenem dovoljenju se zahteve iz druge in tretje alineje petega odstavka 24. člena te uredbe določijo, ko nastopi obveznost predložitve ocene možnosti iz 9. člena te uredbe ali izhodiščnega poročila iz 13. člena te uredbe skladno s to uredbo.
(2) V okoljevarstvenem dovoljenju se zahteve iz druge alineje šestega odstavka 24. člena te uredbe določijo, ko nastopi obveznost predložitve izhodiščnega poročila iz 13. člena te uredbe skladno s to uredbo.
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 97/04, 71/07, 122/07 in 68/12).
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-30/2015
Ljubljana, dne 29. julija 2015
EVA 2015-2550-0067
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik
