Na podlagi šestega odstavka 128. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) Agencija za energijo izdaja
o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo
(1) Ta akt določa postopke in načine monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo (v nadaljnjem besedilu: kakovost oskrbe), izračunavanje različnih parametrov kakovosti oskrbe, način in roke posredovanja podatkov Agenciji za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija), postopek in način presoje monitoringa kakovosti oskrbe ter ukrepe za njegovo izboljšanje.
(2) Podatki o kakovosti oskrbe so podatki, ki obsegajo parametre o neprekinjenosti napajanja, komercialni kakovosti in kakovosti napetosti in so namenjeni podpori izvajanju regulatornih nalog agencije.
Namen tega akta je:
– zagotoviti pravilno in poenoteno (standardizirano) registracijo časov, potrebnih za izvajanje storitev, beleženje prekinitev oskrbe in spremljanje kakovosti napetosti v prenosnem sistemu električne energije (v nadaljnjem besedilu: prenosni sistem) in v distribucijskih sistemih električne energije (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem);
– zagotoviti primerljivo, zanesljivo in preverljivo poročanje o parametrih kakovosti oskrbe;
– spodbujati enako obravnavo kakovosti oskrbe uporabnikov sistema (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) v zaprtih distribucijskih sistemih in v javnih sistemih in
– zagotoviti učinkovitost procesa nadzora monitoringa kakovosti oskrbe.
Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v 4. in 36. členu Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14, v nadaljnjem besedilu: EZ-1), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:
– distribucijsko podjetje: | je najemodajalec oziroma vzdrževalec dela distribucijskega sistema iz prvega in tretjega odstavka 121. člena EZ-1; |
– dogodek: | je sprememba obratovalnega stanja sistema ali naprave, ki jo zazna npr. dispečer v centru vodenja bodisi s pomočjo javljanj ali na kateri koli drug način, ter vzpostavljanje prvotnega normalnega stanja; |
– dolgotrajna prekinitev napajanja: | je prekinitev napajanja, daljša od treh minut, ki jo praviloma povzroči trajna okvara. V izjemnih primerih je lahko vzrok za dolgotrajno prekinitev napajanja tudi prehodna okvara (npr. pride do daljše »regeneracije« elementov sistema v trajanju več kot treh minut po prehodni okvari); |
– klicni center: | je telekomunikacijski sistem oziroma sistem storitev, ki omogoča sprejem več dohodnih klicev. Ti se razvrščajo glede na razpoložljivost in število operaterjev klicnega centra, ki v okviru storitve podajajo želene informacije; |
– knjiga pritožb: | je pisni ali elektronski zbir mnenj in pripomb uporabnikov, npr. zaradi predolgih čakalnih dob za sprejem, neprimerne obravnave uporabnikov ob osebnem obisku ali drugih vzrokov; |
– kratkotrajna prekinitev napajanja: | je prekinitev napajanja, krajša ali enaka trem minutam, ki jo praviloma povzroči prehodna okvara. V izjemnih primerih je lahko vzrok za kratkotrajno prekinitev napajanja tudi trajna okvara (npr. v manj kot treh minutah se uspešno izvedejo manipulacije za prenapajanje); |
– lastni vzroki: | so vzroki nastanka prekinitev, ki jih ni mogoče opredeliti kot tuje vzroke ali višjo silo. Lastni vzroki so lahko posledica vzdrževanja (pregled, revizija, remont), obnove ali rekonstrukcije, novogradnje, stikalnih manipulacij (prenapajanje, preklop v normalno stanje, varnostni izklop itd.), nepredvidenih situacij (slučajni |
| dotik, nepravilno delovanje zaščite, preobremenitev, obratovalna prenapetost), dotrajanosti materiala (slaba izdelava, obraba, staranje itd.), povratnih vplivov, neznanega vzroka (vzroki, ki jih ni mogoče ustrezno klasificirati po vzroku in hkrati niso tuji in tudi niso višja sila) in ostali lastni vzroki. Med lastne vzroke se štejejo tudi atmosferske in elementarne vzroke, ki niso višja sila, kot npr. udar strele, atmosferski toplotni vplivi, mraz, megla, rosa, kondenz, dež (vlaga), sol, umazanija, korozija, ostali atmosferski vzroki, če v dogodku niso nastopili parametri izven mej, ki so določeni s stanjem tehnike oziroma so bili podani v projektnih pogojih in je kljub temu prišlo do prekinitve napajanja; |
– minimalni standardi kakovosti oskrbe: | so eden izmed kriterijev za ugotavljanje upravičenosti nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja reguliranih podjetij v regulaciji s kakovostjo oskrbe. Minimalni standardi kakovosti se izražajo z zajamčenimi standardi ali s sistemskimi standardi kakovosti; |
– načrtovana prekinitev napajanja: | je stanje, ko je napetost na predajnem mestu manjša od 5 % dogovorjene napetosti Uc in kadar so uporabniki predhodno obveščeni, da se bodo izvajala načrtovana dela na sistemu. Posledice načrtovanih prekinitev oskrbe je mogoče pri uporabniku zmanjšati z ustreznimi ukrepi; |
– načrtovani dogodek: | je namenska sprememba konfiguracije sistema pred vzdrževalnimi deli in po njih ali zaradi varnega opravljanja del na sosednji napravi (varnostni izklop). Načrtovani dogodek ima lahko za posledico motnjo ali prekinitev dobave električne energije; |
– nadomestilo: | je finančno nadomestilo uporabniku v primeru neizpolnjevanja zajamčenih standardov kakovosti oskrbe za tiste storitve, ki jih je distribucijski operater oziroma distribucijsko podjetje dolžno izvajati v okviru svojih reguliranih dejavnosti; |
– nenačrtovan dogodek: | je naključna sprememba obratovalnega stanja sistema ali naprave zaradi okvare, ki ima za posledico motnjo ali prekinitev dobave električne energije. Po sanaciji okvare se z vklopom napajanja vzpostavi normalno delovanje; |
– nenačrtovana prekinitev napajanja: | je stanje, ko je napetost na predajnem mestu manjša od 5 % dogovorjene napetosti Uc in jo povzročijo trajne ali prehodne okvare, katerih vzrok so navadno zunanji dogodki, okvare opreme ali motnje. Nenačrtovane prekinitve napajanja so nepredvidljivi, večinoma naključni dogodki; |
– nivo izračunavanja parametrov neprekinjenosti napajanja: | je nivo izračunavanja, pri katerem se parametri neprekinjenosti napajanja določajo za sklenjeno strukturo, območje ali kategorijo uporabnikov. Lahko zajema uporabnike na NN-izvodu ali SN-izvodu, na nivoju RTP/RP ali nivoju distribucijskega podjetja, na nivoju zaprtega distribucijskega sistema in na nivoju gospodinjskih odjemalcev, poslovnih odjemalcev ali vseh uporabnikov; |
– normalno obratovalno stanje: | so razmere, v katerih ni okvar ali začasno vzpostavljenih stanj med vzdrževalnimi deli ali izgradnjo sistema; |
– obratovalna statistika: | so zgodovinski podatki, zajeti v procesih zbiranja, shranjevanja in obdelave podatkov o dogodkih ter stanjih v sistemu. Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni te podatke hraniti v skladu z veljavno zakonodajo; |
– pritožba: | je pisno obvestilo uporabnika, ki se ne strinja z delom ali kakovostjo storitve elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja; |
– SCADA: | je sistem za nadzor, krmiljenje in zajemanje podatkov o stanju oddaljene opreme, katerega delovanje temelji na kodiranih signalih, ki se prenašajo prek komunikacijskih kanalov; |
– sistemski standard: | določa povprečno raven kakovosti storitev, ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati v sistemu v okviru svojih pristojnosti; |
– stanje tehnike: | je v danem trenutku dosežena stopnja razvoja tehnične zmogljivosti proizvodov, procesov in storitev, ki temelji na relevantnih priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkušenj; |
– statistika dogodkov: | so podatki o dogodkih, ki so nastopili v sistemu pod nadzorom elektrooperaterja, distribucijskih podjetij in proizvodnje; |
– število uporabnikov: | je število uporabnikov, ki so priključeni na i sistem v točki (ravni) opazovanja oziroma izračunavanja parametrov neprekinjenosti napajanja. Število uporabnikov se spreminja v skladu z načrtovanimi in izvedenimi trajnimi spremembami konfiguracije sistema (normalno obratovalno stanje); |
– trajanje prekinitve napajanja: | je časovno obdobje šteto od trenutka prekinitve napajanja do vzpostavitve normalnega napajanja uporabnika, ki se pri dolgotrajnih prekinitvah navaja v minutah. Trajanje prekinitev napajanja se ne spremlja pri kratkotrajnih prekinitvah; |
– tuji vzroki: | so vzroki, ki jih je povzročila »tretja oseba«, kot npr. posek drevja – padec drevja, zemeljska dela, napačen priklop pri uporabniku, izklop na zahtevo tretje osebe, tuje osebe, namerna poškodba naprav (vandalizem), živali, padec letečega predmeta, teroristično dejanje, vzdrževanje ali okvare na postrojih elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja, razpad sistema, omejitve moči, omejitve energije in ostali tuji vzroki. Med tuje vzroke se štejejo vsa nenormalna obratovalna stanja, ki so določena v slovenskem standardu SIST EN 50160; |
– udar strele (posredni in neposredni): | je dogodek, ki ga ni mogoče preprečiti glede na stanje tehnike (npr. nadzemni vodi do 45 kV nimajo zaščitne vrvi) in katerega učinkom se ni mogoče povsem izogniti ali jih preprečiti (zaradi stanja tehnike, vključno s posebnimi nacionalnimi določili (NNA), projektnimi zahtevami, razpoložljivimi finančnimi sredstvi, npr. omrežnina, ipd.); |
– višja sila: | je naravni dogodek izven stvari in zunaj okvira dejavnosti elektrooperaterja (padavine (sneg, žled), vihar, orkan, plaz (snežni ali zemeljski), požar, poplava, potres ali druge naravne nesreče, ob katerih so razglašene krizne razmere), katerega učinka na prekinitve napajanja ni mogoče preprečiti z vidika (ne)pričakovanosti. Ob upoštevanju pogojev iz 28. člena se lahko za vzrok prekinitve pri udaru strele prizna višja sila. Višja sila je lahko tudi nenaravni dogodek (npr. vojna), ob katerem so razglašene krizne razmere; |
– zajamčeni standard: | določa raven kakovosti oskrbe, ki jo distribucijski operater in distribucijska podjetja zagotavljajo v določeni točki sistema, v kateri poteka merjenje oziroma raven kakovosti posamezne izvedene storitve. |
(obseg posredovanja podatkov)
(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja posredujejo agenciji podatke o kakovosti oskrbe glede na dejavnost, ki jo opravljajo, in sicer podatke o:
– konfiguraciji sistema;
– neprekinjenosti napajanja;
– komercialni kakovosti in
– kakovosti napetosti.
(2) Distribucijski operater in distribucijska podjetja med seboj uredijo svoje obveznosti glede posredovanja podatkov o kakovosti oskrbe.
(3) Določba tretje alinee prvega odstavka se ne uporablja za sistemskega operaterja.
(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja enkrat letno za preteklo leto sporočajo:
– podatke o neprekinjenosti napajanja, kot so opredeljeni v II. poglavju tega akta;
– podatke o komercialni kakovosti, kot so opredeljeni v III. poglavju tega akta in
– podatke o kakovosti napetosti, kot so opredeljeni v IV. poglavju tega akta.
(2) Določba druge alinee prejšnjega odstavka se ne uporablja za sistemskega operaterja.
(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja enkrat letno agenciji oddajo krovno poročilo, ki vsebuje letne podatke iz 5. člena tega akta, izsledke analiz neprekinjenosti napajanja, komercialne kakovosti in kakovosti napetosti.
(2) Podlaga za posamezne analize so podatki mesečnega oziroma letnega poročanja ter drugi podatki, ki jih elektrooperater in distribucijska podjetja uporabljajo za izvajanje nadzora kakovosti oskrbe po posameznih področjih.
(3) Elektrooperater in distribucijska podjetja na svojih spletnih straneh javno objavijo krovno poročilo v 15 dneh po oddaji krovnega poročila agenciji.
(4) Določba prvega odstavka se za obseg podatkov in izsledke analiz komercialne kakovosti ne uporablja za sistemskega operaterja.
(5) Določba drugega odstavka se za mesečno poročanje ne uporablja za sistemskega operaterja in zaprte distribucijske sisteme.
(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja posredujejo agenciji podatke v naslednjih rokih, in sicer:
– distribucijski operater oziroma distribucijska podjetja posredujejo mesečna poročila najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec;
– sistemski operater in distribucijska podjetja posredujejo letna poročila najkasneje do 15. februarja za preteklo koledarsko leto;
– distribucijska podjetja posredujejo krovna poročila najkasneje do 31. marca za preteklo koledarsko leto;
– elektrooperater posreduje krovno poročilo najkasneje do 30. aprila za preteklo koledarsko leto.
(2) Če dnevi iz prejšnjega odstavka niso delovni, se aktivnosti izvedejo prvi naslednji delovni dan. Spreminjanje ali dopolnjevanje ter verzioniranje poročil je omogočeno do roka oddaje.
(3) Oddajo posameznega poročila omogoči sistem za poročanje in o tem obvesti odgovorne osebe za poročanje.
(4) Določba prve alinee prvega odstavka se ne uporablja za zaprte distribucijske sisteme.
(način posredovanja podatkov in dokumentov)
(1) Podatke o kakovosti oskrbe elektrooperater in distribucijska podjetja posredujejo agenciji v skladu s splošnim aktom agencije, ki ureja način posredovanja podatkov in dokumentov izvajalcev energetskih dejavnosti.
(2) Spletna aplikacija agencije omogoča elektrooperaterju in distribucijskim podjetjem poročanje podatkov o kakovosti oskrbe na usklajen način. Spletna aplikacija podpira proces nadzora kakovosti oskrbe, ki ga izvajajo elektrooperater, distribucijska podjetja in agencija, ter omogoča poročanje podatkov o konfiguraciji sistema, neprekinjenosti napajanja, komercialni kakovosti, kakovosti napetosti in krovnem poročilu.
(3) Elektrooperater in distribucijska podjetja posredujejo podatke o kakovosti oskrbe agenciji z ročnim ali avtomatiziranim uvozom podatkov v podatkovno bazo spletne aplikacije z uporabo aplikacijskih vmesnikov ali uporabniškega spletnega vmesnika.
(pogodba o uporabi storitev in dostopu do podatkov)
(1) Distribucijski operater lahko z agencijo sklene pogodbo o uporabi storitev in podatkov iz podatkovne baze o kakovosti oskrbe, ki ureja dostop do podatkov distribucijskih podjetij in uporabo analitičnih funkcij spletne aplikacije za spremljanje kakovosti oskrbe.
(2) Distribucijski operater ima dostop do svojih podatkov in do podatkov distribucijskih podjetij. Sistemski operater in distribucijska podjetja imajo dostop le do svojih podatkov.
(3) Pogoje objave analitičnih podatkov o kakovosti oskrbe uredita distribucijski operater in agencija s pogodbo iz prvega odstavka.
(vodenje in hramba podatkov o kakovosti oskrbe)
Elektrooperater in distribucijska podjetja vse potrebne podatke za izračun parametrov kakovosti oskrbe vodijo in hranijo najmanj deset let. Za čas trajanja tega obdobja elektrooperater in distribucijska podjetja vodijo in hranijo tudi vso razpoložljivo dokumentacijo o pritožbah uporabnikov.
II. NEPREKINJENOST NAPAJANJA
(načrtovanje in vodenje obratovalne statistike)
(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja morajo voditi obratovanje sistema, nadzirati kakovost oskrbe in izvajati analizo izpadov in okvar, izdelovati ter hraniti obratovalno statistiko najmanj deset let. Obratovalna statistika mora zagotavljati vir podatkov za spremljanje vseh parametrov neprekinjenosti napajanja.
(2) Elektrooperater in distribucijska podjetja v obratovalni statistiki zajamejo nenačrtovane in načrtovane prekinitve oskrbe ter dogodke v sistemu.
(obveščanje in objava podatkov)
(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja enkrat letno obvestijo vse uporabnike, na kakšen tip SN-izvoda so uporabniki priključeni (mestni, mešani ali podeželski). Obvestilo mora vsebovati tudi informacijo o imenu SN-izvoda in o ustreznih minimalnih standardih neprekinjenosti napajanja za načrtovane in nenačrtovane prekinitve. Obveščanje se izvede z informiranjem uporabnikov na računu za storitev dobave električne energije.
(2) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja na svojih spletnih straneh v okviru krovnega poročila objavijo vrednosti parametrov neprekinjenosti napajanja SAIDI, SAIFI, CAIDI, CAIFI (lastni vzroki, višja sila in tuji vzroki) in MAIFI ter MAIFIE na pripadajočem SN-izvodu v preteklem letu.
(3) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja na svojih spletnih straneh v okviru krovnega poročila objavijo podatke o številu vseh nenačrtovanih in načrtovanih prekinitev na VN- in SN-sistemu.
(spletna aplikacija za neprekinjenost napajanja)
(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja poročajo v spletno aplikacijo za neprekinjenost napajanja:
– splošne podatke sistema;
– podatke o konfiguraciji sistema;
– parametre neprekinjenosti napajanja po različnih ravneh opazovanja;
– dogodke izven vpliva podjetja (višja sila in tuji vzroki);
– število pritožb uporabnikov in
– podatke o izplačanih nadomestilih uporabnikom po napetostnih nivojih.
(2) Sistemski operater poroča v spletno aplikacijo za neprekinjenost napajanja:
– statistiko prekinitev in dogodkov;
– parametre nedobavljene energije in
– število okvar po napetostnih nivojih.
(3) Definicije za izračun parametrov neprekinjenosti napajanja so opredeljene v 2. poglavju Priloge 1, ki je sestavni del tega akta.
(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja vnašajo v spletno aplikacijo naslednje podatke:
a) število uporabnikov po napetostnih nivojih;
b) dolžino vodov po napetostnih nivojih;
c) deleže tipa ozemljitve nevtralnih točk SN-omrežja;
d) deleže vrste vodov;
e) število načrtovanih in nenačrtovanih dogodkov;
f) ostale podatke:
– delež sistema, ki ustreza stanju tehnike;
– možnost rezervnega napajanja in;
– delež SN-sistema pod nadzorom SCADA.
(2) Sistemski operater vnaša v spletno aplikacijo naslednje podatke:
– dolžino omrežja;
– število vseh prevzemno-predajnih mest (število uporabnikov) po napetostnih nivojih in
– delež sistema, ki ustreza stanju tehnike.
(3) Podatki iz prvega in drugega odstavka so podrobneje opredeljeni v 3. poglavju Priloge 1.
(podatki o konfiguraciji sistema)
(1) Podatki o konfiguraciji sistema so pogoj za izvajanje poročanja o neprekinjenosti napajanja.
(2) Podatki o konfiguraciji sistema so opredeljeni glede na ravni spremljanja parametrov neprekinjenosti napajanja ter glede na arhitekturne lastnosti sistema in se razlikujejo za distribucijski in prenosni sistem.
(3) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja morajo v spletno aplikacijo vnesti naslednje podatke o konfiguraciji sistema:
– naziv posameznih RTP/RP in SN-izvodov;
– zemljepisno dolžino in širino posameznih RTP/RP;
– tipe, dolžine in povprečne moči SN-izvodov in
– informacijo o vključenosti posameznih SN-izvodov v SCADA.
(4) Sistemski operater mora v spletno aplikacijo vnesti naslednje podatke o konfiguraciji sistema:
– naziv posameznih RTP/RP in
– zemljepisno dolžino in širino posameznih RTP/RP.
(razvrstitev elementov sistema po tipu)
(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja razvrstijo SN-izvode RTP oziroma RP po tipu SN-izvoda na naslednji način:
– mestni SN-izvod iz RTP je SN-izvod, ki napaja vsaj dve tretjini vseh uporabnikov na SN-izvodu, ki so nanj priključeni v mestnem območju;
– podeželski SN-izvod iz RTP je SN-izvod, ki napaja vsaj dve tretjini vseh uporabnikov na SN-izvodu, ki so nanj priključeni izven mestnega območja;
– mešani SN-izvod iz RTP je SN-izvod, ki ne ustreza kriterijema za mestni in podeželski SN-izvod iz RTP/RP.
(2) Če razvrščanje SN-izvoda iz RTP oziroma RP po definicijah tipov SN-izvodov zaradi specifičnosti konfiguracije sistema privede do nelogične razvrstitve, se razvrstitev opravi v korist uporabnika tako, da se pri razvrstitvi izbere tip SN-izvoda, za katerega veljajo strožji minimalni standardi neprekinjenosti napajanja.
(3) O morebitnih odstopanjih razvrščanja elementov sistema po tipu iz prvega odstavka distribucijski operater ali distribucijska podjetja poročajo agenciji na elektronski naslov, ki ga agencija objavi na svojih spletnih straneh.
(4) Zaprti distribucijski sistemi razvrstijo SN-izvode kot mestni SN-izvod.
(5) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja razvrstijo TP (SN/NN) po naslednjih tipih postaj:
– mestna TP, če le-ta leži na napajalnem območju mesta in
– podeželska TP, če le-ta leži na napajalnem območju podeželja.
(6) Za NN-izvode posamezne TP velja, da so istega tipa, kot je tip pripadajoče TP. Razvrščanje ni potrebno.
(7) Ravni opazovanja parametrov neprekinjenosti napajanja so podrobneje opredeljene v 1. poglavju Priloge 1.
(spremembe podatkov konfiguracije sistema)
(1) Konfiguracija sistema se lahko zaradi trajno spremenjenih obratovalnih stanj in novih elementov spreminja, zato se ustrezno spreminjajo tudi podatki o konfiguraciji sistema v spletni aplikaciji.
(2) Elektrooperaterju in distribucijskim podjetjem je omogočeno spreminjati naslednje podatke:
– dodajanje elementov sistema in
– spreminjanje lastnosti elementov.
(3) Podatkov o elementih sistema ni mogoče brisati. Če je določen element izključen iz obratovanja ali ukinjen, se zanj podatki o neprekinjenosti napajanja ne poročajo več, do tedaj poročani podatki pa se ohranijo v podatkovni bazi spletne aplikacije.
(podatki o neprekinjenosti napajanja)
(1) Podatki iz obratovalne statistike, ki so potrebni za izračun parametrov neprekinjenosti napajanja in ki jih elektrooperater in distribucijska podjetja spremljajo in posredujejo, so naslednji:
a) element sistema v okvari;
b) SN-izvod, odvodno polje ali podsklop sekundarnega dela, ki je v okvari;
c) vzrok prekinitve: lastni vzrok, višja sila ali tuji vzrok;
d) datum in čas začetka ter konca prekinitve;
e) tip prekinitve:
– načrtovana ali nenačrtovana in
– dolgotrajna ali kratkotrajna;
f) število in trajanje prekinitev po posameznem tipu;
g) število uporabnikov oziroma prevzemno-predajnih mest s prekinjeno dobavo električne energije;
h) število uporabnikov, ki jim je bila do zaključka opazovanega obdobja v koledarskem letu prvič prekinjena dobava električne energije;
i) vrednost nedobavljene energije;
j) mesto dogodka:
– proizvodnja;
– prenos in
– distribucija.
(2) Določbi točke b) in točke h) prejšnjega odstavka se ne uporabljata za sistemskega operaterja.
(3) Določbi točke i) in točke j) prvega odstavka veljata samo za sistemskega operaterja.
(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja agenciji enkrat letno posredujejo podatke o številu upravičenih in neupravičenih pritožb uporabnikov glede neskladnosti dosežene ravni neprekinjenosti napajanja z ravnjo, ki jo določajo zajamčeni standardi neprekinjenosti napajanja.
(2) Vrste pritožb iz prejšnjega odstavka so določene v 3. poglavju Priloge 2, ki je sestavni del tega akta.
(ravni spremljanja parametrov)
(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja, ki agenciji poročajo o neprekinjenosti napajanja, so dolžni zagotoviti podatke za spremljanje parametrov neprekinjenosti napajanja na ravneh opazovanja, ki zagotavljajo razvrstitev vrednosti parametrov glede na vzroke prekinitev, vrsto sistema in napetostni nivo sistema.
(2) Ravni opazovanja za distribucijskega operaterja ali distribucijska podjetja so podjetje, RTP/RP, SN-izvodi iz RTP/RP ter TP in NN-izvodi iz TP.
(3) Raven opazovanja za sistemskega operaterja je nivo sistemskega operaterja.
(izračunavanje parametrov neprekinjenosti napajanja)
(1) Vrednosti parametrov SAIDI, SAIFI, CAIDI, CAIFI, MAIFI in MAIFIE se za distribucijski sistem, razen za zaprte distribucijske sisteme, izračunavajo po ustreznih območjih in nivojih za obdobje enega meseca in se posredujejo za vsak mesec koledarskega leta.
(2) Letne vrednosti parametrov, preračunane na nivo RTP/RP in nivo podjetja, se v spletni aplikaciji izračunajo samodejno na podlagi posredovanih mesečnih podatkov.
(3) Za prenosni sistem se vrednosti parametrov SAIDI, SAIFI, MAIFI, AIT, AIF, AID in ENS izračunavajo za obdobje enega leta in se posredujejo za vsako posamezno leto. Pri izračunu parametrov neprekinjenosti napajanja SAIDI, SAIFI in MAIFI se izraz uporabnik nanaša na posamezno prevzemno-predajno mesto.
(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja, razen operaterji zaprtih distribucijskih sistemov, enkrat mesečno za pretekli mesec poročajo parametre neprekinjenosti napajanja za načrtovane, nenačrtovane in kratkotrajne prekinitve ter prekinitve izven vpliva podjetja. Vse prekinitve se poročajo po tipih izvodov (mestni, mešani, podeželski) na nivoju SN- in NN-izvodov.
(2) Pri opredelitvi števila dogodkov kratkotrajnih prekinitev napajanja se upošteva časovna agregacija kratkotrajnih prekinitev (pri izračunu parametra MAIFIE), kot jo določa 2.6 poglavje Priloge 1.
(časovno razvrščanje prekinitev – mejni primeri)
(1) Dolgotrajne in kratkotrajne prekinitve, ki se začnejo v nekem mesecu in končajo v enem izmed naslednjih mesecev, se prištevajo parametrom neprekinjenosti v mesecu prenehanja prekinitve.
(2) Pri izračunu parametrov o dolgotrajnih prekinitvah iz prejšnjega odstavka sistemski operater upošteva čas trajanja prekinitve tako, da upošteva dejanski čas trajanja prekinitve v opazovanem obdobju. Pri tem se prekinitev upošteva v tistih parametrih, ki so vezani na število prekinitev v mesecu, ko je prekinitev nastala.
(lokacije spremljanja parametrov neprekinjenosti napajanja)
(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja spremljajo parametre neprekinjenosti napajanja na nivoju tistih postaj, ki imajo na svojih SN-izvodih nameščeno zaščito in naprave za daljinsko vodenje (SCADA).
(2) Na postajah, ki nimajo nameščenih naprav za daljinsko vodenje, se spremljajo parametri neprekinjenosti napajanja ločeno z upoštevanjem pravil, določenih v 25. členu tega akta. Pri poročanju o parametrih na elementih oziroma SN-izvodih, ki nimajo nameščenih naprav za daljinsko vodenje, se SN-izvodi v spletni aplikaciji ustrezno označijo.
(pravila za ročno beleženje dogodkov)
(1) Na RTP/TP in TR, kjer ni nameščenih naprav za daljinsko vodenje, se prekinitve beležijo tako, da se odbirajo števci v registrih lokalno nameščenih zaščitnih naprav ali v lokalnih podatkovnih bazah. Podatki se redno prenašajo v nadzorni center in upoštevajo pri izračunih parametrov. Omenjeni RTP/RP in TR so v spletni aplikaciji za poročanje agencije ustrezno označeni. Če omenjene tehnološke rešitve na postajah ne obstajajo, pa vzdrževalno osebje beleži obratovalno statistiko ročno.
(2) Elektrooperater in distribucijska podjetja zagotovijo, da se vse prekinitve, ki niso registrirane v SCADA in jih prek klicnega centra javljajo uporabniki, ustrezno beležijo. Zapise je treba hraniti v skladu z določbami 11. člena tega akta in so predmet presoje agencije.
(spremljanje parametrov neprekinjenosti napajanja na SN-izvodih iz RTP ali RP, ki napajajo uporabnike različnih distribucijskih podjetij)
(1) Če SN-izvod iz RTP ali RP, ki je v upravljanju enega distribucijskega podjetja, napaja uporabnike različnih distribucijskih podjetij in ni izvedeno dvostransko napajanje, distribucijska podjetja spremljajo parametre neprekinjenosti napajanja na tem SN-izvodu tako, da v podatke o svoji konfiguraciji sistema dodajo »virtualni« RTP oziroma RP ter ustrezni »virtualni« SN-izvod. Pri tem spremljajo parametre neprekinjenosti napajanja samo za svoje uporabnike.
(2) Če je za SN-izvod izvedeno dvostransko napajanje na način, da so RTP oziroma RP v upravljanju različnih distribucijskih podjetij, potem vsako distribucijsko podjetje spremlja parametre neprekinjenosti napajanja samo za svoje uporabnike.
(spremljanje parametrov na nivoju RP)
(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja spremljajo parametre neprekinjenosti napajanja na RP na enak način kot na RTP, pri čemer se vrednosti parametrov na posameznih tipih SN-izvodov iz RP ne prištevajo k vrednostim tipov SN-izvoda RTP, ki ta RP napaja. Na povezovalno-napajalnem SN-izvodu iz RTP (posebni SN-izvodi) se parametri neprekinjenosti napajanja spremljajo le za tiste uporabnike, ki so na ta napajalni vod priključeni pred RP-jem.
(2) Pri tem se napajalne SN-izvode iz RTP in SN-izvode iz RP razvršča v skladu s 16. členom tega akta.
(dogodki izven vpliva – višja sila)
(1) Po vzroku se v višjo silo uvrsti prekinitev napajanja z električno energijo, ki je posledica dogodka, na katerega elektrooperater in distribucijska podjetja niso mogli vplivati, se mu izogniti ali ga preprečiti, in v katerem so nastopili okoljski parametri izven mej, ki so določeni s stanjem tehnike oziroma so bili podani v projektnih pogojih (sneg, led, žled, mraz, vročina, vlaga, obtežbe/obremenitev ipd.).
(2) Dolgotrajne prekinitve, ki so posledica udara strele, elektrooperater in distribucijska podjetja le izjemoma uvrščajo po vzroku v višjo silo, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
– prekinitev mora biti korelirana z udarom strele (SCALAR);
– parametri udara strele morajo presegati meje, ki so bili določeni s takratnimi projektnimi pogoji ali jih določa stanje tehnike, kar se lahko dokazuje z evidentiranjem in zavarovanjem dokazov o mehanskih poškodbah elementov sistema, ki neizpodbitno kažejo na učinke udara strele, na samem kraju dogodka in
– poškodovan element mora biti vzdrževan v skladu s specifikacijami proizvajalca.
(3) Za vse prekinitve, ki jih elektrooperater in distribucijska podjetja opredelijo kot posledico višje sile, morajo voditi dokumentacijo, s katero lahko dokažejo, da:
– so nastopili okoljski parametri izven mej, določenih s stanjem tehnike ali s projektnimi pogoji in
– so bile razglašene krizne razmere ter
– je prekinitev posledica drugega izjemnega dogodka, ki ima značilnost višje sile.
(4) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja v spletni aplikaciji za vsako prekinitev navedejo vzroke in opredelijo dokazno dokumentacijo, ki jim služijo kot dokaz.
(5) Primere razvrščanja prekinitev po vzroku v skladu s tem aktom objavi agencija na svojih spletnih straneh.
(dogodki izven vpliva – tuji vzroki)
(1) Za vse prekinitve, ki jih elektrooperater in distribucijska podjetja opredelijo kot posledico tujega vzroka, morajo voditi dokumentacijo, s katero lahko dokažejo, da jih je povzročilo dejanje tretje osebe.
(2) Elektrooperater in distribucijska podjetja v spletni aplikaciji za vsako prekinitev navedejo vzroke in opredelijo dokazno dokumentacijo, ki jim služijo kot dokaz.
III. KOMERCIALNA KAKOVOST
(obveščanje in objava podatkov)
(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja na svojih spletnih straneh objavijo vrednosti parametrov zajamčenih in sistemskih standardov komercialne kakovosti v 15 dneh po določitvi agencije.
(2) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja na svojih spletnih straneh v okviru krovnega poročila objavijo dosežene vrednosti parametrov komercialne kakovosti.
(spletna aplikacija za komercialno kakovost)
Spletna aplikacija za komercialno kakovost omogoča distribucijskemu operaterju ali distribucijskim podjetjem poročanje o:
– parametrih komercialne kakovosti;
– pritožbah uporabnikov;
– podatkih o potrjenih zahtevah za izplačilo nadomestil uporabnikom in
– podatkih o izplačanih nadomestilih uporabnikom.
(parametri komercialne kakovosti)
(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja posredujejo v spletno aplikacijo za komercialno kakovost naslednje parametre komercialne kakovosti:
Področje storitve | Parameter komercialne kakovosti |
1 | Priključevanje na sistem | 1 | Povprečni čas, potreben za izdajo soglasja za priključitev (v nadaljnjem besedilu: SZP). |
2 | Povprečni čas, potreben za izdajo ocene stroškov (predračuna) za enostavna dela. |
3 | Povprečni čas, potreben za izdajo pogodbe o priključitvi (v nadaljnjem besedilu: PP) na NN-sistem. |
4 | Povprečni čas, potreben za aktiviranje priključka na sistem. |
2 | Skrb za uporabnike | 1 | Povprečni čas, potreben za odgovore na pisna vprašanja, pritožbe ali zahteve uporabnikov. |
2 | Povprečni čas zadržanja klica v klicnem centru. |
3 | Parameter ravni nivoja strežbe klicnega centra. |
3 | Tehnične storitve | 1 | Povprečni čas do ponovne vzpostavitve napajanja v primeru napake na napravi za omejevanje toka. |
2 | Povprečni čas, potreben za odgovor na pritožbo v zvezi s kakovostjo napetosti. |
3 | Povprečni čas, potreben za rešitev odstopanj kakovosti napetost. |
4 | Merjenje in zaračunavanje | 1 | Povprečni čas, potreben za odpravo okvare števca. |
2 | Povprečni čas, potreben za vzpostavitev ponovnega napajanja zaradi neplačila uporabnika. |
(2) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja posredujejo tudi naslednje podatke:
– podatke, ki so potrebni za izračun deležev uporabnikov, ki so deležni ustrezne ravni kakovosti posamezne storitve;
– vrednosti standardne deviacije za posamezne parametre komercialne kakovosti;
– število izplačanih in neizplačanih nadomestil zaradi nedoseganja zajamčenih standardov posameznih storitev in
– število upravičenih in vseh pritožb za posamezne parametre komercialne kakovosti.
(3) Parameter »Povprečni čas, potreben za izdajo ocene stroškov (predračuna) za enostavna dela«, se spremlja le za tiste storitve, katerih cene ne določi agencija.
(4) Definicije za izračun parametrov komercialne kakovosti so opredeljene v 1. poglavju Priloge 2. Posamezni podatki iz nabora so natančneje opredeljeni v spletni aplikaciji za poročanje o komercialni kakovosti.
(5) Izračun skladnosti ravni kakovosti storitev iz prve alinee drugega odstavka je opredeljena v 2. poglavju Priloge 2.
Distribucijski operater ali distribucijska podjetja v spletno aplikacijo vnesejo podatke o potrjenih zahtevah za izplačilo nadomestil in podatke o izplačanih nadomestilih po napetostnih nivojih oziroma vrsti odjema (SN/NN/GOS) zaradi nedoseganja zajamčenih standardov posameznih storitev komercialne kakovosti.
(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja v okviru letnega poročanja in krovnega poročila poročajo agenciji o številu upravičenih in neupravičenih pritožb uporabnikov v zvezi z neskladnostjo ravni kakovosti storitev, ki jih določajo zajamčeni standardi komercialne kakovosti.
(2) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja v spletno aplikacijo vnesejo število upravičenih in vseh pritožb, ki se nanašajo na posamezne storitve komercialne kakovosti, ki so jih prejeli od uporabnikov.
(3) Podatki o pritožbah iz tega člena so določeni v 3. poglavju Priloge 2.
(spremljanje in beleženje časov)
(1) Čas prejetja pisnega vprašanja, pritožbe ali zahteve uporabnika je datum prejema elektronske pošte oziroma datum prispetja v elektronski predal ali datum štampiljke vhodne pošte.
(2) Čas odgovora na pisno vprašanje, pritožbo ali zahtevo uporabnika je datum odpošiljanja elektronske pošte na elektronski naslov prejemnika oziroma datum štampiljke izhodne pošte.
Distribucijski operater ali distribucijska podjetja uvedejo knjigo pritožb, da lahko stranke, ki so nezadovoljne s posamezno storitvijo (čakalna doba, osebna obravnava itd.), opišejo svoja opažanja. Zagotoviti je treba redno analizo zapisov v knjigi pritožb. Distribucijski operater ali distribucijska podjetja objavijo izsledke in izvedene ukrepe v krovnem poročilu o kakovosti oskrbe.
(višja sila in tuji vzroki)
(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja za vse parametre, katerih vrednost je presegala vrednost, določeno z minimalnimi standardi komercialne kakovosti, in so jih opredelili kot višjo silo ali tuji vzrok, vodijo dokumentacijo, s katero lahko dokažejo:
– izredno stanje oziroma razmere, ki so preprečile izvedbo storitve v skladu s predpisano ravnjo kakovosti oskrbe in
– da se je uporabnik strinjal s prekoračitvijo zajamčenih standardov.
(2) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja v ustreznem obrazcu v spletni aplikaciji za vsako prekoračitev navedejo vzroke in dokumente, ki jim služijo kot dokaz.
(vodenje podatkov o kakovosti napetosti)
Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni voditi podatke o kakovosti napetosti, ki so podlaga za poročanje agenciji. Podatki o kakovosti napetosti se zajemajo iz stalnega nadzora (stalni monitoring) kakovosti napetosti na prenosnem in distribucijskem sistemu ter s pomočjo občasnega monitoringa.
(spletna aplikacija za kakovost napetosti)
Spletna aplikacija za kakovost napetosti omogoča poročanje o skladnosti parametrov po slovenskem standardu SIST EN 50160, ločenih po napetostnih nivojih.
(splošni podatki o kakovosti napetosti)
Elektrooperater in distribucijska podjetja posredujejo v spletno aplikacijo za kakovost napetosti naslednje podatke:
a) podatke, pridobljene s pomočjo stalnega monitoringa:
– naziv merilnih točk in lokacija stalnega monitoringa v RTP/RP;
– stanje opremljenosti sistema s stalnim nadzorom kakovosti napetosti:
– skupno število merilnih točk VN-sistema;
– delež vzpostavitve stalnega monitoringa na VN-sistemu glede na načrtovani obseg;
– skupno število merilnih točk SN-sistema in
– skupno število merilnih točk celotnega sistema;
b) podatke, pridobljene s pomočjo občasnega monitoringa:
– število izvedenih meritev v okviru občasnega monitoringa in
– rezultate procentualne analize izmerjenih vrednosti;
c) podatke o pritožbah:
– število pritožb zaradi odstopanj kakovosti napetosti in
– stanje pritožb uporabnikov (ugotovljena upravičenost oziroma neupravičenost);
d) analizo stanja s komentarjem, ki vključuje opis dogodkov, ki so bili posledica višje sile večjih področnih razsežnosti.
(podatki stalnega monitoringa)
(1) Iz meritev kakovosti napetosti, ki se izvajajo v skladu s stanjem tehnike po veljavnih tehničnih standardih, elektrooperater in distribucijska podjetja posredujejo v spletno aplikacijo za kakovost napetosti naslednje podatke po napetostnih nivojih in po posameznih objektih oziroma točkah sistema, kjer je bilo vzpostavljeno stalno spremljanje kakovosti napetosti, in sicer:
a) število tednov pod merilnim nadzorom;
b) število neskladnih tednov (kakršna koli odstopanja od standarda);
c) število skladnih tednov;
d) število tednov, v katerih so bila izmerjena odstopanja od standarda pri:
– odklonih napajalne napetosti;
– hitrih napetostnih spremembah (velikost, jakost flikerja);
– harmonskih in med-harmonskih napetostih;
– neravnotežju napajalne napetosti;
– napetostnih signalih v sistemu in
– omrežni frekvenci.
(2) Posamezne parametre stanja kakovosti napetosti spletna aplikacija za kakovost napetosti samodejno izračuna iz podatkov meritev kakovosti napetosti, ločeno po napetostnih nivojih.
(3) V spletno aplikacijo za kakovost napetosti elektrooperater in distribucijska podjetja enkrat letno poročajo tudi podrobnejše podatke o upadih napetosti, kot so specificirani v slovenskem standardu SIST EN 50160. Na podlagi poročanih podatkov o upadih napetosti spletna aplikacija za poročanje samodejno izračuna sistemski parameter pogostosti upadov.
(4) Definicije in parametri stanja kakovosti napetosti so določeni v 1. poglavju Priloge 3, ki je sestavni del tega akta.
(5) Sistemski parameter pogostosti upadov je določen v 2. poglavju Priloge 3.
(parametri kakovosti napetosti)
(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja spremljajo na področju kakovosti napetosti naslednje parametre:
– skupni parameter stanja kakovosti napetosti;
– parametre stanja posameznih karakteristik kakovosti napetosti in
– sistemski parameter pogostosti upadov.
(2) V spletni aplikaciji za kakovost napetosti se omogoča poročanje parametrov po slovenskem standardu SIST EN 50160, kjer so zapisani tudi minimalni standardi kakovostni napetosti.
(3) Elektrooperater in distribucijska podjetja lahko predpišejo strožje parametre minimalnih standardov kakovosti napetosti, kot so zahtevani v slovenskem standardu SIST EN 50160.
(podatki občasnega monitoringa)
(1) Poročanje o parametrih kakovosti napetosti, pridobljenih iz občasnega monitoringa napetosti, zajema podatke občasnega monitoringa:
– ob pritožbah uporabnikov;
– za potrebe izdaje SZP in
– za potrebe ustreznega načrtovanja ter razvoja omrežja oziroma pred priklopom razpršenih virov ipd.
(2) Elektrooperater in distribucijska podjetja spremljajo podatke o skladnosti parametrov kakovosti napetosti za celotno območje distribucijskega sistema na opazovanem nivoju RTP/RP.
(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja v okviru letnega poročanja in krovnega poročila agenciji posredujejo podatke o številu upravičenih in neupravičenih pritožb uporabnikov glede neskladnosti dosežene ravni kakovosti napetosti z ravnjo, ki jo določajo minimalni standardi kakovosti napetosti.
(2) Vrste pritožb iz prejšnjega odstavka so določene v 3. poglavju Priloge 2.
(višja sila in tuji vzroki)
V višjo silo in tuje vzroke se štejejo vsa nenormalna obratovalna stanja, ki so določena v slovenskem standardu SIST EN 50160.
(obveščanje in objava podatkov)
(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja na svojih spletnih straneh enkrat letno v okviru krovnega poročila obvestijo uporabnike o ravni kakovosti napetosti.
(2) Elektrooperater in distribucijska podjetja na svojih spletnih straneh uporabnike obveščajo tudi o veljavnih standardih, podzakonskih aktih, dobavnih pogojih in drugih dokumentih, ki določajo minimalne tehnične standarde za kakovost napetosti.
V. PRESOJA MONITORINGA KAKOVOSTI OSKRBE IN UKREPI ZA NJEGOVO IZBOLJŠANJE
Agencija izvaja presoje monitoringa kakovosti oskrbe (v nadaljnjem besedilu: presoja) z namenom ugotavljanja pravilnosti izvajanja monitoringa kakovosti oskrbe in z namenom ugotavljanja možnosti izboljševanja procesa monitoringa kakovosti oskrbe ter ugotoviti primernost sistema kakovosti za doseganje kakovostnih ciljev.
(pooblaščene osebe agencije)
Presojo pri distribucijskem operaterju ali distribucijskih podjetjih izvajajo pooblaščene osebe agencije. Presoja se praviloma izvaja na mestu, kjer so na voljo podatki.
(1) Agencija napove presojo v pisni obliki najpozneje 14 dni pred izvedbo postopka in hkrati sporoči imena pooblaščenih oseb agencije ter področje presoje. Distribucijski operater ali distribucijsko podjetje mora agenciji sporočiti osebne in kontaktne podatke odgovorne osebe, ki bo sodelovala v postopku presoje, in potrditi datum napovedane presoje.
(2) Agencija lahko na zahtevo distribucijskega operaterja ali distribucijskega podjetja datum izvedbe presoje prestavi za največ pet delovnih dni od napovedanega datuma. Pisno zahtevo za prestavitev datuma, ki mora biti utemeljena, mora distribucijski operater ali distribucijsko podjetje agenciji posredovati v petih delovnih dneh po prejemu pisne napovedi presoje. Vsak udeleženec v presoji nosi svoje stroške.
(načrtovanje obsega podatkov za presojo)
Načrtovanje in določitev domene podatkov za presojo se izvede na podlagi analiz posredovanih podatkov, ki jih izvaja agencija in so shranjeni v podatkovni bazi agencije. Pri presoji se za posamezno vrsto kakovosti oskrbe iz 4. člena tega akta pregleda vzorec, ki zajema najmanj deset dogodkov oziroma podatkov, ki so podlaga za izračun ravni kakovosti izvedenih storitev.
(področja za izvedbo presoje)
Agencija izvaja presojo na naslednjih področjih:
– učinkovitost procesa nadzora kakovosti oskrbe;
– točnost registriranja dogodkov;
– natančnost izračuna parametrov in
– pravilnost opredelitve vzrokov dogodkov.
(učinkovitost procesa nadzora kakovosti oskrbe)
(1) Učinkovitost procesa nadzora kakovosti oskrbe se ugotavlja s presojo izvajanja procesa nadzora kakovosti oskrbe in z izpraševanjem distribucijskega operaterja ali distribucijskega podjetja na podlagi vprašalnika, ki zajema naslednje procesne vidike:
– postopke za beleženje in merjenje parametrov;
– postopke za obdelavo in hrambo podatkov;
– postopke za poročanje podatkov;
– postopke uporabe in varovanja podatkov (dostop, avtorizacija itd.);
– organizacijske vidike izvajanja nadzora kakovosti oskrbe;
– tehnično podporo za izvajanje nadzora kakovosti oskrbe (informatizacija, avtomatizacija, telekomunikacije itd.) in
– druge procesne vidike.
(2) Učinkovitost procesa nadzora kakovosti oskrbe se izraža s pozitivnim mnenjem, pozitivnim mnenjem s pridržkom ali negativnim mnenjem agencije na podlagi rezultatov vprašalnika pri izpraševanju.
(3) Vprašalnik iz prvega odstavka agencija objavi na svojih spletnih straneh.
(točnost registriranja dogodkov)
(1) Točnost registriranja dogodkov se ugotavlja z analizo postopkov registracije dogodkov v okviru procesa nadzora kakovosti oskrbe.
(2) Parameter točnosti registriranja dogodkov se za posamezno vrsto netočnosti določi na naslednji način:
Točnost registriranja dogodkov | Parameter |
Postopki dopuščajo, da posamezni dogodki niso registrirani. | 0,0 |
Postopki zagotavljajo registriranje vseh dogodkov, vendar dopuščajo odstopanja v točnosti registriranja časa, števila dogodkov, števila uporabnikov s prekinjeno dobavo električne energije ali kakršne koli kombinacije navedenih odstopanj. | 0,5 |
Postopki registrirajo vse dogodke, točno število uporabnikov s prekinjeno dobavo električne energije in točen čas trajanja dogodka (prekinitve, storitve). | 1,0 |
(3) Parameter točnosti registriranja dogodkov predstavlja vrednost posamezne ugotovljene točnosti registriranja dogodkov in se določi v skladu s tabelo iz prejšnjega odstavka.
(natančnost izračuna parametrov)
(1) Natančnost izračuna parametrov se ugotavlja na podlagi izbranega vzorca s primerjavo izračunov parametrov kakovosti oskrbe, ki jih je naredila agencija, s tistimi, ki jih je opravil distribucijski operater ali distribucijsko podjetje oziroma njegov sistem za procesiranje podatkov.
(2) Če sistem za procesiranje podatkov ne dopušča dostopa do izvornih podatkov, mora distribucijski operater ali distribucijsko podjetje na zahtevo agencije predložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere izhaja specifikacija ali način izračunov posameznih parametrov neprekinjenosti napajanja.
(3) Parameter natančnosti izračuna je delež pravilno izvedenih izračunov, izražen v odstotkih. Nepravilno izveden izračun parametrov je tisti, ki se razlikuje od izračuna, ki ga opravi agencija.
(pravilnost opredelitve vzrokov dogodkov)
(1) Pravilnost opredelitve vzrokov dogodkov se ugotavlja na podlagi izbranega vzorca s pregledom dokumentacije, na podlagi katere je distribucijski operater ali distribucijsko podjetje izvzelo dogodke, na katere ni moglo vplivati (višja sila oziroma tuji vzroki).
(2) Parameter pravilnosti opredelitve vzrokov dogodkov je delež pravilno dokumentiranih in razvrščenih dogodkov glede na njihove vzroke (lastni vzrok, tuji vzrok, višja sila), izražen v odstotkih. Nepravilno razvrščen dogodek je tisti, ki ni ustrezno dokumentiran ali razvrščen v skladu s tem aktom.
(rezultat presoje in ukrepi za izboljšanje)
(1) Če je pri presoji učinkovitosti procesa nadzora kakovosti oskrbe iz 52. člena tega akta agencija podala negativno mnenje, se glede vpliva na upravičene stroške upošteva največji negativni vpliv, ki ga določa splošni akt agencije, ki ureja metodologijo za določitev regulativnega okvira.
(2) Če je pri presoji učinkovitosti procesa nadzora kakovosti oskrbe iz 52. člena tega akta agencija podala pozitivno mnenje ali pozitivno mnenje s pridržkom, se izračuna povprečna vrednost parametrov točnosti registriranja dogodkov, natančnosti izračuna parametrov in pravilnosti opredelitve vzrokov dogodkov, ki se zaokroži navzdol na celoštevilčno vrednost.
(3) Glede na izračunano povprečno vrednost parametrov iz prejšnjega odstavka se vpliv na upravičene stroške, ki ga določa splošni akt agencije, ki ureja metodologijo za določitev regulativnega okvira, določi na naslednji način:
95 % – 100 % | Vpliv na upravičene stroške se določi v skladu s splošnim aktom agencije, ki ureja metodologijo za določitev regulativnega okvira. |
60 % – 94 % | Agencija pozove distribucijskega operaterja ali distribucijsko podjetje, da v desetih delovnih dnevih odpravi nepravilnosti in popravi podatke, agencija pa presojo ponovi. |
0 % – 59 % | Upošteva se največji negativni vpliv, ki ga določa splošni akt agencije, ki ureja meto-dologijo za določitev regulativnega okvira. |
(4) Presoja se lahko ponovi le enkrat. Če se v ponovljeni presoji ponovno pokažejo nepravilnosti, ki se po metodologiji tega člena odrazijo v vrednosti manj kot 95 %, se vpliv na upravičene stroške določi v skladu s prvim odstavkom.
(zapisnik in zaključno poročilo izvedene presoje)
(1) O izvedeni presoji agencija sestavi zapisnik, ki ga podpišeta agencija in pooblaščeni predstavnik distribucijskega operaterja ali distribucijskega podjetja.
(2) Po končani presoji agencija sestavi poročilo, v katerem oceni ustreznost opravljene presoje. Priloga poročilu je tudi zapisnik o izvedeni presoji iz prejšnjega odstavka.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(spremljanje parametrov neprekinjenosti napajanja na NN-nivoju)
(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja vzpostavijo nadzor parametrov neprekinjenosti napajanja na NN-nivoju (raven spremljanja parametrov na TP in NN-izvodih TP), ko bo vsaj 80 % uporabnikov opremljenih s sistemom naprednega merjenja.
(2) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja pričnejo agenciji posredovati parametre neprekinjenosti napajanja na NN-nivoju eno leto po uvedbi sistema naprednega merjenja v obsegu, ki je določen v prejšnjem odstavku.
(uporaba akta za operaterje zaprtih distribucijskih sistemov)
(1) Določbe tega akta se za operaterje zaprtih distribucijskih sistemov začnejo uporabljati 1. januarja 2016.
(2) Operaterji zaprtih distribucijskih sistemov vzpostavijo pogoje za pričetek spremljanja podatkov v skladu s tem aktom do 31. decembra 2015.
(3) Prve podatke operaterji zaprtih distribucijskih sistemov agenciji posredujejo za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 v skladu z določbami 7. člena tega akta.
(prenehanje uporabe predpisov)
Z dnem uveljavitve tega akta se preneha uporabljati Akt o posredovanju podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo (Uradni list RS, št. 73/12).
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 71-6/2015-11/254
Maribor, dne 22. aprila 2015
EVA 2015-2430-0043
Ivana Nedižavec Korada l.r.
