Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12, 14/15 – ZUUJFO) in 21. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 13/09, 17/11) je Občinski svet Občine Tolmin na 7. seji dne 9. julija 2015 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu stanovanjska zazidava Modrej (MD 40)
(pravna podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se v skladu s prvim odstavkom 55. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12, 14/15 – ZUUJFO) in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 78/12), sprejme občinski podrobni prostorski načrt stanovanjska zazidava Modrej (MD 04) (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je pod številko 13033-00 izdelalo podjetje Savaprojekt Krško d.d..
(3) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske.
(1) OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:
A) BESEDILNI DEL PODROBNEGA NAČRTA (ODLOK)
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
1.1. Namen OPPN
1.2. Območje OPPN
1.3. Posegi izven območja OPPN
2. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
3.1. Skupne določbe
3.2. Prometna infrastruktura
3.3. Vodovodno omrežje
3.4. Elektroenergetsko omrežje
3.5. Kanalizacijsko omrežje
3.6. Elektronske komunikacije
3.7. Odpadki
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
5.1. Varstvo voda in tal
5.2. Varstvo zraka
5.3. Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem
5.4. Varstvo pred hrupom
5.5. Ohranjanje narave
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
6.1. Obramba in zaščita
6.2. Varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost ter plazovitost terena
6.3. Seizmološke zahteve
6.4. Požarno varstvo
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
7.1. Etapnost gradnje
7.2. Obveznosti investitorjev in izvajalcev
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
B) GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA
B1 Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega planskega akta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju | M 1: 5 000 |
B2 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem | M 1: 1 000 |
B3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1: 2 500 |
B4 Ureditvena situacija | M 1: 1 000 |
B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na javno gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno dobro | M 1: 500 |
B6 Načrt parcelacije | M 1: 1 000 |
C) POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
D) PRILOGE PODROBNEGA NAČRTA
D1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
D2 Prikaz stanja prostora
D3 Strokovne podlage
D4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
D5 Obrazložitev in utemeljitev OPPN
D6 Povzetek za javnost
1. Opis prostorske ureditve
1.1. Namen OPPN
(1) Območje stanovanjske zazidave Modrej je po namenski rabi opredeljeno kot stanovanjske površine (SSe; e – enodružinska gradnja). Območje se nahaja v južnem delu naselja Modrej.
(2) S tem OPPN se podrobneje načrtuje prostorska ureditev za novo stanovanjsko zazidavo v naselju Modrej. Določijo se prostorsko izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor, pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov, pogoji in merila za parcelacijo, pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoji obrambnih potreb in pogoji glede varovanja zdravja.
(3) OPPN je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj.
1.2. Območje OPPN
(1) Območje OPPN je velikosti ca. 2,2 ha in zajema obstoječe stavbe: Modrej 1, Modrej 1a, Modrej 1h, Modrej 2a, Modrej 57a, Modrej 58, Modrej 59 in Modrej 60. Ostalo so nepozidana stavbna zemljišča, ki se uporabljajo v kmetijske namene (njive, travniki itd.).
(2) Območje OPPN zajema zemljišča naslednjih parcelnih številk: del 100, del 106/2, del 106/3, 106/4, 106/5, del 107, del 108, 110/3, 110/4, 110/5, del 111, 112, 113, 114/1, 114/2, 114/3, 115/1, 115/2, 115/3, 115/4, 115/5, 115/6, 115/7, 115/8, 116/1, 116/3, 117/2, 117/3, 117/4, del 633/1, 633/2, 633/3, 633/4, 633/5, 633/6, del 1175/7, 1176/24, del 1179/3, vse k.o. Most na Soči (2246).
(3) Območje z zahodne strani meji na javno cesto JP 921571, na vzhodni strani na javno cesto JP 920631, na južni strani pa na najboljša kmetijska zemljišča (K1).
(4) Območje OPPN je prikazano na vseh grafičnih načrtih.
1.3. Posegi izven območja OPPN
(1) Izven območja OPPN se gradi gospodarsko javno infrastrukturo, javne ceste ter ostale ureditve, ki so potrebne za normalno funkcioniranje nove stanovanjske zazidave, in sicer:
– Obstoječ 20 kV daljnovod, ki poteka preko obravnavanega območja do obstoječe transformatorske postaje Modrej, se ukine. Izvede se nov 20 kV elektro kablovod od obstoječega stebra na daljnovodu 20 kV RTP Tolmin do RTP Most, do nove transformatorske postaje Modrej.
– Načrtuje se izvedba nove optične kabelske povezave od funkcijske lokacije (FL) Most na Soči do območja OPPN.
– Na območju OPPN se vse zračne vode (nizkonapetostno elektro omrežje in telekomunikacijsko omrežje) ukine in zamenja s kabelsko kanalizacijo pri čemer so posegi predvideni tudi izven območja OPPN.
– Izven območja OPPN se izvedejo tudi navezave načrtovane gospodarske javne infrastrukture (vodovod, nizkonapetostno elektro omrežje, komunalne odpadne vode, padavinske vode) na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo.
– Ureditev naravne grape za potrebe boljšega prevajanja padavinskih voda (posek višjega drevja in grmovnic, odstranitev morebitnih suhih vej in naplavin ter sonaravna utrditev brežin). Poseg se izvaja na zemljiščih parc. št. 100, 107 in 108, k.o. Most na Soči.
– Rekonstrukcija nekategorizirane poljske poti v smeri sv. Mavra z možnostjo ureditve travnatega parkirišča in obračališča. Dela se bodo izvajala po delih zemljišč 96, 100, 633/1, 635 in 1175/7, k.o. Most na Soči.
– Uredi se pešpot vzdolž naravne grape z navezavo na obstoječe cestno omrežje in pešpoti.
– Možnost ureditve dostopa na parcelo GP1 po zemljišču parc. št. 633/1, k.o. Most na Soči.
(2) Izven območja OPPN se lahko posega tudi z ostalimi infrastrukturnimi vodi, če se pri projektiranju in gradnji izkaže oziroma najde boljša tehnična rešitev od predvidene, pod pogojem, da rešitve niso v nasprotju z javnimi interesi in so potrjene s soglasjem upravljavca predmetnega voda in vseh tangiranih vodov.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
(1) Naselje Modrej se nahaja pod vznožjem hriba Senica, na vzhodni strani državne ceste, ki poteka med Mostom na Soči in Tolminom.
(2) Glavni vstop v naselje iz smeri Mosta na Soči je urejen iz državne ceste (glavna cesta) preko javne poti JP 921571.
(3) Območje OPPN je z zahodne in vzhodne strani omejeno z javnimi potmi, v južnem delu pa poteka naravna grapa, ki jo je oblikovala skozi leta zaledna voda, ki prihaja iz izvirov v hribu nad grapo.
(4) Območje je razdeljeno na spodnji in zgornji plato. Spodnji plato je severni del, ki je položnejši in dostopen iz javne poti JP 921571 in javne poti JP 920631. Zgornji južni plato je strmejši in dostopen preko nekategorizirane poljske poti, ki poteka od javne poti JP 920631 do cerkve sv. Mavra.
(5) Na območju OPPN se uredi interna prometnica, ki bo omogočala dostop do posameznih parcel. Bistveno povečanje prometa skozi naselje Modrej ni predvideno, saj se za glavnino novih stavb na spodnjem platoju uredi interna dostopna cesta kot slepa ulica, že takoj na začetku javne poti JP 921571.
(6) Območje OPPN v južnem delu sega na območje arheološkega najdišča Most na Soči – arheološko najdišče Sveta Lucija (EŠD 470) ter meji na sakralno stavbno dediščino Modrej – znamenje (EŠD 21214). Arheološko najdišče Sveta Lucija je zavarovano z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju Občine Tolmin) Uradno glasilo št. 5, 6. junij 1990).
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
(1) Območje OPPN je razdeljeno na zgornji in spodnji plato (glej grafične priloge).
(2) Zgornji plato: Na območju se formira tri nove parcele namenjene gradnji individualnih stanovanjskih stavb (GP1, GP2, GP3) in prometnici (GPC1 in GPC2). Obstoječe stanovanjske stavbe (Modrej 57a, Modrej 58, Modrej 60 in Modrej 59), ki se nahajajo na parcelah GP4, GP5 in GP6 se ohranijo. Za dostop do načrtovanih parcel (GP1, GP2 in GP3) se rekonstruira nekategorizirana javna pot. Dostopna cesta se uredi kot dvosmerna cesta širine 6m (vozišče 4,75 m + dva robna pasova 1,25 m). Dostopna cesta se na skrajnem južnem koncu območja urejanja lahko konča s parkiriščem in obračališčem. Parkirišč in obračališče se nameni obiskovalcem (turistom) in ostalim, ki želijo pot do cerkve sv. Mavra nadaljevati peš. Obračališče se nameni tudi komunalnim vozilom in vozilom zimske službe. Dostopi do parcel GP4, GP5 in GP6 so obstoječi in urejeni iz javne poti JP 920631. Obstoječ 20kV daljnovod se odstrani in se ga nadomesti z 20kV kablovodom, ki bo potekal vzdolž javne poti JP 920631.
(3) Spodnji plato: Na območju se formira devet novih parcel namenjenih gradnji individualnih stanovanjskih stavb (GP7, GP8, GP9, GP10, GP11, GP12, GP15, GP16 in GP18), nova prometnica GPC3, parcela za gradnjo transformatorske postaje in ekološkega otoka (GPI) ter zelene površine (GPZ). Obstoječe stanovanjske stavbe (Modrej 1, Modrej 1a, Modrej 1h in Modrej 2a), ki se nahajajo na parcelah GP13, GP14, GP17 in GP19 se ohranijo. Stanovanjski stavbi Modrej 1h, ki stoji na parceli GP17, se parcela namenjena gradnji določi tako, da se omogoči normalno vzdrževanje stavbe. Zelene površine se uredijo kot parkovne površine (pešpoti, klopce s koši za smeti, otroška igrala in podobno) in se jih uredi predvsem v južnem delu območja ob naravni grapi ter v severnem delu območja med stanovanjsko stavbo Modrej 1 in Modrej 2a. Na koncu interne dostopne ceste se uredi območje za postavitev nove transformatorske postaje (TP Modrej) ter ekološkega otoka. V obstoječi brežini se uredi niša v dolžini do 18m in globine do 5,50 m. Strešna plošča niše se zazeleni. Ob niši se uredi parkirišče in obračališče namenjeno predvsem komunalnim vozilom, vozilom zimske službe ter vzdrževalnim vozilom. Glavna prometnica, ki bo omogočila dostop do novih parcel na spodnjem platoju, se uredi iz javne poti JP 921571. Interna dostopna cesta se uredi kot slepa ulica in se zaključi z obračališčem. Interna dostopna cesta se uredi kot dvosmerna cesta širine 6,5 m (vozišče 5,50 m + dva robna pasova 1,00 m). Iz dostopne ceste se uredijo dovozi do posameznih parcel. Dostopi do parcel GP13, GP14, GP17 in GP19 so obstoječi in se ohranijo. Na spodnjem platoju se obstoječa jamborska transformatorska postaja Modrej odstrani oziroma prestavi v nišo ob koncu interne dostopne ceste. Obstoječ 20kV daljnovod, ki poteka preko območja do transformatorske postaje Modrej, se kablira.
(učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov energije)
V fazi projektiranja stavb je treba izpolnjevati tehnične zahteve na področju toplotne zaščite, gretja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah. Objekti na območju nove stanovanjske soseske se projektirajo na način energetsko varčne hiše. Uporabijo se lahko sončni kolektorji, geotermalne vrtine, toplotne črpalke, fotovoltaika ter ostali alternativni obnovljivi viri energije, ki pa morajo biti namenjeni lastni potrebi objektov.
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrste dopustnih posegov v prostoru
(vrste dopustnih dejavnosti)
Območje OPPN se nameni stanovanjski rabi. Možno je tudi izvajanje mirnih, nemotečih dejavnosti, ki omogočajo samozaposlitev kot so: knjigovodski servis, šiviljstvo, projektiranje, odvetništvo itd., pod pogojem, da:
– dejavnost ustreza potrebam in velikosti nove stanovanjske soseske,
– se dejavnost izvaja na maksimalno 50 % bruto tlorisne površine osnovne stavbe,
– se zaradi izvajanja dejavnosti zahteva največ dva parkirna mesta na stanovanjsko enoto.
Gostinska dejavnost ni dovoljena.
(vrste dopustnih objektov glede na namen)
(1) V skladu s predpisom, ki ureja enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI), se na območju OPPN dopušča gradnja naslednjih osnovnih objektov:
1 / STAVBE | | |
11 / | Stanovanjske stavbe; |
| 111 | Enostanovanjske stavbe: |
| 112 | Večstanovanjske stavbe; |
| | 11210 | Dvostanovanjske stavbe; |
2 / GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
21 / Objekti transportne infrastrukture; |
| 211 | Ceste; | |
| | 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; |
22 / | Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; |
| 221 Daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in daljinski elektroenergetski vodi; |
| | 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode; |
| 222 | Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja; |
24 / | Drugi gradbeni inženirski objekti; |
| 241 | Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; |
| | 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; |
| 242 | Drugi gradbeni inženirski objekti; |
| | 24204 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
(2) Na območju načrtovanih parcel namenjenih gradnji in javnih površin, se poleg osnovnih objektov, dovoli tudi gradnja ostalih objektov kot dopolnilnih k osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti). Ti dopolnilni objekti se postavijo v skladu s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na zahtevnost ter pod pogoji tega OPPN, in sicer:
– majhna stavba;
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave;
– pomožni objekti v javni rabi;
– ograja;
– podporni zid;
– rezervoar;
– vodnjak, vodomet;
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja;
– samostojno parkirišče;
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno;
– športno igrišče na prostem;
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (od tega samo grajen rastlinjak in pokrito skladišče za lesena goriva; oba kot enostavna objekta površine do vključno 20 m2);
– pomožni komunalni objekt.
(1) V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega OPPN:
– gradnje novih objektov (novi objekti, dozidave in nadzidave),
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov ali njihovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v skladu z dopustnimi dejavnostmi po tem OPPN,
– vzdrževanje objektov.
(2) Legalno zgrajene stavbe na območju OPPN je dovoljeno nadzidati do maksimalno K + P + N + M.
2.3.2. Prostorsko izvedbeni pogoji glede lege objektov
(lega objekta na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo)
(1) Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:
– Parcela namenjena gradnji (GP): namenjena je gradnji osnovnega objekta (osnovni stavbi in gradbeno-inženirskim objektom), ureditvi dvorišč, parkirišč, zelenih površin in podobno ter gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov.
– Gradbena meja (GM): črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z zemljiščem), ki je novozgrajena oziroma načrtovana stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali je odmaknjena v notranjost.
– Gradbena linija (GL): črta, na katero morajo biti z enim robom – s finalnim slojem zunanjega ovoja stavbe postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
– Zelena površina (ZP): je površina namenjena parkovni ureditvi (zelenice, nižje drevesne zasaditve – grmovnice, avtohtone listopadne drevesne vrste, postavitev otroških igral, klopic s koši za smeti, sprehajalne poti in podobno).
(2) Lega osnovnih stavb in odmiki od mej sosednjih zemljišč so določeni z regulacijskimi in funkcijskimi elementi (gradbena meja in gradbena linija), pri čemer morajo biti tudi zagotovljeni svetlobno – tehnični, požarnovarstveni, sanitarni in drugi pogoji. Osnovne stavbe se gradijo znotraj določene gradbene meje, upoštevajoč gradbeno linijo kjer je ta določena. Gradbena meja pri načrtovanih stavbah je od parcele sosednjega zemljišča oddaljena 4 m oziroma 6m tam, kjer je določena gradbena linija, razen na parceli GP18, kjer je gradbena meja določena z večjim odmikom od parcelnih mej (glej grafične priloge). Na spodnjem platoju mora biti osnovna stavba locirana z daljšo stranico na gradbeno linijo. Osnovna stavba na parceli GP18 mora biti locirana z daljšo stranico na gradbeno linijo, ki je določena vzdolž javne poti JP 921571. Glavno sleme osnovne stavbe mora potekati vzdolž daljše stranice objekta. Sleme stavb na zgornjem platoju mora biti vzporedno s plastnicami terena (maksimalni odklon od plastnic je 35 stopinj). Pri določanju tlorisne velikosti osnovne stavbe je treba upoštevati predpisano razmerje stranic.
(3) Obstoječe legalno zgrajene stavbe na območju OPPN je dopustno dozidati tako, da je minimalni odmik dozidave od sosednjega zemljišča 4 m. Odmik je lahko tudi manjši, vendar ne manj kot 2 m, če s tem pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
(4) Gradnja gradbeno inženirskih objektov je dovoljena na celotnem območju OPPN v skladu s projektno dokumentacijo.
(5) Dopolnilne stavbe (majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave ter pomožni kmetijsko-gozdarski objekt) se gradijo na parcelah namenjenih gradnji osnovnih stavb pod pogoji tega OPPN. Med osnovno stavbo in javno prometnico iz katere se uredi dostop na parcelo, se lahko postavljajo samo nadstrešnice za avtomobile ter vetrolovi in nadstreški nad glavnimi hodi v osnovno stavbo, ostale majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave ter pomožni kmetijsko-gozdarski objekti se gradijo za določeno gradbeno linijo. Odmik majhnih stavb, majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave ter pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, mora biti minimalno 1 m (tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih podzemnih in nadzemnih delov objekta) odmaknjena od sosednje parcele. S soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa je ta odmik lahko manjši.
(6) Ograje in podporni zidovi se lahko gradijo na parcelni meji samo pod pogojem, da je sklenjen medsebojni sporazum z lastnikom sosednjega zemljišča o medsebojni uporabi in vzdrževanju predmetnega objekta.
(7) Ostali dopolnili objekti se lahko gradijo na celotnem območju OPPN.
(8) Aparati in naprave, ki se jih postavlja kot vzdrževalna dela, se postavijo na vizualno neizpostavljenih delih stavb. Tehnične naprave, dimniki, fotovoltaični paneli, sončni kolektorji, agregati, klima naprave, antene, toplotne črpalke itd.), ki se locirajo na ravno streho, morajo biti locirani za vencem oziroma kolenčnim zidom ravne strehe. Sončne kolektorje ali fotovoltaične panele je možno montirati tudi na fasade objektov, ki pa morajo biti estetsko vkomponirani v fasado objekta. Pri dvokapnih strehah morajo biti paneli (fotovoltaika, sončni kolektorji …) izvedeni v ravnini strešine. Aparati in naprave, ki se lahko nameščajo na parcelo namenjeni gradnji, morajo biti od parcelne meje oddaljeni vsaj 1 m.
2.3.3. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanje
(velikost in oblikovanje objektov)
(1) Osnovne in dopolnilne stavbe morajo upoštevati kvaliteto naravnega in grajenega kulturnega prostora.
(2) Tlorisna velikost osnovnih stavb: znotraj gradbene meje upoštevajoč gradbeno linijo, kjer je določena. Na spodnjem platoju mora osnovna stavba upoštevati razmerje stranic od 1:1,5 do 1:2, razen osnovna stavba na parceli GP18, ki mora upoštevati razmerje stranic od 1:1,2 do 1:1,6. Na zgornjem platoju mora osnovna stavba upoštevati razmerje stranic od 1:1,5 do 1:3. K osnovni stavbi je možno dodajati različne oblike volumnov (ni treba upoštevati razmerje stranic), ki ne smejo presegati 50 % tlorisa osnovne stavbe. Dozidava obstoječih stavb ne sme presegati 50 % tlorisa osnovne stavbe.
(3) Vertikalni gabarit osnovnih stavb:
– V skladu z grafično prilogo B4 Ureditvena situacija. Posamezna etaža ne sme presegati konstrukcijske višine 3 m. Klet ni obvezna.
– Na spodnjem platoju na parcelah, ki imajo dovoz iz javne poti JP 921571 in na zgornjem platoju, so kleti iz dostopne strani vizualno izpostavljene, z ostalih treh strani pa vkopane v teren. Na spodnjem platoju, kjer so dovozi na parcele urejeni iz interne dostopne ceste, pa se kleti popolnoma vkoplje v teren.
– Kolenčni zid v mansardi (M) maksimalno 1,2 m. Kolenčni zid pri osnovni stavbi na parceli GP18 maksimalno 20 cm.
– Vertikalni gabarit dozidav obstoječih stavb je maksimalno enak gabaritu stavbe, ki se doziduje. Dozidave se oblikujejo enako kot stavba, ki se doziduje.
(4) Streha:
– v pretežnem delu simetrična dvokapna streha, v ostalem delu pa lahko tudi ravna;
– naklon simetrične dvokapne strehe od 25° do 35°;
– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta in na zgornjem platoju vzporedna s plastnicami (maksimalni odklon od plastnic je 35°);
– osvetlitev mansard s strešnimi okni in frčadami;
– frčade na strehah so lahko ravne, enokapne z naklonom (do 10°) ali dvokapne, z enakim naklonom kot je osnovna streha. Trapezne frčade so prepovedane. Frčada ne sme presegati slemena strehe. Vse frčade na eni strehi naj bodo enotno oblikovane;
– čopi niso dovoljeni.
(5) Kritina:
– valovita kritina po obliki podobna korčni kritini, od opečno rdeče do opečno rjave barve. Prepovedana je uporaba svetlečih/bleščečih materialov.
(6) Fasada:
– Oblikovanje objekta in materiali po načelih sodobnega oblikovanja. Dovoljeno je uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve), priporočena je uporaba lokalnih naravnih materialov (kamen, les, apneni ometi itd.).
– balkoni morajo biti skriti pod napuščem ali lastnim nadstreškom;
– barva bela ali pastelna zemeljskih odtenkov. Pastelna barva je barva, ki ima delež barvne pigmentacije v beli osnovi manj kot 20 %. Možni so intenzivnejši barvni poudarki, ki pa ne smejo presegati 30 % celotne fasade stavbe. Za barvne poudarke se tudi izbira zemeljske odtenke. Barvni poudarki lahko dosegajo delež barvne pigmentacije v beli osnovi do 80 %. Prepovedane so barve, ki izstopajo iz okolice, so agresivne, flourescentne ali preintenzivne.
(7) Velikost dopolnilnih objektov (nezahtevnih in enostavnih objektov) je določena s predpisom o tovrstnih objektih, razen pri pomožnih kmetijsko – gozdarskih objektih (grajen rastlinjak in pokrito skladišče za lesena goriva), kjer so dovoljeni le enostavni objekti do velikosti 20 m2. Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno in pri izbiri materialov ter barv usklajeni z osnovnimi stavbami na parceli. Lahko so tudi leseni. Majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave imajo lahko tudi ravno ali enokapno streho.
(8) Višinske razlike med parcelami se premošča s travnatimi brežinami ali opornimi zidovi do višine 1 m. Večji oporni zidovi se zaradi zahtevnega terena izvedejo na zgornjem platoju ter pri urejanju dovozov na GP15, GP16 in GP18 na spodnjem platoju.
(9) Ograje so dovoljene kot transparentne (kovinske, lesene) ograje. Masivne (zidane) ograje niso dovoljene. Možna je zasaditev žive meje (avtohtone grmovnice).
(10) Oporni zidovi morajo biti zasajeni s plezajočimi grmovnicami oziroma ozelenjeni. Varovanje na opornih zidovih se izvede z obvezno postavitvijo varovalnih ograj po predpisih.
(oblikovanje zelenih površin)
Na območju OPPN se načrtuje večje zelene površine, ki se namenijo parkovni ureditvi. Območje se zasadi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti in preglednosti. Uredijo se pešpot, postavijo se otroška igrala, peskovniki, klopice s koši za smeti in podobno.
2.3.4. Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
(1) Na območju OPPN se pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stavbe na posamezni parceli izvede parcelacija za potrebe izvedbe gospodarske javne infrastrukture oziroma vsaj javne prometnice v takem obsegu, da bo omogočen dostop do parcele.
(2) Parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objektov in funkcionalnih površin, ki so zgrajeni oziroma urejeni na posamezni parceli.
(3) Parcelacija je prikazana na grafičnem načrtu »B6 Načrt parcelacije«. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
(4) Parcele namenjene gradnji se lahko združujejo pod pogojem, da je omogočen neposreden dostop na javno prometnico. V primeru združevanja parcel se ustrezno poveže tudi gradbena meja.
2.3.5. Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
(1) Delež zazidanosti parcele namenjene gradnji, oziroma razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji je do 0,4. V zazidano površino upoštevati tudi površino nezahtevnih in enostavnih objektov.
(2) Na parceli namenjeni gradnji se mora urediti vsaj 20 % zelenih površin.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.1. Skupne določbe
(1) Obstoječe objekte v območju OPPN, ki so že priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, se po izgradnji nove gospodarske javne infrastrukture priključi na nove vode.
(2) Na območju OPPN so dopustne odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje GJI in grajenega javnega dobra ter gradnja novih. Pri tem se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja.
(3) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih omrežij ter gradnja novih GJI, se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi s smernicami in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture je brez soglasja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa.
(4) V varovalnem pasu je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanje ali zniževanje globine infrastrukturnega voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte.
(5) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti.
(6) Načrtovani objekti se priključijo na obstoječo javno gospodarsko infrastrukturo, in sicer na prometno omrežje, vodovod, kanalizacijo za odvajanje komunalnih odpadnih vod in padavinskih vod, energetsko infrastrukturo in infrastrukturo elektronskih komunikacij (kabelski sistem, optika …).
(7) Za priključitev objektov na GJI oziroma, če se bo zaradi gradnje spremenila kapaciteta obstoječih priključkov, se pridobi soglasje za priključitev skladno s predpisi o graditvi objektov in sektorskimi predpisi.
3.2. Prometna infrastruktura
(1) Na območju OPPN poteka javna pot JP 921571, javna pot JP 920631 in nekategorizirana poljska pot v smeri sv. Mavra. Obstoječe poti se vzdržujejo in rekonstruirajo. Vzdolž obeh kategoriziranih javnih poti je možna izgradnja pločnika. Dostopi do obstoječih stavb se ohranijo.
(2) Za dostop do zgornjega platoja se obstoječa nekategorizirana poljska pot rekonstruira tako, da se izvede nova dostopna cesta v smeri sv. Mavra v dolžini ca. 120 m. Dostopna cesta se uredi kot dvosmerna cesta širine 6 m (vozišče 4,75 m + dva robna pasova 1,25 m). Dostop na parcelo GP1 se uredi iz dostopne ceste GPC1 (v severnem ali zahodnem delu parcele). Parceli GP2 in GP3 se dovoz uredi preko parcele GPC2. Zaradi izgradnje dostopne ceste se izvede večje oporne zidove. Oporni zidovi morajo biti zazelenjeni s plezalkami. Dostopna cesta se na skrajnem južnem delu, lahko konča s parkiriščem in obračališčem.
(3) Za dostop na spodnji plato se iz javne poti JP 921571 uredi interna dostopna cesta širine 6,5 m (vozišče 5,50 m + dva robna pasova 1,00 m).
(4) Na koncu dostopne ceste se uredi obračališče za komunalna vozila in vozila zimska službe.
(5) Obračanje osebnih vozil mora biti zagotovljeno v sklopu posamezne parcele namenjene gradnji stavbe. Vzvratno vključevanje vozil na javno prometnico ni dovoljeno. Vzdolž obstoječih javnih poti, rekonstruirane nekategorizirane poljske poti in interne dostopne ceste se lahko izvede pločnik.
(6) Iz javne prometnice se uredi le en dostop (uvoz za motorno vozilo) na posamezno parcelo namenjeno gradnji. Natančna lokacija dostopa se določi v fazi projektiranja. Na GP1 se dostop uredi iz dostopne ceste zgornjega platoja (GPC1) v severnem ali zahodnem delu parcele, dostop na GP2 in GP3 se uredi iz GPC2. Na GP16 in GP18 se dostop uredi iz JP 921571 ali interne dostopne ceste (GPC3).
3.3. Vodovodno omrežje
(1) Naselje Modrej je opremljeno z javnim vodovodnim omrežjem. Za naselje Modrej je izdelana projektna dokumentacija »Vodovod in kanalizacija Modrej, PZI, št. proj. P-587/11, marec 2011; vrsta načrta: Načrt vodovoda št. načrta: P-587/11-1, izdelal Hydrotech d.o.o. Cankarjeva 62, 5000 Nova Gorica«, ki za Modrej načrtuje izgradnjo novega javnega vodovodnega omrežja.
(2) Na območju OPPN se izvede javno vodovodno omrežje z navezavo na načrtovan javni vodovod naselja Modrej. Novo vodovodno omrežje se načrtuje v skladu z veljavno zakonodajo o načinu oskrbe s pitno vodo.
(3) Načrtovane stavbe se priključijo na javno vodovodno omrežje preko skupnih vodomernih jaškov, lociranih v skrajnem robu prometnice. Globina vodovoda je minimalno 1,2 m. Upoštevati predpisane minimalne vertikalne in horizontalne odmike vodovoda od ostale gospodarske javne infrastrukture.
(1) Na območju naselja Modrej je že zgrajena hidrantna mreža.
(2) Zaradi nove stanovanjske zazidave se izvede dva nadzemna hidranta in sicer na zgornjem platoju od rekonstruirani poljski poti ter na spodnjem platoju ob interni dostopni cesti.
3.4. Elektroenergetsko omrežje
(transformatorska postaja, NN in SN elektro vodi)
(1) Naselje Modrej se z električno energijo napaja iz obstoječe jamborske transformatorske postaje Modrej (v nadaljnjem besedilu: TP), ki stoji na parceli št. 117/3, k.o. Most na Soči. Do TP poteka 20kV daljnovod iz jugovzhodne smeri. Iz TP v smeri severa, poteka nizkonapetostni zračni elektro vod, v ostale smeri pa podzemni nizkonapetostni elektro vodi.
(2) Za potrebe napajanja načrtovanih stavb v okviru OPPN, se ukine obstoječa jamborska TP in se zgradi nova montažna betonska TP nazivne moči 630kVA za potrebe novih ter obstoječih odjemalcev, ki so priključeni v obstoječo TP. TP se locira v nišo ob koncu interne dostopne ceste. TP mora biti nivojsko ločena od povozne površine. Ob niši, kjer bo locirana nova TP in se tudi uredil ekološki otok, se zagotovi parkiranje in obračanje komunalnim vozilom, vozilom zimske službe in vzdrževalnim vozilom elektro službe. Za te ureditve je določena skupna parcela (GPI).
(3) Obstoječi nizkonapetostni zračni in zemeljski elektro vodi se ustrezno prestavijo. Obstoječ priključni 20 kV daljnovod, ki poteka preko območja zazidave, se odstrani oziroma prestavi. Priključni 20 kV kablovod se izvede kot kablovod v ustrezni kabelski kanalizaciji in sicer od obstoječega jambora na daljnovodu DV 20 kV RTP Tolmin – RTP Most 20 kV do nove lokacije TP Modrej.
(4) Vso elektro omrežje se izvaja v kabelski kanalizaciji. Kabelske jaške se postavi na maksimalni razdalji 70m oziroma ob lomu trase večjemu od 30° ali izvedbi odcepa za nizkonapetostni priključek. Na posamezni parceli, namenjeni gradnji stavbe, se izvede vzidana elektro omarica ali prostostoječa elektro omarica, iz katere se izvede elektro priključek do posamezne stavbe. Vzdrževalcu omrežja mora biti omogočen prost dostop do omarice.
Območje se lahko opremi z javno razsvetljavo, ki se napaja iz TP. Razsvetli se javne površine (ceste, sprehajalne poti, ekološke otoke). Osvetlitev v nočnem času ne sme biti moteča za stanovalce območja. Drogovi za javno razsvetljavo ter svetila se oblikovno poenotijo na celotnem območju naselja Modrej. Za razsvetljavo uporabiti svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %.
3.5. Kanalizacijsko omrežje
(1) V naselju Modrej je zgrajena mešana kanalizacija, ki je speljana v čistilno napravo Modrej (v nadaljnjem besedilu: ČN).
(2) Na območju OPPN se zgradi ločena kanalizacija za odvajanje komunalne odpadne vode. Novo kanalizacijo se priključi na obstoječo mešano kanalizacijo v obstoječem jašku v javni poti JP 921571.
(3) Na novo kanalizacijo se priključijo vse obstoječe in načrtovane stavbe znotraj OPPN.
(4) Individualni kanalizacijski priključek stavbe Modrej 57a in Modrej 58, ki poteka čez celotno območje OPPN, se ukine. Obe stavbi se priključi na načrtovano kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalne odpadne vode.
(5) Do izgradnje ustrezne kanalizacije se lahko uredijo lastne male komunalne čistilne naprave ali pa se odvajanje odpadnih voda uredi na drug način v skladu s predpisom, ki urejajo odvajanje odpadnih voda. Po izgradnji javne kanalizacije s priključkom na ČN Modrej, je obvezna priključitev vseh objektov na javno kanalizacijsko omrežje.
(6) Individualni priključki se izvedejo v javnem revizijskem jašku na javni kanalizaciji. Kota dna kleti stavbe, v kateri bodo nameščeni sanitarni elementi, mora biti 10cm nad koto najbližjega revizijskega jaška. Če to ni možno, je treba odpadne vode iz višje ležečih prostorov voditi ločeno do zunanjega revizijskega jaška, odpadne vode iz kleti pa preko internega črpališča do istega zunanjega jaška. Na tlačnem vodu je obvezno vgraditi nepovratno loputo.
(7) Kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki služi za preverjanje razmer v priključni cevi. Jašek mora biti lociran tako, da je vedno dostopen uporabniku in izvajalcu javne službe.
(8) Zagotovi se predpisane vertikalne in horizontalne odmike med infrastrukturnimi vodi.
(1) Na območju OPPN se izvede ločen sistem padavinske kanalizacije.
(2) Obvezno je zbiranje padavinske vode iz streh stavb, v rezervoarjih deževnice, ki se jih v celoti vkoplje v teren. Vodo se ponovno uporabi kot sanitarno vodo, za zalivanje vrta, pranje avtomobilov, dvorišča, itd.. Viške čiste padavinske vode iz rezervoarjev deževnice ter ostala čista padavinska voda se iz zgornjega platoja spelje v naravno grapo in naprej preko odvodnikov v reko Sočo. Na spodnjem platoju se izvede nova padavinska kanalizacija, ki se jo priključi na obstoječ jašek lociran na zemljišču parc. št. 106/3, k.o. Most na Soči. Če se v fazi projektiranja GJI izkaže, da obstoječa padavinska kanalizacija ne prevaja dodatnih količin, se obstoječa padavinska kanalizacija rekonstruira od točke priključitve do izliva v reko Sočo.
(3) Predhodno očiščene padavinske vode iz interne dostopne ceste na spodnjem platoju se razpršeno odvajajo po terenu. Iz zgornjega platoja pa se očiščene padavinske vode iz cest spelje v naravno grapo.
(4) Pred izpusti čiste padavinske vode v naravno grapo, se le to ustrezno očisti (posek višjega drevja in grmovnic ter odstranitev morebitnih suhih vej in naplavin). Vse onesnažene padavinske vode se pred izpustom v podtalje očistijo v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj.
(5) Vse obstoječe in predvidene stavbe znotraj območja OPPN, svoje čiste padavinske vode priključijo na novo padavinsko kanalizacijo.
(6) V primeru pojavljanja zalednih voda pri posameznih lokacijah stavb (predvsem iz zgornjega platoja), se v fazi projektiranja predvidi drenažni sistem, ki se priključi na sistem odvodnjavanja padavinskih voda.
3.6. Elektronske komunikacije
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Naselje Modrej je v celoti napajano iz primarnega telekomunikacijskega omrežja v zemeljski izvedbi izvedeno iz funkcijske lokacije (telefonske centrale) Most na Soči. Sekundarno omrežje na območju naselja je delno zemeljske in delno zračne izvedbe.
(2) Zaradi prezasedenosti obstoječega telekomunikacijskega omrežja se izvede nova kabelska povezava (optični kabli) iz funkcijske lokacije (telefonske centrale) Most na Soči do območja OPPN. Novi optični kabli se položijo v obstoječo kabelsko kanalizacijo, ki poteka od funkcijske lokacije (telefonske centrale) Most na Soči do križišča pri bencinskem servisu. Naprej se izvede nova kabelska kanalizacija s cevmi 2 x Ø50 mm (dvojček), ki se ga položi po trasi obstoječega telekomunikacijskega omrežja.
(3) Znotraj območja OPPN se razpelje sekundarno omrežje (zemeljsko) z mikrocevmi Ø 14 mm do končnih uporabnikov.
(4) Obstoječi telekomunikacijski vodi na območju OPPN, ki bodo z nameravano gradnjo tangirani, se prestavijo. Obstoječi zračni telekomunikacijski vodi na območju OPPN se položijo v zemljo.
(kabelsko satelitski sistem)
(1) Na območju Modreja, vzporedno s traso telekomunikacijskega omrežja, poteka tudi trasa kabelskega satelitskega sistema.
(2) Na območju OPPN se vzporedno s telekomunikacijskim omrežjem položi cevi namenjene kabelskemu sistemu.
3.7. Odpadki
(1) Na koncu interne dostopne ceste se v niši, ob TP, zagotovi prostor za postavitev zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov.
(2) Ob niši se zagotovi parkiranje in obračanje komunalnega vozila.
(odpadki iz gospodinjstev)
(1) V sklopu posamezne parcele se zagotovi prostor za postavitev posod za mešane komunalne in biološke odpadke.
(2) Tip in vrsto posod za odpadke določi upravljavec odvoza odpadkov. Odjemna mesta se locira največ 5 m od transportne poti vozila za odvoz odpadkov. Odjemno mesto mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim, ter požarno-varstvenim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(3) Odpadki se zbirajo, deponirajo in odvažajo na deponijo v skladu z veljavnim občinskim odlokom, po katerem se morajo vsi povzročitelji vključiti v redno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov.
Odpadke, ki nastanejo pri izvajanju dovoljenih dejavnosti po tem odloku, se zbira ločeno in se jih odvaža na bližnji ekološki otok ali v nadaljnjo predelavo.
(1) V fazi izgradnje javne gospodarske infrastrukture, prometnic in stavb, bodo nastale večje količine izkopane zemljine, ki jo je potrebno ustrezno deponirati. Pred pričetkom zemeljskih del je potrebno odstraniti ca. 30 cm plast rodovitnega humusa, ki se ga deponira in se ga po končani gradnji uporabi za hortikulturno ureditev in zatravitev zelenic. Ves ostali višek izkopane zemljine in ostale gradbene odpadke se odvaža na deponijo. Lokacija odvoza določi upravljavec odvoza odpadkov.
(2) Naročilo za prevoz gradbenih odpadkov v predelavo mora biti zagotovljeno pred začetkom izvajanja gradbenih del.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
(1) V južnem delu območja OPPN se nahaja enota kulturne dediščine in sicer Most na Soči – arheološko najdišče Sveta Lucija EŠD 470. Arheološko najdišče je zavarovano z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Tolmin (Uradno glasilo št. 5, 6. junij 1990). V skrajnem jugozahodnem delu območja OPPN, se na sami meji območja, nahaja sakralna stavba dediščina Modrej – znamenje EŠD 21214. Kapelica se v celoti ohrani in varuje.
(2) Na območju arheološkega najdišča, ki posega na območje OPPN, so bile izvedene predhodne arheološke raziskave, ki so potrdile aktivnosti človeka v obdobju srednje kamene dobe ter vojaške aktivnosti v času po 2. svetovni vojni, vendar brez intaktnih arheoloških sledi. Na območju ni potrebnih dodatnih arheoloških raziskav – zemljišča so prosta za gradnjo.
(3) Vsaj 10 dni pred pričetkom del na območju, je treba pisno obvestiti pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine, da vrši konservatorski nadzor nad posegi na spomeniku. V primeru odkritja intaktnih arheoloških plasti ali struktur med gradbenim posegom bo zavod za varstvo kulturne dediščine posredoval nadaljne ukrepe varstva kulturne dediščine.
(4) V primeru, da se med gradbenim posegom odkrije arheološke ostaline, je dolžnost najditelja, lastnika zemljišč ali investitorja, da o najdbi obvesti pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
5.1. Varstvo voda in tal
(1) Na območju OPPN ni evidentiranih vodotokov. Izpusti voda v reko Sočo niso predvideni.
(2) Izven meje OPPN se nahajajo trije studenci in sicer Stinarjev studenec, Na koritu in Pod grm, ki imajo posreden vpliv na način odvodnjavanja padavinske vode naselja Modrej, predvsem v času večjega deževja. Le te je potrebno pred pričetkom projektiranja upoštevati pri izdelavi geološko geomehanskih poročil in predvideti ustrezen način odvodnjavanja studencev, da ti ne bodo povzročali zdrsov terena ali ogrožali načrtovanih in obstoječih stavb na območju naselja Modrej.
(3) Načrtovani poseg v prostor ne ovira pretok visokih voda, ne vpliva na vodi režim, stanje voda, stabilnost ter poplavno varnost območja.
(4) Za območje OPPN je bilo izdelano Geološko geomehansko poročilo za OPPN na območju MD04 v Modreju, št. poročila: 2734-051/2013-01, junij 2014 ter Geološko geomehansko poročilo lokacija Rutar, št. poročila: 3067-163/2014-01, november 2014. V poročilih so podana navodila za izvajanje posegov v teren in gradnji stavb, pogoji izvedbe dostopnih cest ter ureditev odvodnjavanja. Vse pogoje iz poročil se pri nadaljnjih posegih obvezno upošteva.
(5) Varstvo voda in tal se zagotavlja s strogo ločenim sistemom odvodnjavanja komunalno odpadnih vod in padavinskih vod. Komunalne odpadne vode iz območja se spelje v obstoječo mešano kanalizacijo, ki je priključena na čistilno napravo Modrej. Čista padavinska voda iz streh se prioritetno zbira v rezervoarjih deževnice. Viški čiste padavinske vode iz zgornjega platoja se odvajajo v nižje ležečo naravno grapo, iz spodnjega platoja pa se preko načrtovane padavinske kanalizacije speljejo v obstoječo padavinsko kanalizacijo vse do reke Soče.
(6) Potencialni vir onesnaženja tal z nevarnimi snovmi, predstavlja gradbena mehanizacija v času gradnje objektov. Vir onesnaženja se minimalizira z uporabo brezhibne gradbene mehanizacije. V primeru razlitja se nemudoma odstrani kontaminiran sloj zemljine, se jo odpelje na deponijo nevarnih odpadkov ter nadomesti z novo.
5.2. Varstvo zraka
(1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij določenih v veljavnem predpisu.
5.3. Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem
(1) Obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne sme presegati mejnih vrednosti, določenih v predpisu s področja elektromagnetnega sevanja.
(2) Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem se zagotavlja z ustrezno minimalno oddaljenostjo virov elektromagnetnega sevanja od najbližjih stanovanjskih objektov.
(3) Pri načrtovanju se upošteva uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(4) Za razsvetljavo se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
5.4. Varstvo pred hrupom
Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje OPPN spada v II. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območju ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti.
5.5. Ohranjanje narave
Območje OPPN se ne nahaja na območju Nature 2000, EPO ali naravnih vrednot, zato posebni ukrepi niso potrebni.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
6.1. Obramba in zaščita
(1) Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva zakone s področja obrambe in zaščite.
(2) Glede na določbe, ki jih določa uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, se izvede ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje objekta nanjo.
(3) Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji se ne predvideva.
6.2. Varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena
(1) Za območje OPPN je izdelano Geološko geomehansko poročilo za OPPN na območju MD04 v Modreju, št. poročila: 2734-051/2013-01, junij 2014 ter Geološko geomehansko poročilo lokacija Rutar, št. poročila: 3067-163/2014-01, november 2014. Oba poročila je treba pri nadaljnjem projektiranju upoštevati.
(2) Skladno z opozorilno karto poplav območje ni poplavno ogroženo.
(3) Severni del območja OPPN je evidentirano kot erozijsko območje (običajni zaščitni ukrepi).
(4) Na podlagi geološko geomehanskega poročila se za gradnjo primeren teren nahaja na območju 1 in 2, območje 3 pa je za gradnjo zahtevnejše (glej shemo na grafični prilogi »B4 Ureditvena situacija«). Pred pričetkom projektiranja javnih prometnic in GJI ter ko so znani gabariti objektov ter obtežbe na temeljna tla, je treba upoštevati navodila za posamezno območje iz geološko geomehanskega poročila ter dodatno izvesti ustrezno preverbo geoloških in geomehanskih lastnosti tal, s pogoji temeljenja ter ostalih pogojev, ki lahko vplivajo na stabilnost terena. Še posebno pozornost je treba posvetiti območju 3, ki je iz vidika stabilnosti terena in zalednih voda še posebej občutljivo. Pri dodatnih terenskih preiskavah je treba upoštevati bližnje studence (Stinarjev studenec, Na koritu in Pod grm) ter v fazi projektiranja ustrezno predvideti ureditev le-teh oziroma predvideti ustrezen način odvodnjavanja studencev, da ti ne bodo povzročali zdrsov terena ali ogrožali načrtovanih in obstoječih stavb na območju naselja Modrej.
6.3. Seizmološke zahteve
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo.
(2) Območje se nahaja na območju osme stopnje potresne intenzitete po lestvici MSK-64. V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,2 g.
6.4. Požarno varstvo
(1) Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi.
(2) Zagotavljajo se pogoji za varen odmik, ljudi, živali in premoženja; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Med objekti se zagotavljajo ustrezni odmiki ali proti požarna zaščita s protipožarnimi zidovi ali uporabo požarno-varnih materialov. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po cestah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se dogradi hidrantno omrežje tako, da se vsak objekt gasi z najmanj dveh hidrantov hkrati.
(3) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, se v sklopu projektne dokumentacije izdela elaborat študija požarne varnosti. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata zasnova požarne varnosti.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
7.1. Etapnost gradnje
Etapnost izgradnje novih objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje objekta ter da je skladna z načrtovano infrastrukturno rešitvijo celotnega območja in dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto. V primeru, da zaradi neurejenega lastništva ni možno izvesti končnih ureditev je dopustna tudi gradnja začasnih priključkov, pod pogojem, ki jih določi upravljavec in da so priključki zgrajeni na upoštevanje končnih ureditev.
7.2. Obveznosti investitorjev in izvajalcev
(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter vse pridobljene smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
(2) Obveznosti investitorjev:
– pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije morajo projektantu zagotoviti geološke oziroma geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe in gradbeno inženirske objekte;
– pred pričetkom gradnje morajo pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji;
– pravočasno je treba obvestiti pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine, da bo izvajal konservatorski nadzor nad posegi.
(3) Obveznosti izvajalcev:
– dolžni so zagotavljati dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet;
– po končani gradnji morajo odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
(1) Potek načrtovane GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. Možna je gradnja začasnih priključkov na GJI v lastni režiji. S spremembo mora soglašati (izdati soglasje) upravljavec tangiranih vodov in upravljavec predmetnega voda.
(2) Dopustno je tudi odstopanje pri prometnem in komunalnem urejanju, v kolikor gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN. Do izgradnje javne kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih voda, je dopustna postavitev malih čistilnih naprav.
(3) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem OPPN.
(4) Odstopanje od določenih gradbenih linij ni dopustno. Osnovne stavbe se lahko gradijo tudi izven določene gradbene meje pod pogojem, da je pridobljeno pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča, vendar odmik od sosednjega zemljišča ne sme biti manjši kot 2 m.
(5) Pri določanju ureditvenih kot cestnega omrežja so dopustna odstopanja ±50 cm, pri določitvi kote pritličja osnovnim stavbam pa je dopustno odstopanje ±30 cm.
(6) Niša na koncu interne dostopne ceste na spodnjem platoju, se izvede vsaj takšne velikosti, da sta pod njo urejena ekološki otok in TP.
OPPN je stalno na vpogled na Občini Tolmin in na Upravni enoti Tolmin.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0001/2013
Tolmin, dne 10. julija 2015
Uroš Brežan l.r.
