Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 76/14 – odl. US) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10, 90/11 in 27/14) je Občinski svet Občine Krško na 8. seji dne 16. 7. 2015 sprejel
o Občinskem prostorskem načrtu občine Krško
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1) Občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu OPN) je prostorski akt s katerim so, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določeni cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtovane prostorske ureditve lokalnega pomena ter določeni pogoji umeščanja objektov v prostor.
(2) OPN je enovit dokument, ki celovito obravnava prostorsko načrtovanje občine Krško in je hkrati strateški in izvedbeni prostorski akt ter podlaga za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) in projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Za OPN je bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje in izdana odločba Ministrstva za okolje in prostor pod št. 35409-270/2010-MOP/35 z dne 27. 5. 2015 o izvedeni presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.
(1) OPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge.
(2) Tekstualni del OPN vsebuje:
| I. | UVODNE DOLOČBE |
| II. | STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
| | 1. | Splošne določbe |
| | 2. | Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
| | 3. | Zasnova prostorskega razvoja občine |
| | | 3.1 Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti |
| | | 3.2 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji |
| | | 3.3 Druga za občino pomembna območja |
| | | 3.4 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij |
| | | 3.5. Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt |
| | 4. | Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter okvirna območja razpršene poselitve |
| | | 4.1 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana |
| | | 4.2 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih |
| | | 4.3 Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij |
| | | 4.4 Sanacija in prenova razpršene gradnje |
| | | 4.5 Okvirna območja razpršene poselitve |
| | 5. | Usmeritve za razvoj v krajini |
| | | 5.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na vire |
| | | 5.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in vrednote prostora |
| | | 5.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita in reševanje |
| | | 5.4 Območja in objekti za potrebe obrambe |
| | 6. | Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra |
| | | 6.1 Prometna infrastruktura |
| | | 6.2 Elektronske komunikacije |
| | | 6.3 Energetika |
| | | 6.4 Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja |
| | 7. | Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
| | | 7.1 Usmeritve za določitev osnovne namenske rabe |
| | | 7.2 Usmeritve za določitev podrobnejše namenske rabe |
| | 8. | Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
| | 9. | Kartografski del strateškega dela občinskega prostorskega načrta |
| | 10. | Konceptualni del urbanističnih načrtov |
| | | 10.1 Urbanistični načrt Krško z Leskovcem pri Krškem |
| | | 10.2 Urbanistični načrt Brestanica |
| | | 10.3 Urbanistični načrt Senovo |
| | | 10.4 Urbanistični načrt Podbočje |
| | | 10.5 Urbanistični načrt Raka |
| III. | IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
| | 1. | Splošne določbe |
| | 2. | Skupni prostorski izvedbeni pogoji |
| | | 2.1 Urbanistični načrt Krško z Leskovcem pri Krškem |
| | | 2.2 Skupni pogoji glede vrste posegov v prostor, postavitve in oblikovanja objektov ter parcelacije |
| | | 2.3 Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo |
| | | 2.4 Skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnimi potrebami ter glede varovanja zdravja |
| | | 2.5 Skupni pogoji glede tehničnih zahtev objektov |
| | | 2.6 Skupni pogoji glede gradnje na območjih gozda in kmetijskih zemljišč |
| | 3. | Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji |
| | | 3.1 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za naselja in odprti prostor |
| | | 3.2 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Krško z Leskovcem pri Krškem |
| | | 3.3 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Brestanica |
| | | 3.4 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Senovo |
| | | 3.5 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Podbočje |
| | | 3.6 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Raka |
| | 4. | Kartografski del izvedbenega dela OPN |
| IV. | POSEBNE DOLOČBE |
| V. | PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
Sestavni del odloka je tudi priloga 1: Strokovna podlaga za obnovo fasad na območju Zatona – Usmeritve za prenovo fasad na območju Zatona.
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje:
– 211 Zasnova prostorskega razvoja občine | M 1: 50000 |
– 212 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega | |
javnega dobra | M 1: 50000 |
– 213 Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje ter območij razpršene poselitve | M 1: 50000 |
– 214/1 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo | M 1: 50000 |
– 214/2 Usmeritve za razvoj v krajini | M 1: 50000 |
– 214/3 Usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč | M 1: 50000 |
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje: | |
– 221 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste | M 1:50000 |
– 222 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij | |
– gospodarske javne infrastrukture | M 1: 50000 |
– 223 Prikaz območij enot urejanja prostora in podrobnejše namenske rabe prostora | M 1: 5000 |
– 224 Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture | M 1: 5000 |
– 225 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji | |
A – EUP SEN 0414 | M 1: 1000 |
B – EUP SLV 07 | M 1: 500 |
C – EUP LES 045 | M 1: 500 |
D – EUP LES 046 | M 1: 500 |
E – EUP VEV 091 | M 1: 2500 |
F – EUP SME 08 | M 1: 1000 |
G – EUP LES 044 | M 1: 1000 |
H – EUP VEV 092 | M 1: 500 |
(5) Priloge Občinskega prostorskega načrta Občine Krško vsebujejo:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage (Urbanistični načrt Krško z Leskovcem pri Krškem, Urbanistični načrt Brestanica, Urbanistični načrt Senovo, Urbanistični načrt Podbočje, Urbanistični načrt Raka)
4. Analiza smernic, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev prostorskega akta
6. Povzetek za javnost
7. Okoljsko poročilo
8. Ostala gradiva izdelana v skladu z zahtevami nosilcev urejanja prostora in strokovne podlage, ki so bile upoštevane pri načrtovanju
VH – vodohran
AC – azbestno cementna cev
CKŽ – Cesta krških žrtev
ČN – čistilna naprava
DKN – digitalni katastrski načrt
DLN – državni lokacijski načrt
DPN – državni prostorski načrt
DV – daljnovod
EPO – ekološko pomembno območje
EUP – enota urejanja prostora
GJI – gospodarska javna infrastruktura
HE – hidroelektrarna
HMO – hidromelioracijsko območje
IC – industrijska cona
JPP – javni potniški promet
KB, KBV – kablovod
MPN – majhna poplavna nevarnost
NEK – Nuklearna elektrarna Krško
NSRAO – nizko in srednje radioaktivni odpadki
NUP – nosilci urejanja prostora
NV – naravna vrednota
OPN – občinski prostorski načrt
OPPN – občinski podrobni prostorski načrt
OVE – obnovljivi viri energije
PAR – predhodne arheološke raziskave
PC – poslovna cona
PE – populacijska enota
PM – trdni prašni delci
PMF – največja možna poplavna voda (probable maximum flood – PMF)
PPN – preostala poplavna nevarnost
RPE – register prostorskih enot
RTP – razdelilna transformatorska postaja
SM – stojno mesto
SN – srednje napetostno
SPN – srednja poplavna nevarnost
SVTK – signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave
ŠOEK – širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij
UN – urbanistični načrt, ureditveni načrt
URE – učinkovita raba energije
TEB – termoelektrarna Brestanica
TK – telekomunikacije
TP – transformatorska postaja
ZN – zazidalni načrt
LC – lokalna cesta
PIP – prostorski izvedbeni pogoji
VPN – visoka poplavna nevarnost
VKO – vizualno komunikacijski objekti
VVO (I, II, III) – vodovarstveno območje
(1) Pomen izrazov, ki niso opredeljeni v prostorski zakonodaji:
Avtohton, prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).
Brajda je ogrodje, na katerem je napeljana vinska trta ali sadno drevje.
Celovita prenova (revitalizacija) je zbir različnih dejavnosti, s pomočjo katerih se z ustreznim prostorskim načrtovanjem izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere na določenem območju, s pomočjo katerih se ponovno zagotovi ohranitev grajenih struktur in oživi urbana in druga območja. Celovita prenova se na območjih kulturne dediščine izvaja ob ohranjanju prepoznavnih značilnosti prostora in kulturnih vrednot varovanega območja.
Čop je trikotna zapolnitev na robu strehe, ki lahko sega največ do 1/3 dolžine strešine.
Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi zgrajenimi objekti.
Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves.
Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V zazidano površino se štejejo tlorisni gabariti največje etaže stavb nad terenom, vključno s tlorisnimi gabariti vseh enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so stavbe.
Gabarit objekta je volumen objekta omejen z obodnimi stenami in streho.
Gank je lesen balkon na vzdolžni fasadi objekta s polno ograjo z vertikalno postavljenih desk, ki je pokrit z napuščem strehe ter podprt ali vpet z lesenimi stebri.
Grajeno območje kmetije je stavbno zemljišče ali parcela namenjena gradnji, na kateri stoji stanovanjski objekt s pripadajočimi kmetijskimi objekti, ki so medsebojno povezani z dovozi, potmi in drugimi zunanjimi površinami. Opredeli se tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli legalno zgrajenih stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma parcel namenjeni gradnji, če so te določene, in sicer ne glede na to ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.
Kakovostno pomeni doseganje meril iz veljavnih standardov ter povzemanje za neko okolje značilnih velikosti, materialov, barv in drugih oblikovnih značilnosti tako, da na novo zgrajena stavba ne odstopa od že zgrajenih stavb oziroma sledi tipologiji obstoječih stavb.
Kolenčni zid je stena v mansardni etaži in se meri od vrha zadnje medetažne konstrukcije do kapne lege.
Kolesarski pas širine 1,0 m je površina namenjena kolesarskemu prometu in poteka ob robu cestišča, kjer hitrost motornega prometa v povprečju ne presega 50 km/h in je odstotek tovornih vozil zanemarljiv. Kolesarski pas je dvostranski enosmerni (2 x 1,0 m).
Kolesarska steza je pas širine 2,5 m, ki poteka ob vozišču motornega prometa in je nivojsko ločen, namenjena je le kolesarjem.
Klasična frčada je frčada s simetrično dvokapno streho z napuščem.
Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.
Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječega odstranjenega objekta z enako funkcijo kot jo objekt ima.
Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve.
Nedovoljeni objekt je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim.
Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
Objekti, ki nimajo višine so grajeno javno dobro (pločniki …), objekti gospodarske javne infrastrukture in priključki nanjo (jaški, objekti za odvodnjavanje ceste …), športna igrišča in podobno.
Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem, oziroma je bil zgrajen pred letom 1967.
Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda.
Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjeno je lahko eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. Otroško igrišče je enostavni objekt, če ima površino do 500 m2.
Parcela namenjena gradnji je stavbno zemljišče, namenjeno gradnji. Sestavljena je iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Sem se šteje gradbena parcela po prejšnjih predpisih.
Pastelne barve so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije manj kot 20 % v beli osnovi. Pastelna barva ne izstopa iz okolice, ni agresivna, fluorescentna ali intenzivna.
Pešpot je utrjena, neprometna površina, namenjena hoji. Pojem pešpot v tem dokumentu zajema: gozdno-učno pot, planinsko pot, pohodniško pot, ki je lahko delno urejena tudi po poljskih poteh.
Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno, uporabno dovoljenje ipd.).
Pultno okno je pokončno okno v strehi pravokotne oblike. Leži med dvema legama, z dvigom strehe za višino okna. Okno je pokrito enokapno, vendar samo zgoraj in ne ob straneh. Streha nad pultnim oknom lahko sega do največ tri vrste strešine od roba slemena in od spodnjega roba strehe. Naklon strehe nad pultnim oknom ne sme biti manjši od 20°.
Predhodna preveritev je urbanistična, krajinska, arhitekturna, prometna ali gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki se izdela v okviru priprave OPPN. Predhodno preveritev izdela in utemelji pooblaščen inženir stroke, ki ustreza vrsti posamezne ureditve ali posega, in z njo utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacijo degradiranih prostorov. Strokovno podlago potrdi občina.
Prostorska zasnova je konceptualni, dolgoročno naravnan dokument, katerega osnovni namen je dati prostorska izhodišča, koncept razmestitve programa in usmeritve za pripravo prostorskega akta.
Razvojne potrebe občine so potrebe za širitev površin za stanovanjski, gospodarski, kulturni in socialni razvoj občine, pridobljene na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag s posameznega področja ter posameznih pobud javnosti pridobljenih v času do začetka izdelave tega dokumenta.
Reflektirajoča kritina je iz materiala, ki odbija svetlobo ali se v njej zrcali okolica.
Regija Posavje sestavljajo občine Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki ter Radeče in Bistrica ob Sotli.
Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin. Sleme pri dvokapnih in večkapnih objektih poteka vzporedno z daljšo stranico objekta.
Somestje – v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije tvorijo v obravnavanem prostoru somestje mesta Brežice, Krško in Sevnica.
Sonaravno urejanje vodotokov in brežin je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov.
Transparentna ograja je sestavljena iz kamna, betonskih, kovinskih ali lesenih elementov, na način, da deluje transparentno, kar pomeni, da omogoča poglede skozi. Nasprotno, ograja ne sme biti polna. Transparentnost ograje mora biti enakomerno razporejena po celotni dolžini ograje.
Urbane funkcije so sestavljene iz mestotvornih funkcij oz. tistih funkcij, zaradi katere je mesto nastalo (turizem, rudarstvo, industrija …) ter mestoslužnih funkcij oz. funkcij, katere mestu služijo (komunala, trgovina, šolstvo, zdravstvo …).
Varstvene zahteve so pravne podlage nosilcev urejanja prostora in predpisujejo pogoje in omejitve v prostoru.
Večnamenska pot je pas širine 3 m, ki je prostorsko ločen od cestne infrastrukture in je namenjen izključno kolesarskemu prometu ter ostalemu mirujočemu prometu (pešci).
Večnamenska steza je pas širine 2,5 m, ki poteka ob vozišču motornega prometa in je nivojsko ločen, namenjena je kolesarjem in pešcem.
Vinotoč in osmica je zidanica, v kateri je del površin namenjen za dejavnost točenja vina in postrežbe hrane.
Zidanica je pritličen gospodarski objekt (nestanovanjska stavba), namenjen za pripravo in spravilo (hrambo) pridelka ter orodja. V objektu se lahko uredijo bivalni prostori, ki so namenjeni uporabi v času kmetijskih opravil v vinogradu.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(3) Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremeni, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.
II. STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
1 Splošne določbe
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine. Določa usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena. Določa območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter območja razpršene poselitve.
2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja)
(1) Občina Krško je z 286,5 km2 in več kot 26.000 prebivalci največja občina v regiji Posavje. Občina ima 158 naselij. Večina prebivalcev živi v občinskem središču Krško ter pomembnejših lokalnih središčih, kjer so razvite urbane funkcije in kjer se zagotavljajo možnosti prostorskega razvoja. Pretežni del občine predstavlja razpršena poselitev.
(2) Občina Krško ima pomembno strateško lego v prostoru, saj se nahaja na stiku ravninskega sveta Krškega polja in hribovitih Gorjancev ter Posavskega hribovja. Njena obmejna lega ter dolinski svet ob reki Savi predstavljata pomembno razvojno os in prometno žilo, ki povezuje vzhodno in jugovzhodno Slovenijo z ostalimi deli države in s tujino.
(3) Občina Krško je tik ob vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T) ter panevropskem koridorju München – Ljubljana – Zagreb – Beograd. Občina Krško je tudi ob pomembni regionalni prometni povezavi Celje – Sevnica – Krško – Novo mesto. Zaradi velike površine in goste poseljenosti ima občina Krško tudi zelo dobro razvito notranjo prometno infrastrukturo.
(razvojne potrebe v občini in razvojne potrebe države in regije)
(1) Razvojne potrebe države in regije na območju občine Krško so usmerjene v razvoj energetike, gospodarstva in prometne infrastrukture.
(2) Težnja občine je spodbuditi gospodarski razvoj in zadržati obstoječe prebivalstvo, zlasti na podeželju, oziroma ustvariti pogoje za gospodarski in kulturni razcvet občine. Prednostno se razvijajo upravne dejavnosti, centralne dejavnosti ter visoko šolstvo. Zaradi naravnih kvalitet in reliefnih značilnosti se spodbuja tudi razvoj turizma.
(3) Na področju lokalnega infrastrukturnega urejanja so med prioritetnimi nalogami razširitev Zbirnega centra Spodnji Stari Grad kot regijskega centra, izgradnja kanalizacijskega omrežja s pripadajočimi čistilnimi napravami, dogradnja vodovodnega omrežja in obnova cest ter razvoj širokopasovnih povezav.
(4) Za občino je prednostna obnova objektov v mestu, celovito urejanje naselij na celotnem območju občine Krško ter posodobitev in energetska obnova izobraževalnih objektov. Obnavljajo se tudi drugi objekti družbenih dejavnosti ter vzpostavljajo prostorski pogoji za čim večje vključevanje otrok v vrtce.
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
(1) Občina Krško je v območju vpliva mesta Zagreb, zato je v skladu z izhodiščem Strategije prostorskega razvoja Slovenije na območju občine treba spodbujati pospešen prostorski razvoj. Z načrtovanjem učinkovitih mestnih mrež, gospodarskih con, turističnih središč in drugih dejavnosti se zagotavlja enakovrednost slovenskih območij v primerjavi s sosednjimi.
(2) Razvoj gospodarstva v občini Krško se dopolnjuje z razvojem gospodarskih dejavnosti v sosednjih občinah. Gre za področja: energetika, komunalno-prometna infrastruktura, letalski promet (letališče Cerklje ob Krki) in ostala gospodarska področja. Pri razvoju gospodarstva je treba težiti k enakomerni porazdelitvi dostopnosti storitev za vse prebivalce v regiji.
(3) Razvoj regijskih funkcij se prioritetno usmerja v somestje Brežice – Krško – Sevnica s porazdelitvijo in dopolnjevanjem upravnih, zdravstvenih, izobraževalnih, športnih in turističnih funkcij.
(4) Razvoj občine temelji na povezovanju in sodelovanju z okoliškimi občinami, tudi na področju turizma, saj lahko le celovita ponudba omogoči gostom še več dodatne turistične ponudbe in tržno zanimive in inovativne integralne turistične produkte. Turistične produkte je treba promovirati tudi čez državno mejo Republike Slovenije, predvsem v bližnji Republiki Hrvaški.
(cilji, ki izhajajo iz strategije prostorskega razvoja Slovenije)
(1) Mesto Krško z Leskovcem pri Krškem kot del somestja: Krško z Leskovcem pri Krškem se skupaj z Brežicami in Sevnico, s katerima tvori somestje, razvija kot središče nacionalnega pomena regionalnih območij. Pri načrtovanju in urejanju širšega mestnega območja se upošteva racionalno rabo prostora, ranljivost kakovosti okolja, potrebnost obnove stavbne in naselbinske dediščine, možnosti za umeščanje športno rekreativnih in drugih zelenih površin, obstoječe omrežje prometnic in možnosti navezave na javni potniški promet.
(2) Razvoj prometne infrastrukture: Usklajen razvoj prometnega omrežja in omrežja naselij, povezanost in razvoj prometnih vozlišč ter prometno-logističnih terminalov se razvija predvsem z namenom zagotavljanja prometne povezanosti občine Krško z drugimi območji, predvsem s somestji Brežice in Sevnica ter zagotavljanjem skladnejšega razvoja celotnega državnega ozemlja in z namenom povezovanja s širšim evropskim prostorom. Prometno omrežje naj se razvija kot celovit prometni sistem, ki povezuje vse oblike in vrste prometa v skladu s prostorskimi danostmi. Prenavlja in dograjuje naj se obstoječa prometna infrastruktura (ceste, kolesarski promet, mirujoč promet), z zagotavljanjem ureditev, ki omogočajo prometno varnost in pretočnost.
(3) Spodbujanje javnega potniškega prometa: Med pomembnejše cilje se uvršča ustavljanje trenda upadanja števila uporabnikov javnega potniškega prometa in dolgoročno spodbujanje oziroma povečanje števila uporabnikov le-tega. Zagotavljati je treba ustrezno frekvenco, udobnost, hitrost in ugodne cene javnega potniškega prometa in ločevati kolesarski in motorni promet povsod tam, kjer razmere to omogočajo. Povečevati je treba obseg javnega potniškega prometa in izvajati ukrepe za spodbujanje pešačenja in kolesarjenja.
(4) Ohranitev in razvoj energetike: V okviru gradenj nove infrastrukture in posodabljanja obstoječe, se spodbuja izgradnja tistih energetskih objektov, s katerimi se omogoča kvalitetna in zanesljiva oskrba Slovenije z energijo. Zaradi obstoječih in načrtovanih energetskih objektov državnega pomena, se občina Krško uvršča med energetsko najpomembnejše občine v Sloveniji in ima zaradi tega specifično vlogo v slovenskem prostoru. V sklopu obstoječih energetskih dejavnosti se omogočata nadaljnji razvoj in posodabljanje objektov. Pri umeščanju novih energetskih objektov v prostor je treba, ob upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja, zagotavljati njihovo optimalno vključenost v slovensko energetsko omrežje in preprečevati prekomerne vplive na prostor in okolje.
(5) Obvezno upoštevanje naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, kot omejitev pri načrtovanju rabe in dejavnosti v prostoru: Prostorski razvoj na ogroženih območjih je treba načrtovati v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč, kot so poplave, zemeljski in snežni plazovi, erozija, požari v naravnem okolju in potresi. Potencialna tveganja je treba zmanjševati s preventivnim načrtovanjem, in sicer z razmeščanjem dejavnosti v prostor izven območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter z nadzorovanjem aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče. Na območjih, kjer so urbana naselja že ogrožena zaradi poplav, plazov ali potresov v območju občine Krško je treba zagotavljati ustrezne prostorske rešitve za zmanjševanje posledic morebitnih naravnih nesreč.
(cilji, ki izhajajo iz občinskih razvojnih potreb)
(1) Cilj je zagotavljati ustrezne prostorske možnosti za razvoj gospodarskih, izobraževalnih in storitvenih dejavnosti, zlasti z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo. Cilj je tudi zagotavljati ustrezno energetsko ter komunalno opremljenost naselij, z dogradnjo plinovodnega omrežja, prenovo ter novogradnjo kanalizacije s čistilnimi napravami ter omrežja za oskrbo s pitno vodo. Cilj je ohranjati poselitev na območju razpršene poselitve in na območju zidanic, kot tipične pozidave gričevnatega območja z vinogradi.
(2) Razvoj poselitve se prednostno usmerja na proste, degradirane in nezadostno izkoriščene površine znotraj naselij, pri čemer je cilj tudi omogočanje širitev v mestu Krško z Leskovcem in zlasti v lokalnih središčih. Z revitalizacijo naselij je treba izboljšati kakovost bivalnih razmer. Zagotavljati je treba sanacijo razpršene gradnje ali drugače neustrezno izrabljene površine. Za ohranitev poseljenosti ter kulturne krajine se poselitev racionalno širi na komunalno že urejena ter prometno dostopna območja.
(3) Ohranjanje, povezovanje in razvoj potencialov za razvoj turizma in rekreacije. Načrtovanje rabe prostora za turistične namene je treba izvajati v skladu z razvojno paradigmo trajnostnega turizma, neposredno s preudarnim umeščanjem in graditvijo turističnih objektov in posredno s skrbjo za ohranitev kulturne dediščine ter naravnih vrednot kot glavnih virov turističnega gospodarstva. Na področju turizma se v občini Krško spodbuja medsebojno povezovanje posamičnih obstoječih ali novih programov.
(4) Prepoznavnost prostora občina zagotavlja z ohranjanjem območij naselbinske dediščine, tipoloških značilnosti kulturne krajine ter naravnega okolja. Razvoj poteka v skladu z ekološko zmogljivostjo okolja na območju občine.
(5) Ohranja se pridelovalni potencial tal za kmetijsko rabo in vzdržuje stanje gozdov, v smislu njihove biotske pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij z namenom zagotoviti optimalen delež samooskrbe s hrano.
(cilji in priporočila glede varstva okolja in človekovega zdravja)
(1) Izboljšuje in ohranja se okoljski potenciali in naravni viri, z ohranjanjem kakovosti vodnih virov, zmanjševanjem obremenjevanja okolja z odpadki, ohranja se krajinsko in biotsko raznovrstnost, zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, zmanjšuje emisije onesnaževal in zmanjšuje obremenjenosti okolja s hrupom na območju celotne občine Krško (tudi kot posledica intenzivne kmetijske pridelave – sadovnjaki).
(2) Na območjih občine, kjer se pričakujejo prekoračitve mejnih vrednosti onesnaževal v zraku se izvedejo meritve kvalitete zraka in v primeru prekoračitve izvedejo ustrezni sanacijski ukrepi. Za dosego cilja zmanjšanja emisij onesnaževal se nove stavbe načrtuje in gradi kot energetsko varčne objekte, pri čemer se prilagodi zasnove objektov ter uporablja ustrezne materiale, ki zagotavljajo primerno energetsko učinkovitost.
(3) Glede na obstoječe in predvidene vire elektromagnetnega sevanja se načrtuje smotrn razvoj poselitve in dejavnosti v prostor. Ravno tako se za dopolnjevanje in izboljševanje oskrbe z električno energijo v skladu z razvojem poselitve, lokalno omrežje postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji).
(4) Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi predpisu o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja do 31. decembra 2016. Za zmanjšanje letne porabe energije za razsvetljavo na 40 kWh na prebivalca se izvedejo naslednji ukrepi: preostale, stare potratne svetilke, ki niso v skladu z uredbo, zamenjati z novimi LED svetilkami, na celotnem področju javne razsvetljave vgraditi svetilke, ki imajo vgrajen sistem zmanjšanja svetlobnega toka in s tem moči v času zmanjšanega pretoka prometa, ločiti sistem razsvetljave, ki po namenu ne ustreza javni razsvetljavi (sakralni objekti, športna igrišča, javne površine), vpeljati sistem nadzora nad porabo električne energije za potrebe javne razsvetljave.
(5) Za ohranjanje celovite prepoznavnosti krajinskega območja Podgorje-Gorjanci se priporoča zavarovanje z odlokom, s čimer se zagotovi njegovo uspešno upravljanje.
(6) Za območja čezmerne obremenitve okolja se izvajajo sanacijski ukrepi. Sanacija in čiščenje divjih odlagališč kot tudi širše območje krajine se izvaja v okviru letnih akcij čiščenja okolja.
3 Zasnova prostorskega razvoja občine
3.1 Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
(1) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so na območju mesta Krško, ki skupaj z Leskovcem pri Krškem tvori zaokroženo urbanistično celoto ter v ostalih lokalnih središčih Brestanica, Senovo, Podbočje, Raka in naseljih z elementi lokalnega središča: Dolenja vas pri Krškem, Drnovo, Gora, Koprivnica, Rožno, Senuše, Spodnji Stari Grad, Veliki Podlog, Veliki Trn in Zdole.
(2) Mesto Krško se skupaj z naseljem Leskovcem pri Krškem razvija kot geografsko, gospodarsko in kulturno središče občine.
(3) Poselitev se prednostno usmerja v območja naselij, na proste nepozidane površine, kjer je že urejena prometna in komunalna infrastruktura. Predvidene so minimalne širitve mesta Krško, posameznih lokalnih središč ter posameznih naseljih z elementi lokalnega središča. Pri širitvah se upoštevajo obstoječe, še nepozidane stavbne površine, razvojne potrebe lokalnega prebivalstva, poslovni subjekti ter organi na ravni lokalne skupnosti.
(4) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so razvidna iz karte »211. Zasnova prostorskega razvoja občine«.
(razvoj gospodarskih dejavnosti)
Razvoj gospodarskih dejavnosti občina zagotavlja v sklopu obstoječih območij proizvodnih dejavnosti mesta Krško, Leskovca pri Krškem ter v sklopu lokalnih središč Brestanice, Senovega in Velikega Podloga. Razvoj gospodarskih dejavnosti se prav tako omogoča ob avtocestnih priključkih Drnovo in Smednik ter ob avtocesti proti Zagrebu (gospodarsko središče Feniks). V urbanih središčih se obstoječe moteče dejavnosti usmerjajo v proizvodne cone, ki so načrtovane na obrobju lokalnih središč s prometno dostopnostjo. V tem smislu se proizvodne dejavnosti na delu nekdanje celuloze namenijo mestotvornim dejavnostim, s čimer se bo omogočilo kvalitetnejše bivanje v mestu.
(razvoj centralnih dejavnosti)
(1) Družbene, storitvene in oskrbne dejavnosti se usmerja v občinsko in lokalna središča ter v naselja z elementi lokalnega središča. Na področju razvoja uprave, šolstva, kulture in zdravstvenega varstva se zagotavlja prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj.
(2) Območja centralnih dejavnosti se ohranjajo na območju razpršene poselitve na mestu obstoječih objektov, kot so sakralni objekti, lovski domovi, gasilski in planinski domovi. Prav tako se ohranjajo površine za razvoj centralnih dejavnosti v naselju Dolenji Leskovec oziroma Brestanica (kmetijski kompleks severno od gradu Rajhenburg) in površina v Straži pri Raki ob lokalni cesti Raka-Straža pri Raki.
(1) Površine za stanovanjsko gradnjo se zagotavljajo v mestu Krško, v lokalnih središčih in naseljih z elementi lokalnega središča. Manjše zaokrožitve obstoječe pozidave so predvidene tudi v večini ostalih naselij.
(2) Na podeželju se ohranjajo značilni pokrajinski tipi, grajena struktura, naravne kakovosti, ohranjajo se vinogradniška območja ter ostale avtohtone oblike poselitve.
(3) Nova stavbna zemljišča se na območju občine Krško določajo predvsem za potrebe stanovanjske gradnje in razvoja turizma.
(1) Ohranja in spodbuja se razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter turistično rekreacijska infrastruktura v smislu zadovoljevanja različnih potreb na celotnem območju občine.
(2) Najpomembnejše lokacije oziroma območja za razvoj turizma so: staro mestno jedro Krško ter jedra v lokalnih središčih, objekti kulturne dediščine, naravne vrednote, reka Sava in Krka, vinogradništvo in vinarstvo ter turizem na kmetijah.
(3) Občina spodbuja razvoj turističnih programov, povezanih s cilji varstva kulture, ki so v naravnem okolju, z objekti kulturne dediščine in etnološkimi prireditvami. Razvijajo se tudi oblike turizma, ki se povezujejo z naravnimi danostmi (pohodništvo, izletništvo, kolesarstvo ter konjeništvo). Ohranjajo in izboljšujejo se zlasti potenciali za razvoj turistične ponudbe in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjuje turistično rekreacijska infrastruktura, v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe (razvoj turističnih naselij, razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti povezanih s turizmom).
(1) Ohranja se kmetijska dejavnost z namenom pridelave kakovostne hrane in lokalne (lastne) oskrbe s hrano ter z namenom optimalnega izkoriščanja in zagotavljanja kakovostnega življenjskega prostora.
(2) Spodbuja se izvedba agrarnih operacij na območju celotne občine za izboljšanje kvalitete in količine pridelave hrane.
(3) Ohranjajo se delovna mesta v kmetijstvu in na podeželju z diverzifikacijo nekmetijskih dejavnosti, z višanjem dodane vrednosti in produktivnosti v kmetijski pridelavi ter povrnitvi in okrepitvi konkurenčnosti podeželskim območjem.
(4) Spodbuja se sonaravni način kmetovanja, ki dolgoročno zagotavlja ohranjanje kakovostnega okolja. Kmetijske panoge in dopolnilne dejavnosti se razvijajo glede na naravne danosti prostora.
3.2 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Občina je prometno zelo dobro povezana v smeri vzhod - zahod ter v smeri sever - jug. Glavni prometni povezovalni osi v občini predstavljata:
– avtocesta Ljubljana – Obrežje, ki kot del avtocestnega križa, poteka skozi južni del občine in
– glavna cesta v smeri Drnovo – Celje, ki poteka po dolini reke Save.
(2) Druge za občino pomembne ceste potekajo v smereh proti Brežicam, Podsredi, proti Bizeljskemu preko Zdol, proti Sevnici preko Rake, proti Novemu mestu preko Kostanjevice na Krki, iz Smednika do Kostanjevice na Krki ter od Križaja skozi Podbočje proti Republiki Hrvaški.
(3) Pomembno vlogo v prometnem omrežju predstavlja glavna železniška proga Zidani Most – Dobova, ki povezuje občino Krško s celotno Slovenijo ter širše.
(4) Skozi občino poteka daljinska kolesarska povezava: Novo mesto – Otočec – Kostanjevica – Čatež ter glavne kolesarske povezave: Sevnica – Brestanica, Brestanica – Krško – Brežice in Brestanica – Podsreda – Bistrica ob Sotli.
(5) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so razvidne iz karte »211. Zasnova prostorskega razvoja občine«.
3.3 Druga za občino pomembna območja
(druga za občino pomembna območja)
(1) Za občino so pomembna območja prepoznavnih in naravnih kvalitet prostora, površinske vode, območja mineralnih surovin in zbirni center za odpadke.
(2) Druga za občino pomembna območja so razvidna iz karte »211. Zasnova prostorskega razvoja občine«.
3.4 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Omrežje naselij v občini Krško sestavlja 158 naselij po RPE. V skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije se naselja v Občini Krško glede na vlogo in funkcijo delijo na:
– središče nacionalnega pomena, ki ga tvori somestje Brežice–Krško–Sevnica: mesto Krško (7016 prebivalcev),
– lokalna središča: Leskovec pri Krškem (1011 prebivalcev), Brestanica (1019 prebivalcev), Senovo (2453 prebivalcev), Podbočje (337 prebivalcev), in Raka (294 prebivalcev),
– naselja z elementi lokalnega središča: Dolenja vas pri Krškem, Drnovo, Gora, Koprivnica, Rožno, Senuše, Spodnji Stari Grad, Veliki Podlog, Veliki Trn in Zdole,
– ostala naselja: Anovec, Anže, Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Velikim Trnom, Ardro pri Raki, Armeško, Brege, Brezje pri Dovškem, Brezje pri Raki, Brezje pri Senušah, Brezje v Podbočju, Brezovica v Podbočju, Brezovska Gora, Brlog, Brod v Podbočju, Bučerca, Celine, Cesta, Cirje, Čretež pri Krškem, Črešnjice nad Pijavškim, Dalce, Dedni Vrh, Dobrava ob Krki, Dobrava pod Rako, Dobrova, Dol, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas pri Raki, Dolenji Leskovec, Dolga Raka, Dovško, Drenovec pri Leskovcu, Dunaj, Frluga, Gmajna, Golek, Goli Vrh, Gorenja Lepa vas, Gorenja vas pri Leskovcu, Gorenje Dole, Gorenji Leskovec, Gorica pri Raztezu, Gorica, Gornje Pijavško, Gradec, Gradišče pri Raki, Gradnje, Gržeča vas, Gunte, Hrastek, Ivandol, Jelenik, Jelše, Jelševec, Kalce, Kalce-Naklo, Kališovec, Kerinov Grm, Kobile, Koritnica, Kostanjek, Kočno, Kremen, Kržišče, Libelj, Libna, Loke, Lokve, Lomno, Mali Kamen, Mali Koren, Mali Podlog, Mali Trn, Malo Mraševo, Mikote, Mladje, Mrtvice, Mrčna sela, Nemška Gora, Nemška vas, Nova Gora, Osredek pri Trški Gori, Pesje, Pijana Gora, Planina pri Raki, Planina v Podbočju, Pleterje, Podlipa, Podulce, Površje, Premagovce, Presladol, Pristava ob Krki, Pristava pod Rako, Pristava pri Leskovcu, Prušnja vas, Ravne pri Zdolah, Ravni, Ravno, Raztez, Reštanj, Sela pri Raki, Selce pri Leskovcu, Selo, Senožete, Slivje, Smednik, Smečice, Spodnja Libna, Spodnje Dule, Spodnje Pijavško, Srednje Arto, Srednje Pijavško, Sremič, Stari Grad v Podbočju, Stari Grad, Stolovnik, Stranje, Straža pri Krškem, Straža pri Raki, Strmo Rebro, Šedem, Šutna, Trška Gora, Velika vas pri Krškem, Veliki Dol, Veliki Kamen, Veliki Koren, Veliko Mraševo, Veniše, Videm, Vihre, Volovnik, Vrbina, Vrh pri Površju, Vrhulje, Zabukovje pri Raki, Zaloke, Žabjek v Podbočju, Žadovinek, Ženje.
(2) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo je razvidno iz karte »211. Zasnova prostorskega razvoja občine«.
(1) Cilj je, da se občinsko središče (mesto Krško skupaj z lokalnim središčem Leskovec pri Krškem) razvija kot središče nacionalnega pomena v somestju z Brežicami in Sevnico oziroma kot središče nacionalnega pomena regionalnih območij. Občina bo spodbujala policentrični razvoj poselitve.
(2) V lokalnih središčih Brestanica, Senovo, Podbočje in Raka se spodbuja razvoj naslednjih dejavnosti: dejavnost javne uprave (gasilski dom, sedeži krajevnih skupnosti), poslovne dejavnosti (pošta, banka), trgovina z osnovno oskrbo, vzgojno varstvene in izobraževalne dejavnosti (osnovna šola, vrtec), kulturne dejavnosti (kulturni dom), dejavnost zdravstva (zdravstveni domovi), proizvodne dejavnosti (industrija in obrt), športno rekreacijske dejavnosti (športna igrišča in športne dvorane), turistične dejavnosti, pokopališke in verske dejavnosti ter kmetijske dejavnosti. Dodatno se v občinskem središču Krško z Leskovcem pri Krškem razvijajo tudi naslednje dejavnosti oziroma zagotavljajo naslednje funkcije: sodstvo in tožilstvo, davčna uprava, policija, upravna enota, sedež občine, srednje in visoko šolstvo, socialno varstvo (center za socialno delo, dom starejših občanov, varovana stanovanja), hotelirstvo, dejavnost zdravstva - specialistične zdravstvene ambulante, trgovski centri, muzeji, športni stadion ipd.
(3) Naselja z elementi lokalnega središča - sedeži krajevnih skupnosti imajo pomembnejšo funkcijo od ostalih naselij. Razvijajo se tako, da zagotavljajo prebivalcem naselja in njegovega zaledja vsakodnevno oskrbo, informiranje in druženje. V naseljih je treba zagotoviti vsaj nekaj izmed navedenih funkcij: dejavnost javne uprave (sedež krajevne skupnosti, gasilski dom), izobraževalno dejavnost (osnovno izobraževanje), vzgojnovarstveno dejavnost, kulturna dejavnost, trgovina z osnovno oskrbo, športnorekreacijsko dejavnost, turistične dejavnosti, verska dejavnost, pokopališče, kmetijske dejavnosti.
(4) V ostalih naseljih v občini se ohranja prebivalstvo in omogoča razvoj obstoječih, predvsem kmetijskih in nemotečih dopolnilnih dejavnosti. Širitve za gradnjo niso predvidene. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti, predvsem v smeri prepletanja in povezovanja kmetijstva ter trajnostnega turističnega razvoja, na podlagi razvojnih potreb.
3.5 Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt
(urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt)
(1) Skupni urbanistični načrt se izdela za mesto Krško in lokalno središče Leskovec pri Krškem ter za ostala lokalna središča Brestanica, Senovo, Raka in Podbočje.
(2) Središče nacionalnega pomena ter ostala lokalna središča, za katera se izdela urbanistični načrt, so razvidna iz karte »211. Zasnova prostorskega razvoja občine«.
4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter okvirna območja razpršene poselitve
(1) Razvoj poselitve je skladen z omrežjem naselij, njihovo vlogo in pomenom ter funkcijami, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja, varovanja naravnih dobrin, drugih omejitev (geološke razmere, naravne danosti).
(2) Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij, kakor tudi manjših zaokrožitvah izven poselitvenih območij, se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranja biotsko raznovrstnost, zlasti na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih, območjih ohranjanja habitatnih tipov in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij (ekološko pomembna območja), se novo poselitev prostorsko strukturira tako, da se omogoči neovirane prehode.
(3) Cilj je zagotavljanje razvoja in prenove naselij z omogočanjem kvalitetnih bivalnih razmer in razvojem kmetijskih ter dopolnilnih dejavnosti.
(4) Razvoj naselij temelji na:
– zapolnitvi obstoječih površin;
– sanaciji in prenovi obstoječega stavbnega fonda;
– zaokrožitvi obstoječe pozidave, kot manjši širitvi naselja na območja, ki so že infrastrukturno urejena;
– širitvi naselij na območjih, ki mejijo na obstoječa naselja in v katerih je potrebna kompleksna infrastrukturna ureditev.
4.1 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
(1) Okvirna območja naselij v občini Krško so: Anovec - dve območji naselij (ANO 1, ANO 2), Anže - tri območja naselja (ANŽ 1, ANŽ 2, ANŽ 3) , Ardro pri Raki - eno območje naselja (APR), Armeško - dve območji naselij (ARM 1, ARM 2), Brege - eno območje naselja (BRG), Brestanica - eno območje naselja (BRE), Brezje pri Raki - eno območje naselja (BZR), Brezje pri Senušah - eno območje naselja (BPS), Brezje v Podbočju - eno območje naselja (BVP), Brezovica v Podbočju - eno območje naselja (BRP), Brezovska Gora - eno območje naselja (BZG 1), Brlog - eno območje naselja (BRL), Brod v Podbočju - eno območje naselja (BRO), Bučerca - dve območji naselij (BUČ 1, BUČ 2), Celine - eno območje naselja (CEL), Cesta - eno območje naselja (CES), Črešnjice nad Pijavškim - eno območje naselja (ČNP), Dobrava ob Krki - eno območje naselja (DOK), Dobrava pod Rako, - eno območje naselja (DPR), Dobrova, - tri območja naselja (DOB 1, DOB 2, DOB 3), Dolenja Lepa vas - eno območje naselja (DLV), Dolenja vas pri Krškem - eno območje naselja (DOL), Dolenja vas pri Raki- eno območje naselja (DVR), Dolga Raka - eno območje naselja (DOR), Dolenji Leskovec - tri območja naselja (DLE 1, DLE 2, DLE 3), Dovško - eno območje naselja (DOV), Drenovec pri Leskovcu - eno območje naselja (DPL), Drnovo - dve območji naselij (DRN 1, DRN 2), Gmajna - tri območja naselja (GMA 1, GMA 2, GMA 3), Golek - eno območje naselja (GOL), Gora - eno območje naselja (GOR), Gorenja Lepa vas - eno območje naselja (GLV), Gorenja vas pri Leskovcu - eno območje naselja (GOV), Gornje Pijavško - eno območje naselja (GPI), Gorenji Leskovec - eno območje naselja (GLE), Gorica - eno območje naselja (GCA), Gorica pri Raztezu - eno območje naselja (GPR), Gradec - eno območje naselja (GAD), Gradnje - eno območje naselja (GRA), Gržeča vas - eno območje naselja (GRŽ), Gunte - eno območje naselja (GUN), Hrastek - eno območje naselja (HRA), Jelše - eno območje naselja (JEL), Kalce-Naklo - eno območje naselja (KAN), Kerinov Grm - eno območje naselja (KEG), Kobile - eno območje naselja (KOB), Koprivnica - dve območji naselij (KOP 1, KOP 2), Kostanjek - eno območje naselja (KOS), Kremen - eno območje naselja (KRE), Krško - eno območje naselja (KRŠ), Kržišče - eno območje naselja (KRŽ), Leskovec pri Krškem - eno območje naselja (LES), Lokve - eno območje naselja (LOK), Lomno - eno območje naselja (LOM), Mali Kamen - tri območja naselja (MAK 1, MAK 2, MAK 3), Mali Koren - dve območji naselij (MKO 1, MKO 2), Mali Podlog - eno območje naselja (MAP), Mali Trn - eno območje naselja (MAT), Malo Mraševo - eno območje naselja (MAM), Mikote - eno območje naselja (MIK), Mladje - eno območje naselja (MLA), Mrtvice - eno območje naselja (MRT), Nemška vas - eno območje naselja (NEM), Osredek pri Trški Gori - eno območje naselja (OSR 1), Pesje - eno območje naselja (PES), Planina pri Raki - eno območje naselja (PPR), Planina v Podbočju - eno območje naselja (PVP), Pleterje - dve območji naselja (PLE 1, PLE 2), Podbočje - eno območje naselja (POD), Podlipa - eno območje naselja (PLI), Podulce - eno območje naselja (PDC), Površje - dve območji naselij (POV 1, POV 2), Pristava ob Krki (POK), Pristava pri Leskovcu - eno območje naselja (PPL), Prušnja vas - eno območje naselja (PRU), Raka - eno območje naselja (RAK), Ravne pri Zdolah- eno območje naselja (RPZ), Ravni - eno območje naselja (RAI) Ravno- dve območji naselij (RAV 1, RAV 2), Raztez - dve območji naselij (RAZ 1, RAZ 2), Reštanj - tri območja naselja (REŠ 1, REŠ 2, REŠ 3), Rožno - dve območji naselij (ROŽ1, ROŽ 2), Sela pri Raki - dve območji naselij (SPR 1, SPR 2), Selce pri Leskovcu - eno območje naselja (SPL), Selo - eno območje naselja (SEL), Senovo - eno območje naselja SEN), Senuše - eno območje naselja (SNŠ 1), Smečice - eno območje naselja (SMČ), Smednik - eno območje naselja (SME), Spodnje Dule - eno območje naselja (SPD), Spodnje Pijavško - eno območje naselja (SPP), Spodnji Stari Grad - eno območje naselja (SSG), Spodnja Libna - dve območji naselij (SLI 1, SLI 2), Srednje Arto - eno območje naselja (SRA), Srednje Pijavško - eno območje naselja (SRP), Sremič - eno območje naselja (SRE), Stari Grad - dve območji naselij (STG 1, STG 2), Stolovnik - štiri območja naselja (STO 1, STO 2, STO 3, STO 4), Stranje - dve območji naselij (STR 1, STR 2), Straža pri Krškem - eno območje naselja (STK), Straža pri Raki - tri območja naselja (STŽ 1, STŽ 2, STŽ 3), Šedem - eno območje naselja (ŠED), Šutna - eno območje naselja (ŠUT), Trška Gora - eno območje naselja (TRG), Velika vas pri Krškem - dve območji naselij (VEV 1, VEV 2), Veliki Dol - dve območji naselij (VED 1, VED 2), Veliki Kamen - dve območji naselij (VEK 1, VEK 2), Veliki Koren - eno območje naselja (VKO) , Veliki Podlog - eno območje naselja (VEP), Veliki Trn - dve območji naselij (VET 1, VET 2), Veliko Mraševo - eno območje naselja (VEM), Veniše - dve območji naselij (VEN 1, VEN 2), Videm - eno območje naselja VID), Vihre - dve območji naselij (VIH 1, VIH 2), Vrhulje - eno območje naselja (VRH), Zabukovje pri Raki - dve območji naselij (ZAB 1, ZAB 2), Zdole - dve območji naselij (ZDO 1, ZDO 2), Žabjek v Podbočju - eno območje naselja (ŽAB), Žadovinek - eno območje naselja (ŽAD), Ženje - eno območje naselja (ŽEN).
(2) Sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot posebna zaključena območja poselitve so opredeljena na območju naslednjih naselij: Senuše (SNŠ 2 - Križe), Loke (LKE - Tršlavec), Osredek pri Trški gori (OSR 2), Brezovska Gora (BZG 2) in Mali Kamen (MAK 4).
(3) Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana so razvidna iz karte »213. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirna območja razpršene poselitve«.
(usmeritve za notranji razvoj naselij)
(1) Naselja se prednostno razvijajo navznoter tako, da se za pozidavo izkoristijo nezadostno izkoriščene proste površine za gradnjo, na območja notranjega razvoja, ki so namenjena zgoščevanju pozidave in dopolnitev ter zajemajo:
– nepozidana območja stavbnih zemljišč, ki so že opremljena na podlagi veljavnih prostorskih aktov in aktov v pripravi/sprejemanju ali pa so za njih izdelane detajlnejše strokovne podlage,
– redko pozidana območja, kjer je možna večja izkoriščenost površine poselitvenega tkiva,
– degradirana območja.
(2) Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč oblikovne značilnosti avtohtone arhitekture. Notranji razvoj se izvaja na podlagi veljavnih izvedbenih aktov, načrtovanih novih aktov ali prostorskih izvedbenih pogojev.
(3) Notranji razvoj z večjim potencialom je možen na prostih nezazidanih površinah v naseljih: Anovec, Brege, Brestanica, Brezje pri Senušah, Brod v Podbočju, Bučerca, Dolenja vas pri Krškem, Dolenji Leskovec, Drnovo, Gmajna, Golek, Gora, Gorenji Leskovec, Gorica, Gornje Pijavško, Gržeča vas, Jelše, Koprivnica, Kostanjek, Kremen, Krško, Leskovec pri Krškem, Mali Podlog, Malo Mraševo, Mikote, Mrtvice, Pesje, Planina pri Raki, Podbočje, Površje, Prušnja vas, Raka, Ravno, Rožno, Selce pri Leskovcu, Selo, Senovo, Senuše, Smednik, Spodnji Stari Grad, Sremič, Stari Grad, Straža pri Raki, Šedem, Velika vas pri Krškem, Veliki Kamen, Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Mraševo, Vihre, Zdole in Žadovinek. Manjše proste površine za notranji razvoj so tudi v nekaterih drugih naseljih, vendar zaradi razdrobljenosti površin ne predstavljajo večjega potenciala za razvoj.
(4) V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi površinami.
(5) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek itd., zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost teh površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede na njihove vloge, uporabnosti in pomen za prepoznavno podobo naselja.
(6) Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključujejo v zeleni sistem naselij, kot integralni del podobe naselja.
(7) Prenove in novogradnje znotraj območij podeželskih naselij se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti. V območjih naselij se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmetijskih in polkmetijskih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti vključno s turistično ponudbo.
(8) Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se določijo zemljišča za selitev kmetij na obrobje območja naselja ali selitev iz naselbinskega jedra na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije. Prvotno območje kmetije pa se nameni za notranji razvoj naselja.
(9) Na poplavnih območjih naselij, je notranji razvoj naselja omejen, saj gradnje novih objektov do izgradnje ustreznih protipoplavnih ukrepov niso dopustne.
(10) Naselja z notranjim razvojem so razvidna iz karte »214/1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo«.
(usmeritve za prenovo naselij)
(1) Predvidene so prenove:
– naselij, ki so vrednotena kot naselbinska dediščina, zavarovano mestno jedro,
– območij objektov, ki so zavarovani kot stavbna kulturna dediščina,
– tipološko kakovostnih območij naselij ali njihovih posameznih delov, kot so trgi in vaška naselja,
– degradiranih območij naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine.
(2) Ne glede na način varovanja naselja velja usmeritev, da se s prenovo varuje predvsem identiteta posameznih naselij. To pomeni, da se poleg prenove posameznih (delov) naselij ali prenove posameznih objektov, omejuje vnos arhitekturnih elementov, ki niso skladni z avtohtonim oblikovanjem.
(3) Robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami praviloma ne posega.
(4) Celovita prenova oziroma revitalizacija je predvidena v starem mestnem jedru Krško, v povezavi s starim mestnim delom Vidma, s čimer se bodo izboljšale predvsem funkcionalne, tehnične in prostorsko oblikovalske razmere.
(5) Stanovanjski del območja naselja Vrbina se prenovi za potrebe dejavnosti v sklopu Poslovne cone Vrbina.
(6) Delna prenova naselij na območjih, ki so vrednotena kot naselbinska dediščina ali zavarovano mestno jedro, je predvidena na območju naselja Leskovec pri Krškem, Brestanica, Raka ter Podbočje in se izvaja pod pogoji iz veljavnih prostorskih izvedbenih aktov. Predvidena je tudi delna prenova naselja Veliki Trn.
(7) Prenove objektov, ki so zavarovani kot stavbna kulturna dediščina so predvidene na območju gradu Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem, na območju spodnje grajske pristave nad Leskovcem pri Krškem, gradu Rajhenburg, na območju gradu Raka in na območju osnovne šole v Gorenjem Leskovcu.
(8) Prenove tipološko kakovostnih območij naselij ali njihovih posameznih delov, kot so trgi in vaška naselja so na območju starega mestnega jedra Videm, v Koprivnici in v Dolenji vasi.
(9) Degradirana območja naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine so na območju Stare Kolonije in nekdanje separacije na Senovem, na območju bazena znotraj kompleksa Vipap, v zaselku Ponikve (naselje Bučerca) ter na območju stanovanjske pozidave ob krožišču na Vidmu.
(10) Naselja pri katerih je predvidena prenova so razvidna iz karte »214/1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo«.
(usmeritve za širitev naselij)
(1) S širitvijo naselij se v občini zagotavlja pogoje za razvoj vzgojno izobraževalnih, športno rekreacijskih in gospodarskih dejavnosti. Prav tako se načrtujejo tudi manjše širitve v smislu zaokrožitev in zapolnitev, pri čemer gre tudi za vključitev objektov v območja naselij.
(2) Površini za širitev sta načrtovani v občinskem središču Krško z Leskovcem pri Krškem za potrebe gradnje prometne infrastrukture in razvoja centralnih dejavnosti. V naseljih z elementi lokalnega središča Spodnji Stari Grad je načrtovana širitev površin za oddih, rekreacijo in šport ter v naselju Veliki Podlog, širitev območja centralnih dejavnosti za potrebe prestavitve podružnice osnovne šole.
(3) Na robovih naselij se načrtuje zaokrožitev površin za prestavitev kmetij, skupaj s stanovanjskimi objekti, v primerih, ko v naselbinskih jedrih ni prostora za njihov razvoj.
(4) V manjšem obsegu se z zaokrožitvami in zapolnitvami obstoječih površin širijo tudi območja drugih naselij v občini.
(5) Naselja predvidena za širitev so razvidna iz karte »214/1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo«.
V občini Krško je romsko naselje Kerinov Grm v katerem se načrtuje prometna in komunalna opremljenost naselja ter povečanje stopnje oskrbnih in izobraževalnih dejavnosti.
Romi bivajo tudi na Drnovem, kjer se omogoča prenova objektov ter zagotavlja komunalna oprema za izboljšanje bivalnih razmer Romov.
4.2 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih
(1) V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega prepletanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so med seboj združljive in ne motijo druga druge.
(2) Razvoj dejavnosti po naseljih je razviden na karti »214/1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo«.
(bivanje in spremljajoče dejavnosti)
(1) Za potrebe stanovanj in z njimi združljive dejavnosti je cilj omogočiti zadostno število stanovanjskih površin za prebivalce, predvsem za namen individualne gradnje, omogočiti zadostno število stanovanjskih površin v vseh naselij na območju Občine Krško, zagotoviti ustrezno komunalno opremljene površine za stanovanjsko gradnjo, ohranitev in prenova stanovanj v mestnih jedrih, zagotoviti stanovanja za starejše občane, zagotoviti mrežo infrastrukture družbenih dejavnosti glede na stanovanjsko gradnjo, zagotoviti kvaliteto bivanja – zelene površine, urbano opremo, površine za druženja itd.
(2) Bivanje in umestitev nemotečih spremljajočih dejavnosti se načrtuje znotraj območij stanovanj, ki so na obrobju Krškega z Leskovcem, v lokalnih središčih in v vseh ostalih naseljih. Na območju lokalnih središč so določene posebne površine za bivanje brez spremljajočih dejavnosti. Bivanje je dopustno tudi na območju centralnih dejavnosti.
(3) Na območju Krškega z Leskovcem pri Krškem ter ostalih lokalnih središčih ter naseljih z elementi lokalnega središča se zagotavljajo stanovanjske površine za različne oblike bivanja: večstanovanjski bloki, vila bloki, vrstne hiše, atrijske hiše, prostostoječe hiše, itd.
(4) V območja ostalih naselij se umešča predvsem osnovne in dopolnilne dejavnosti vezane na kmetijstvo ter bivanje. V naseljih je pogojno dopusten razvoj mirnih obrtnih, storitvenih in turističnih dejavnosti predvsem vezanih na celovito ponudbo vaškega naselja in okolice. Dejavnosti se prvenstveno umeščajo v jedra naselij. V naseljih se urejajo javne površine za druženje in površine namenjene rekreaciji in športu.
(5) Kot posebna oblika stanovanjske gradnje se v mestu Krško načrtuje širitev obstoječega doma za starejše občane oziroma gradnja gerontološkega centra, ki bo izvajal celovito oskrbo starejše populacije v okviru institucionalnega varstva in bo nosilec razvoja storitev za starejše ljudi na širšem območju. V vseh lokalnih središčih se omogoča tudi gradnja oskrbovanih stanovanj.
(oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti)
(1) Cilji na področju oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti je zagotoviti razvoj v šolstvu, zdravstvu, kulturi ter razvoj obrtnih in trgovskih dejavnosti. Načrtuje se izboljšanje osnovnih pogojev v vrtcih in šolstvu, na področju športa in dela z mladimi, večje možnosti izobraževanja, urejanje objektov kulturne infrastrukture ter zagotavljanje večje dostopnosti in višje kvalitete socialnega varstva in zdravstvenih dejavnosti.
(2) Na področju nakupovalnih središč je cilj zagotovitev pestrosti in kvalitete ponudbe različnih proizvodov ter koncentracija nakupovalnih središč in načrten razvoj večjih središč.
(3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se umeščajo na območju Krškega z Leskovcem pri Krškem, v vsa lokalna središča ter v naselja z elementi lokalnega središča.
(4) Univerzitetne programe se umešča v staro mestno jedro Krško, kjer že imata sedež Fakulteta za logistiko in Fakulteta za energetiko. Dejavnosti povezane z raziskovalnim in izobraževalnim delom na fakultetah (npr. laboratoriji) je dopustno umeščati tudi v ostala območja centralnih dejavnosti na območju mesta Krško.
(5) Predšolsko vzgojo se zagotavlja v kvalitetno zgrajenih vrtcih. V ta namen so načrtovane širitve vrtcev v Brestanici, na Senovem, v Leskovcu pri Krškem, v Podbočju ter v Velikem Podlogu. Za potrebe romskih otrok se v naselju Kerinov Grm načrtuje izgradnja večnamenskega objekta, znotraj katerega se uredi tudi pripravljalni vrtec. V območjih večjih stanovanjskih sosesk se načrtuje površine za potrebe vrtcev in zunanjih površin.
(6) Na območju občine Krško se nahaja šolski center Krško-Sevnica, v katerem se izvajajo: srednje splošno, srednje strokovno, srednje in nižje poklicno izobraževanje in poklicno tehnično izobraževanje. Širitve za potrebe srednješolskega izobraževanja v občini niso predvidene.
(7) V mestu Krško, vseh lokalnih središčih ter nekaterih naseljih z elementi lokalnega središča se nahajajo osnovne šole, v Krškem pa tudi glasbena šola. Zaradi prostorske stiske v obstoječi stavbi je načrtovana gradnja nove šole v Velikem Podlogu (štiriletni program). Načrtovane so energetske sanacije šol in ureditev objektov v skladu z veljavnimi standardi.
(8) Zdravstveno oskrbo občanov se zagotavlja v zdravstvenem domu Krško in enoti Senovo ter Raka. V primeru potrebe po širitvi ali prenovi se te načrtuje v okviru obstoječih lokacij.
(9) V Kulturnem domu Krško in na prireditvenem prostoru pred njim, ki je osrednji centralni trg, se izvajajo kulturne dejavnosti. Kulturne dejavnosti se odvijajo tudi v prenovljenem Valvazorjevem kompleksu, Valvazorjevi knjižnici, gasilskih domovih, v kulturnih in večnamenskih domovih ter v prostorih društev.
(10) Obnovljen je večnamenski dom na Velikem Trnu – imenovan »Naša hiša 470«, načrtuje se gradnja novega večnamenskega doma v Leskovcu pri Krškem. Izvedena je prenova gradu Rajhenburg v Brestanici ter načrtovana gradnja nove knjižnice v starem mestnem jedru Krško.
(11) Verski obredi se opravljajo v obstoječih objektih. Za potrebe opravljanja verske dejavnosti so površine za gradnjo, širitev ali prenovo zagotovljene znotraj naselij.
(12) Razvoj upravnih dejavnosti se usmerja v mesto Krško in ostala lokalna središča. Za potrebe delovanja državne in lokalne uprave so zagotovljene površine v starem mestnem jedru mesta Krško. V tem delu je načrtovano upravno središče regije Posavja.
(13) Nakupovalna središča se umeščajo na obrobje naselij Krško z Leskovcem, Brestanica in Senovo, ob pogoju, da je zagotovljena dobra prometna povezanost ter da se dopolnjujejo funkcije naselja in ne ogrožajo vitalnosti mestnega središča.
(industrijske dejavnosti)
(1) Cilj na področju industrijskih dejavnosti je spodbujanje prenove na opuščenih in neracionalno izkoriščenih industrijskih površinah, ustvarjanje novih visokotehnoloških oblik v industrijskih dejavnostih ter zmanjšanje negativnih medsebojnih vplivov nekompatibilnih rab v območjih za industrijo in storitve.
(2) Industrijske dejavnosti se razvijajo v obstoječih območjih proizvodnih dejavnosti, ki so večinoma na robu naselij. Območje tovarne Vipap se delno prenovi, tako da se zmanjša območje za industrijsko dejavnost. Vzhodno od območja Vipap je ob Potočnici umeščen kompleks Krka Krško. Za gospodarstvo občine je pomemben razvoj industrijskih dejavnosti: kompleks Vipap v Krškem, kompleks Krka Krško, območje vzhodno od Potočnice, Metalna Senovo, Duropack-Tespack v Brestanici in kompleks Šumi v Krškem. Industrijske dejavnosti se razvijajo tudi na območju obstoječih površin za industrijo v naseljih Velika vas (Poslovna cona Drnovo-zahod), Drnovo (asfaltna baza), Veliki Podlog, Gmajna (predelava kremenovega peska) in v Malem Korenu (sanacija peskokopa Ravno).
(obrtne, skladiščne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti)
(1) Cilji na področju obrtnih, skladiščnih, trgovskih, poslovnih in proizvodnih dejavnosti so zagotavljanje ustreznih površin za razvoj funkcionalno in tehnološko različno infrastrukturno opremljenih površin za proizvodnjo, storitve in drugih oblik podjetništva, komunalno opremljanje obstoječih območij in ustvarjanje pogojev za razvoj obrtnih, skladiščnih, trgovskih, poslovnih in proizvodnih dejavnosti ter enakomerna porazdelitev in izboljšanje dostopnosti do obrtnih, skladiščnih, trgovskih, poslovnih in proizvodnih dejavnosti za vse prebivalce občine Krško.
(2) Obrtne, skladiščne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti se razvijajo v obstoječih gospodarskih conah: Gospodarsko središče Feniks, Poslovna cona Vrbina, ki je na območju naselij Krško, Spodnji Stari Grad, Spodnja Libna ter Vrbina, Poslovna cona Drnovo-zahod, Poslovna cona Drnovo-vzhod, Industrijska cona Žadovinek, gospodarska cona na območju delavskega naselja NEK v Krškem, gospodarske cone Smednik, ki so na območju naselij Ravno in Smednik, Obrtna cona Sejmišče v Brestanici, območje severno od Termoelektrarne Brestanica, območja vhoda v rudnik Senovo ter manjše gospodarske cone na območju naselij Krško, Senovo in Raka.
(3) Trgovske in poslovne dejavnosti je dopustno umeščati tudi na območja stanovanj ter centralnih dejavnosti.
(dejavnosti vezane na kmetijstvo)
(1) Cilj je, da se ohranjajo obstoječa delovna mesta v primarni kmetijski pridelavi in povečuje število delovnih mest z raznovrstnimi dejavnostmi na podeželju. Omogoča se možnost razvoja obstoječim kmetijam in dejavnostim kmetijske proizvodnje v okviru razvoja naselij.
(2) Kmetijska proizvodnja in z njo povezane kmetijske dejavnosti se razvijajo na območju celotne občine, glede na naravne in ekološke danosti, z upoštevanjem okoljevarstvenih ukrepov. Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu, vključno s turistično ponudbo.
(3) Kmetijam, ki so prostorsko utesnjene in nimajo možnosti razvoja, se omogoča preselitev na površine na obrobje strnjenih naselij, pri čemer se upošteva primerna oddaljenost od obstoječih stanovanjskih območij, glede na ocenjene vplive objekta na kakovost bivanja. Načrtuje se preselitev kmetije Mustar iz strnjenega dela naselja Gorica ob jugovzhodno mejo naselja.
(4) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo so opredeljene na območju naselij: Gorica (preselitev kmetije Mustar), Krško (vinska klet Krško, hladilnica sadja Vrbina), Brod (trsničarstvo), Velika vas (mlin), Žadovinek in Nemška vas (pridelava grozdja). Na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo se spodbuja in omogoča razvoj kmetijskih dejavnosti ter omogoča gradnja objektov za potrebe razvoja.
(1) Na področju turistične dejavnosti sta cilja izboljšanje kvalitete, obsega in pestrosti turistične ponudbe (alternativni, mladinski, poslovni turizem itd.) ter trajnostni razvoj turizma, ob izkoriščanju obstoječih danosti v prostoru.
(2) Turistične dejavnosti se zaradi visokega nivoja ohranjenosti kulturne dediščine in ohranjenosti naravnih vrednot razvijajo na območjih vseh naselij in površinah razpršene poselitve.
(3) Razvoj turizma omogočajo kulturne, naravne in prostorske danosti za turizem, v povezavi z drugimi oblikami razvoja malega gospodarstva, domače obrti in trgovine.
(4) Za razvoj turizma se razvija turistična infrastruktura in dobre povezave z obstoječimi turističnimi destinacijami, urbanimi središči ter prometnimi vozlišči. Za potrebe turizma se revitalizirajo objekti kulturne dediščine, vaška jedra ter ohranja tradicionalna arhitektura. Treba je primerno zavarovati in označiti naravne in kulturne vrednote.
(5) Razvoj turističnih dejavnosti se načrtuje na površinah za turizem, ki so opredeljene tudi na območju naselij Planina v Podbočju, Sremič in Kostanjek.
(6) V naseljih je na obstoječih stavbnih zemljiščih (parkiriščih, počivališčih, degradiranih površinah), če je območje izven varovanih območij in bližini bencinskih črpalk ali gostinskih lokalov, dopustna ureditev počivališč za avtodome.
(7) Prenočitvene kapacitete za potrebe turizma je dopustno urejati na območju vseh obstoječih naselij in v sklopu kmetij z dogradnjo ali prenovo obstoječih objektov, vključno z uporabo kmetijskih gospodarskih objektov, kot so npr. zidanice.
(športne in rekreacijske dejavnosti)
(1) Na področju športnih in rekreacijskih dejavnosti je cilj zagotavljanje zadostnih pokritih in nepokritih športno rekreacijskih površin na prebivalca (izgradnja športnih objektov, urejanje športnih in rekreacijskih površin, kolesarske povezave in peš poti ipd.).
(2) Razvoj športa in rekreacije je v Krškem predviden ob že obstoječih športnih površinah na območju športnega centra stadiona Matije Gubca (Speedway, nogomet, tenis center, bazen), športnega centra hipodrom Brege (konjeništvo, kinološko vadišče), ob reki Savi ter na območju kompleksa Vipap (bazen). Šport in rekreacija se razvijata tudi na območju ribnika Resa ter na območju zelene površine na desnem bregu Save, med mostom in stadionom.
(3) Športne in rekreacijske površine lokalnega pomena se ureja v sklopu naselij ali na območju odprtega prostora, predvsem na degradiranih površinah kot so kamnolomi, peskokopi, nekdanje gramoznice in degradirane rudniške površine.
(4) V naselju Brestanica se šport in rekreacija izvajata v sklopu športno-rekreacijskega centra (bazen, tenis, odbojka, nogomet, rokomet). Na Senovem se šport in rekreacija razvijata na območju športno-rekreacijskega kompleksa Dovško ter na območju Jalovišča. Med naseljem Brestanica in Senovo, severno od Jetrnega sela se uredi površina, namenjena športu in rekreaciji v naravnem okolju (trim steze, sprehajalne poti, ipd.).
(5) Z vidika športa in rekreacije ter turizma so na območju občine Krško pomembna še območja: hipodrom Brege (konjeništvo, kinološko vadišče) in območje smučišča Planina na Gorjancih, itd.
(6) Omogoča se razvoj športnih dejavnosti v sklopu športnih objektov, zgrajenih za potrebe izvajanja šolskih dejavnosti v šolskih okoliših srednjih in osnovnih šol.
(7) Na območju reke Save je predviden razvoj športno-rekreacijskih dejavnosti ob in na vodi, in sicer v naseljih Brestanica in Krško.
(8) V okviru obstoječih naselij se omogoča razvoj športnih panog, ki so zaradi slabih prostorskih možnosti danes zapostavljene (ples, kegljanje, strelstvo…).
(9) Na celotnem območju občine se vzpostavi razvejan sistem kolesarskih povezav in peš poti, ki povezujejo naselja med sabo in omogočajo aktivno rekreacijo prebivalcev v naravi.
4.3 Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Na območju mestnega jedra Krško in Leskovca pri Krškem, trškega jedra Brestanica, naselij Podbočje, Brege, Jelše, Raka in Veliki Podlog, ki se varujejo kot naselbinska dediščina, se ohranja podoba naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina …), naselbinska zasnova (historične gradbene linije oz. trška in obcestna pozidava, parcelacija, primarni javni in odprti prostor) ter varuje stavbno tkivo.
(2) V naseljih urbanega značaja, kot so Krško, Leskovec pri Krškem, Brestanica, Senovo, Raka in Podbočje se na določenih območjih pozidave, dopušča modernejše oblikovanje objektov.
(3) Pri ostalih naseljih podeželskega tipa se ohranja notranjo strukturo naselja ter avtohtoni vzorec oblikovanja objektov. Strehe po naklonu, smeri, strukturi in barvi sledijo obstoječim kvalitetno oblikovanim objektom. Upošteva se arhitekturna tipika: podolžni stavbni kubusi, višinski gabariti objektov, pokončne fasadne odprtine in drugi estetski oblikovni elementi.
(4) Ohranjajo se kvalitetne vedute, javne površine in zelene površine ter cezure med naselji. Prav tako se varuje posamezne ambientalne kvalitete urbanih elementov v ostalih pomembnih ali manjših naseljih.
(5) Kvalitetni naravni elementi v naseljih (parki, posamezna drevesa v javnem vaškem prostoru in podobno), se ohranjajo. V naseljih se ob vodotokih ohranja obvodna vegetacija in zeleni pasovi.
(6) V posameznih naseljih se uporablja enotna urbana oprema (klopi, vizualni komunikacijski objekti, ulične svetilke in podobno).
(7) Oblikovanje gospodarskih objektov-zidanic mora slediti tipološkim značilnostim obstoječih objektov z uporabo lesa in kamna. Orientacija slemen naj bo vzporedno s plastnicami terena, razen v izjemnih primerih, kjer je celotno obstoječe območje zasnovano s postavitvijo slemena pravokotno na plastnice terena.
(8) Oblikovanje objektov za intenzivno kmetijsko in ostalo proizvodnjo mora slediti arhitekturni tipologiji naselja in značilnim krajinskim vzorcem v prostoru. Objekti ne smejo izstopati ali porušiti obstoječe silhuete naselja.
(9) Rešitve za pomembnejše prostorske ureditve se lahko pridobijo z javnim natečajem.
(10) Urbanistično oblikovanje naselij je razvidno na karti »214/1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo«.
4.4 Sanacija in prenova razpršene gradnje
(sanacija razpršene gradnje)
(1) Na območju celotne občine Krško je cilj preprečevanje nove razpršene gradnje in sanacija območij obstoječe razpršene gradnje s primerno infrastrukturno opremljenostjo. Razpršena gradnja je prisotna v večini naselij v občini. Manj prisotna je v ravninskih delih občine, zlasti na krškem polju. Razpršeno gradnjo predstavljajo predvsem gospodarski objekti-zidanice, ki so se gradili ob vinogradih za potrebe priprave in spravila pridelka ter orodja.
(2) Obstoječim strnjenim območjem gospodarskih objektov - zidanic, ki se pretežno uporabljajo za bivanje in so ob pomembnejših prometnicah na komunalno opremljenih območjih, se določi posebno zaključeno območje poselitve. Za ta območja so določeni posebni pogoji, ki, omogočajo spremembo dela gospodarskih objektov v stanovanjske objekte.
(3) Sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot posebna zaključena območja poselitve so opredeljena na območju naslednjih naselij: Senuše (poselitveno območje - Križe), Loke (poselitveno območje - Tršlavec), Osredek, Brezovska Gora in Mali Kamen. Drugih območij sanacije razpršene gradnje na območju občine ni določenih.
(4) Območja razpršene gradnje ter sanacije razpršene gradnje so prikazane na karti »213. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirna območja razpršene poselitve«.
(usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje)
(1) Pri sanaciji upoštevamo funkcionalne in oblikovne zaokrožitve obstoječih naselij ter povezave z obstoječimi mejami strnjenih delov naselij, v smislu racionalnejše izrabe prostora in povečanja gostote pozidave.
(2) Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost priključevanja na ustrezno prometno in komunalno infrastrukturo. Pri zgoščevanju in zaokroževanju se upošteva skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.
4.5 Okvirna območja razpršene poselitve
(območja razpršene poselitve)
(1) Na območjih razpršene poselitve je cilj ohraniti in prenoviti poselitev v skladu z avtohtonimi poselitvenimi vzorci, ohraniti obstoječe dejavnosti in spodbuditi dejavnosti vezane na turizem, kmetijsko ter gozdarsko proizvodnjo in druge domače obrti.
(2) Na celotnem območju občine Krško se pojavlja razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini. Izjema so le naselja na Krškem polju in na območju Gorjancev, kjer razpršene poselitve ni.
(3) Tipična območja razpršene poselitve vključujejo območja razloženih naselij, posameznih kmetij in gospodarskih objektov, zaselkov, objektov, zgrajenih pred letom 1967, lovske in gozdarske koče, gradove ter objekte sakralne stavbne dediščine. Območja razpršene poselitve se nahajajo v naseljih po registru prostorskih enot: Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Velikim Trnom, Brezje pri Dovškem, Cirje, Čretež pri Krškem, Dalce, Dedni Vrh, Dol, Dunaj, Frluga, Goli vrh, Gorenje Dole, Gradišče pri Raki, Ivandol, Jelenik, Jelševec, Kalce, Kališovec, Koritnica, Kočno, Libelj, Mrčna sela, Nemška Gora, Nova Gora, Pijana Gora, Premagovce, Presladol, Pristava pod Rako, Senožete, Slivje, Stari Grad v Podbočju, Strmo Rebro, Veliki Koren, Volovnik, Vrh pri Površju in Zaloke.
(4) Območja razpršene poselitve so prikazana na karti »213. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirna območja razpršene poselitve«.
(5) Na vinogradniških območjih, kjer prevladujejo gospodarski objekti za spravilo pridelka in orodja se ohranja tipično vinogradniško krajino z vinogradi in obstoječimi objekti. Omogoča se obnova obstoječih legalno zgrajenih objektov za potrebe turistične ponudbe.
(6) Gradnja novih zidanic se omogoča izključno na območjih večjih strnjenih kompleksov in manjših razdrobljenih površin vinogradov, ki so opredeljena v Strategiji razvoja kmetijstva. V zidanicah se poleg spravila grozdja in vina omogočajo nastanitve za krajši čas ter ureditev vinotočev. V posameznih zidanicah, namenjenih turistični dejavnosti, se omogoča izvajanje gostinske dejavnosti.
(usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)
(1) Območja razpršene poselitve se ohranjajo kot tipični, avtohtoni poselitveni vzorec. Nove površine se načrtujejo predvsem v obliki manjših razširitev obstoječe poselitve, za potrebe stanovanjske gradnje in za potrebe razvoja kmetij oziroma dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Načrtovanje novih površin se omogoča pod pogojem urejene prometne dostopnosti, infrastrukturne opremljenosti in ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora. Načrtujejo se na naravovarstveno manj občutljivih območjih, izven poplavnih območij, izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij.
(2) Z omogočanjem gradenj na tovrstnih območjih se ohranja poseljenost prostora in s tem ohranja kulturna krajina, ki je sicer lahko prepuščena hitremu stihijskemu zaraščanju z gozdom. Na območju večjih zaselkov, v bližini naselij ter ob pomembnejših prometnicah se poleg kmetijskih gospodarstev in objektov dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu in gozdarstvu omogoča tudi novo gradnja za stanovanjske potrebe v smislu zapolnitev med obstoječimi objekti (dopolnilna gradnja).
(3) Na območju posameznih kmetij se omogoča gradnja stanovanjskih stavb in objektov dopolnilnih dejavnosti ter domače obrti za ohranitev in razvoj kmetij.
5 Usmeritve za razvoj v krajini
5.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na vire
(1) Naravni viri, kot so tla, voda, zrak, gozdovi, mineralne surovine, so pomembni za prostorski razvoj občine in kvaliteto dela in bivanja v njej. Spodbuja se gospodarna, preudarna in prostorsko racionalna raba naravnih virov, pri kateri se ohranjajo potenciali, obnovljivost in kvaliteta, zagotavlja njihov dolgoročni obstoj. Ohranja se biotska raznovrstnost, naravne vrednote in kulturna dediščina. Prostorske ureditve se umeščajo v prostor tako, da se pri tem ne zmanjšuje možnosti za izkoriščanje ali rabo neobnovljivih naravnih virov v prihodnosti ter tako, da je čim manj možnosti za nastanek onesnaženj naravnih virov, ki bi lahko potencialno zmanjšali njihovo kvaliteto in uporabnost.
(2) Usmeritve za razvoj v krajini so razvidne na karti 214/2.
(razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na kmetijstvo)
(1) Na področju kmetijstva se izvajajo naslednji cilji:
– načrtno prostorsko načrtovanje z namenom optimalnega razvoja kmetijstva, ki mora upoštevati razvojni potencial profesionalnih kmetijskih gospodarstev, katerih širjenje infrastrukture je pogoj za krepitev njihove konkurenčne sposobnosti in tako ohranjanje delovnih mest,
– ohranjanje kmetijske zemlje, predvsem tiste z višjo boniteto, za namen kmetijske pridelave in preprečevanje zaraščenosti kmetijskih površin,
– ohranjanje obstoječih namakalnih in osuševalnih sistemov,
– ohranjanje podobe tradicionalne kulturne krajine in spodbujanje nastajanja novih delovnih mest na podeželju,
– spodbujanje sonaravnega kmetovanja na celotnem območju občine in integralna pridelava ter ohranjanje kmetijske in biotske raznovrstnosti ter habitatnih tipov,
– razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo in večanje obsega neposredne prodaje predvsem profesionalnih kmetij s poudarkom na večanju raznovrstne ponudbe na podeželju,
– tehnološka posodobitev kmetij,
– večanje produktivnosti, dodane vrednosti v kmetijski pridelavi, specializacija, usmerjanje v delovno intenzivne panoge (sadjarstvo, zelenjadarstvo),
– izvajanje agrarnih operacij (komasacije, namakanje, združevanje zemljišč), s posebnim poudarkom na zaokroževanju posesti,
– razvoj kmetijske dejavnosti, z upoštevanjem varstva naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti ter nadzorovanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil,
– spodbujanje sonaravnega kmetovanja in ekstenzifikacija kmetijske predelave,
– preusmerjanje živinorejskih kmetij (kjer so za to naravni pogoji) v delovno intenzivne panoge ali preusmeritev v prirejo mesa višje kakovosti,
– zagotavljanje obnove zastarelih sadovnjakov s sodobnimi tržno zanimivimi sortami,
– tehnološka posodobitev posameznih vinskih kleti in povečanje njihovega odkupa grozdja ter obsega neposredne prodaje vin,
– razvoj turizma na podeželju.
(2) V občini Krško so naravni potenciali (rodovitnost tal, naklon, lega) ugodni za razvoj kmetijstva. Glede na dejansko rabo kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki in pašniki, sledijo njive in vrtovi, vinogradi ter intenzivni in ekstenzivni sadovnjaki. Kmetijska zemljišča največje ustreznosti, glede na produktivnost kmetijskih zemljišč, obsežnost zemljišč, možnost organiziranja večjih proizvodnih enot in možnost uporabe mehanizacije, predstavljajo območja prednostnega razvoja kmetijstva v občini Krško. Na zemljiščih, kjer je zaradi slabših naravnih razmer kmetijska dejavnost omejena, predstavlja ključni cilj ohranjanje kmetijske dejavnosti ter s tem ohranjanje tradicionalnega izgleda kulturne krajine.
(3) Na celotnem območju občine se spodbuja učinkovitejša tržna organiziranost, agrarne operacije (zaokroževanje in združevanje posesti), izboljšanje pogojev za kmetijsko obdelavo, namakanje kot spremljajoči tehnološki postopek ter dodatna tehnološka posodobitev kmetij tudi na področju izkoriščanja energetskega potenciala z izkoriščanjem »odpadnih« produktov, oziroma obnovljivih virov za pridobivanje energije v kmetijstvu.
(4) Na celotnem območju občine se omogoča postavitev protitočnih zaščit in plastenjakov.
(5) Intenzivno kmetovanje se omogoča z izvajanjem agrarnih operacij ter zaščitnih ukrepov pred naravnimi nesrečami v skladu s poglavjem o varstvu pred naravnimi nesrečami. Na območjih neugodne parcelne strukture se izvajajo agrarne operacije, v skladu s strokovnimi podlagami s področja namakanja in komasacij, pri čemer se ohranjajo temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorske smeri, naravni koridorji in logika krajinskih vzorcev. Namakanje bo dopustno izvajati na celotnem območju občine. Možnosti koriščenja vode za potrebe namakanja kmetijskih površin so iz reke Krke, Save in ostalih vodotokov ter tudi zbiralniki voda s črpanjem podzemne vode. Namakanje, postavitev rastlinjakov, uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev se usmerja izven varovanih območij narave, pa tudi izven območij varstva vodnih virov. Namakanje, osuševanje in komasacije se prednostno usmerja izven varovanih območij narave, ekološko pomembnih območij in naravnih vrednot.
(6) Območja intenzivnega kmetovanja se spodbujajo na vseh kmetijskih zemljiščih, v skladu z naravnimi pogoji.
(7) Spodbuja se sonaravno kmetovanje na celotnem območju občine Krško z namenom ohranjanja značilnega videza kulturne krajine.
(8) Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava). Spodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih.
(9) Živinoreja predstavlja prevladujočo kmetijsko dejavnost na območju občine Krško, med katere prevladujejo govedoreja, prašičereja, konjereja, reja drobnice, perutninarstvo, kunčereja, čebelarstvo ter ribogojstvo. Živinorejo je dopustno spodbujati na celotnem območju občine, ob upoštevanju kriterijev dovoljene obtežbe na enoto površine (ha) in drugimi omejenimi možnostmi za kmetovanje in v skladu s predpisanimi smernicami države in EU. Živinoreja se usmerja v racionalizacijo prireje s spodbujanjem paše, predvsem na območjih zaraščanja na celotnem območju občine. Med obdelanimi površinami se v pasovih in v skupinah ohranja avtohtono rastlinstvo.
(10) Vinogradniška dejavnost se usmerja na vinogradniška območja, ki so določena v skladu z veljavnim predpisom. V vinogradniških območjih se spodbuja ohranjanje ter obnova vinogradov v tradicionalnem krajinskem vzorcu.
(11) Sadjarstvo je pomembna intenzivna kmetijska panoga na celotnem območju občine Krško na nadmorskih višinah pod 800 m. Sadovnjake se tehnološko opremi z namakalnimi sistemi, rastlinjaki, oroševalnimi sistemi, zaščiti proti toči ter pomožnimi objekti za sadjarsko pridelavo. Spodbuja se naprava nasadov jagodičevja, trajnih grmovnic in obnova starih sadovnjakov z novimi sadnimi vrstami. Za ohranitev obstoječe površine sadovnjakov v občini je potrebna letna obnova na 25-30 ha površin.
(12) Poljedelstvo je na območju občine v funkciji pridelave krme, oziroma se poljščine vključujejo v kolobar pridelave zelenjave. Pridelava poljščin je predvsem v ravninskem delu občine.
(13) Proizvodnja zelenjave je dopustna na prostem in v zavarovanih prostorih ob možnosti koriščenja vode za potrebe namakanja, ob upoštevanju okoljevarstvenih pogojev. Njivske površine je možno koristiti tudi za proizvodnjo belušev-špargljev kot večletni nasad.
(14) Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, predvsem tistih, ki zmanjšujejo stopnjo zaraščenosti in ohranjajo obstoječo strukturo kmetijskih zemljišč. Turizem v zidanicah je ena izmed oblik dopolnilne dejavnosti, s katero se ohranja tipična vinogradniška krajina na vinogradniških območjih.
(15) Spodbuja se razvoj zapostavljenih dopolnilnih dejavnosti: nabiranje, predelava in prodaja doma pridelanih produktov, gozdnih sadežev in zelišč, prodaja pridelkov in izdelkov na kmetiji, storitve delovne sile s kmetij, ki so povezane z znanjem iz kmetijstva in gozdarstva, ipd.
(16) Za profesionalne kmetije se omogoča ustrezne pogoje za njihov razvoj v obliki širitve zemljišč za gradnjo objektov za potrebe kmetijske dejavnosti, v obliki ohranitve zadostnega obsega kmetijskih zemljišč v neposredni bližini kmetije in v obliki preselitve kmetije. Obnova in širitev kmetij se spodbuja na celotnem območju občine, ob upoštevanju poselitvenega in krajinskega vzorca, ranljivosti okolja ter upoštevanju okoljevarstvenih ukrepov.
(17) Kmetijska proizvodnja se že izvaja na Pristavi (prašičja farma), v Brestanici (kmetijski kompleks severno od gradu Rajhenburg), Jelšah (drevesnica), Straži pri Raki (drevesnica Rimš) ter Slivju (ribogojstvo Goričar). V Zalokah je načrtovan razvoj kmetijske dejavnosti v povezavi s čebelarstvom.
(18) V Brezju pri Senušah je na kmetiji Kljun predvidena dejavnost izobraževalne turistične kmetije- Center zelene rasti Berkana, katere namen je izobraževanje na področju trajnostnega razvoja kmetijstva.
(razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na gozdarstvo)
(1) Cilj je ohranjanje in vzdrževanje gozda kot naravnega vira in naravnega bogastva, ob upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo svoj interes v gozdnem in obgozdnem prostoru (javni interes).
(2) Zaradi sorazmerno velike gozdnatosti, ki v občini Krško znaša 46 % celotne površine se ne spodbuja večanja gozdnih površin. Ohranja se varovalne gozdove in gozdne rezervate. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin, ugodno stanje biotske raznovrstnosti in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in ohranjanju habitatnih tipov na varovanih območjih (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja). V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju. V obstoječih gozdovih se omogočajo dejavnosti, ki dolgoročno ne vplivajo na spremembo stanja gozda in kakovosti naravnega vira ter ne ovirajo gospodarjenja z gozdom in hkrati niso v nasprotju z varstvom drugih virov.
(3) Gozdne površine se ohranjajo na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe.
(4) V krajini se ohranja velike strnjene gozdne komplekse ter gozdove, ki so pomembni za krajinsko sliko krajine ter gozdove, ki opravljajo pomembno koridorsko vlogo za divjad. V navedene gozdove, še posebej kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v gozd in gozdni prostor niso dopustni. Izjema so manjši objekti za potrebe gozdarstva in lova.
(5) Pogoji za gospodarjenje in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč se po izvedbi posega v gozd in gozdni prostor ne smejo poslabšati.
(6) Na izpostavljenih legah in v okolici večjih emisijskih virov (kamnolomi) je treba zagotoviti trajno prisotnost gozda.
(7) Na območjih gozdov se spodbuja. ekološka, socialna in lesno proizvodna funkcija povsod tam, kjer je to možno glede na naravne danosti.
(8) Ekološke funkcije gozdov so na območju občine Krško na 1. stopnji poudarjene na ca. 3.700 ha. Glavni delež predstavlja poudarjena biotopska funkcija v celotnem gozdnem kompleksu Krakovo, kjer se ohranjajo obvodne krajine in mokrišča ter nižinski vlažni gozdovi, v katerih se spodbuja sonaravno gospodarjenje.
(9) Socialne funkcije so: zaščitna funkcija, higiensko zdravstvena, obrambna, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna, funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine ter estetska funkcija gozda. Socialna funkcija gozdov je poudarjena v gozdovih ob Krškem in Leskovcu pri Krškem ter v bližini ostalih lokalnih središč in naselij, kjer sestavljajo gozdovi del zelenega sistema naselja in se kot taki ohranjajo.
(10) Lesno proizvodno funkcijo opravljajo vsi gozdovi v občini Krško.
(11) Na območju občine Krško so varovalni gozdovi v bližini naselij Dobrova, Raztez, Dolenji Leskovec, Gornje Pijavško, Lomno, Spodnje Pijavško, Brestanica, Sremič, Gunte in ob starem mestnem jedru Krško. Na območju varovalnih gozdov so prepovedani vsi posegi in ukrepi, ki bi spremenili lastnosti naravnih sestavin ali okrnili njihovo ohranjanje. Območja varovalnih gozdov so razvidna v Prikazu stanja prostora.
(razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na vode)
(1) Cilj je, da se vode izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, za proizvodnjo hrane, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve dobrega ekološkega in kemijskega stanja površinskih vodotokov ter kemijskega stanja podzemne vode. Zagotavljajo se obnovljivosti naravnega vira ter varstvo ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini. Postopno se zmanjšuje onesnaževanje s prednostnimi snovmi glede na točkovne in razpršene vire onesnaževanja.
(2) Na območju vodotokov, vodnih zemljišč in mokrišč se ohranja naravno stanje ekosistemov ter izvaja sonaravno urejanje brežin z ekoremediacijskimi ukrepi ali drugimi ukrepi z ohranjanjem naravne vegetacije in naravnega toka struge. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja.
(3) Pomembnejša površinska vodotoka sta reki Sava in Krka, v kateri se zlivajo vsi površinski vodotoki ter podzemna voda Krškega polja in Krakovskega gozda. Potoki na levem bregu Save so: Škocjanski potok, Presladolski potok, Šturnberk, Brestanica, Zahoč, Drnik, Potočnica, Struga, Dolenjevaški potok in Močnik. V potok Brestanica se zlivajo Dovški potok, Senovski potok, Lokovški potok, Vidrešnica, Gaber, Topliški potok, Koprivniški potok, Belski potok, Globoki graben. Na severnem delu občine teče tudi potok Blanščica v katero se zlivata Stranjski potok in Dobrovski potok. Na desnem bregu reke Save so potoki: Povšen graben, Ledinski graben, Pijavški graben, Zelenec, Gunški graben, Češki graben, Žlapovec in Leskovški potok. V porečje Krke pa spadajo potoki Račna, Lošček, Orehovec, Lokavec, Selski potok, Velikovaški potok, Lojna, Senuša, Kolaričan, Sušica in Studena.
(4) V občini so tudi druge površinske vode: ribniki Mačkovci z ribogojno, športno rekreativno in turistično funkcijo, ob njih se predvideva izgradnja novega vodnega zadrževalnika za potrebe ribnika; vodni zadrževalniki za potrebe namakanja v naseljih Ravne pri Zdolah in Anovec; ribnik Resa v Krškem za potrebe športa in rekreacije; Račja Mlaka pri Senušah za potrebe gojitve rac Mlakaric; Smolinsko jezero pri naselju Ravni, kjer se za potrebe športa, rekreacija in turizma načrtuje ureditev površine ob jezeru; mlaka v naselju Veliki Podlog za potrebe športa in rekreacije; ojezerjena površina gramoznice Spodnji Stari Grad, delno za potrebe športa in rekreacije, delno pa v funkciji nadomestnih habitatov in vzdrževanja ugodnega stanja zavarovanih živalskih vrst na tem območju.
(5) Reka Sava se z gradnjo hidroelektrarn izkorišča v energetske namene kot obnovljivi vir energije in za potrebe namakanja kmetijskih površin. V dolini reke Save se spodbuja sanacija bregov reke Save kot tudi krajinska ureditev prostora ob infrastrukturnih ureditvah, oblikovanje novih in poudarek obstoječih kakovostnih prvin doline Save, ohranjanje in ponovna zasaditev obrežne zarasti ob vodotokih ter priprava in izvajanje krajinsko biotehničnih ukrepov na erozijskih, poplavnih in plazovitih območjih z načeli ekoremediacije. Ob izgradnji hidroelektrarn na Savi nastajajo večje vodne površine v obliki akumulacijskih jezer na reki Savi, ki predstavljajo potencial za razvoj rekreacije in obvodnih dejavnosti na za to predvidenih območjih.
(6) Vsi potoki, ki so opredeljeni po naravovarstvenem pomenu in reka Krka so izvzeti iz gospodarske rabe, razen za potrebe namakanja kmetijskih površin v skladu s soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora.
(7) Mesto Krško se z reko Savo čim bolj poveže z urejeno brežino in dostopi do vode kot del zelenega sistema v mestu.
(8) Vodne površine se ohranjajo in sonaravno urejajo v smislu ohranjanja krajinske pestrosti, biološke diverzitete ter potencial za šport in rekreacijo ljudi.
(9) Preprečuje se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami, onesnažene vodotoke oz. njihove dele se ustrezno sanira.
(razvojna območja za turizem in rekreacijo v krajini)
(1) Cilji so razvoj različnih turističnih dejavnosti, ki se opirajo na naravne, kulturne in druge danosti prostora, enakomeren razvoj turizma na celotnem območju občine v skladu z obstoječimi danostmi v prostoru ter urejanje športnih in rekreacijskih površin v naravnem okolju, kolesarskih povezav, peš poti ipd.
(2) Na območju celotne občine so naravne danosti za različne oblike turizma, ki se povezujejo s športom in rekreacijo ter spoznavanjem in doživljanjem narave (pohodništvo, izletništvo, kolesarjenje, konjeništvo, tek. Večja območja turizma se usmerjajo izven območja naravnih vrednot. Za turistične namene se tudi v povezavi s športom in rekreacijo uporabljajo obstoječi lovski, ribiški in planinski domovi, z možnostjo prenočevanja. Za potrebe turizma se urejajo obstoječe pešpoti, tematske in pohodniške poti ter vzpostavljajo nove.
(3) V sklopu izgradnje hidroelektrarn se razvija šport in rekreacija na in ob reki Savi. Športno-rekreacijska površina je načrtovana na Rožnem, Brestanici, Krškem in v Vrbini na območju Spodnjega Starega gradu-Racelanda. V ambientalno kvalitetnih območjih ob površinskih vodah (na reki Savi in Krki, na območju Smolinskega jezera, ribnikov Mačkovci, slapovi na območju Bohorja itd.) se izvaja ribiški turizem, turizem v povezavi s športom in rekreacijo ter turizem v naravnem okolju. Z vidika športa in rekreacije sta v občini pomembna športno skakalni center Spodnje Dule in Anovec. Na degradiranem rudniškem območju Reštanj se razvijajo športno rekreacije dejavnosti vezane na strelstvo, kinološtvo in podobno.
(4) Območje peskokopa Ravno se v južnem delu (na območju naselij Mali in Veliki Koren) nameni za potrebe razvoja turističnih dejavnosti. Predvidena je ureditev turističnega kompleksa širšega pomena, znotraj katerega se uredijo zabaviščni in adrenalinski park, kamp, turistično naselje, carting ipd. Turistična naselja se uredijo v Brezovski Gori (kongresni turizem) ter v Velikem Dolu in Mikotah, kjer se načrtuje gradnja apartmajev. Načrtuje se širitev gostinsko turističnega kompleksa Tri lučke na Sremiču z ureditvijo hotela, restavracije in apartmajev ter razvoj turizma ob vodnih površinah v Ravneh (Smolinsko jezero) in Raztezu (ribniki Mačkovci). Območja kamnolomov na Bohorju se sanira v športno rekreacijske površine.
(5) Posegi v sklopu turistične dejavnosti in rekreacije ne smejo presegati samočistilnih sposobnosti okolja in negativno delovati na naravo.
(6) Razvoj turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig kvalitete ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih ali naravovarstveno občutljivejših območjih. Naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave.
(7) Zagotovi se primerno zavarovanje in označevanje točk naravnih in kulturnih atrakcij ter tako zagotovi ustrezna interpretacija teh vrednot obiskovalcem. Za posebne družbene skupine prebivalcev (starejši, ljudje z omejenimi fizičnimi ali avdio-vizualnimi zmožnostmi/invalidi) se zagotovi mobilna in informacijska dostopnost do vseh turističnih območij.
(1) Cilj je racionalna raba mineralnih surovin in sanacija obstoječih kamnolomov ter peskokopov. Zagotoviti je treba sanacijo nelegalnih kopov. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice.
(2) Rudarska pravica za izkoriščanje mineralnih surovin je podeljena na območju petih pridobivalnih prostorov: Gunte, Ravno, Spodnji Stari Grad 2b, Spodnji Stari Grad 3b in Spodnji Stari Grad 4. V kamnolomu Gunte izkoriščajo tehnični kamen Dolomit. V peskokopu Ravno pri Raki, se že od leta 1971 izkorišča kremenov pesek. V gramoznicah Spodnji Stari Grad 2b, Spodnji Stari Grad 3b in Spodnji Stari Grad 4 izkoriščajo prod. Območje koncesijske pogodbe za peskokop Ravno je razvidno v Prikazu stanja prostora.
(3) Nekdanji nelegalni kop v Gorenjem Leskovcu je saniran v gozd, južni del ob cesti, pa je namenjen površini za oddih rekreacijo in šport. Na območju nelegalnega kopa Brestanica, pri čistilni napravi Brestanica in nelegalnega kopa Mrčna sela se izvaja sanacija. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice. Obstoječa manjša nelegalna kopa na Bohorju, severno od koče se sanirata v površine za oddih rekreacijo in šport. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice.
(4) Načrtovano je izkoriščanje proda in peska na lokaciji Spodnji Stari Grad in Brege (zahodno od hipodroma). Nadaljnje izkoriščanje tehničnega kamna - dolomita je predvideno na lokaciji Gunte in izkoriščanje kremenovega peska na lokaciji Ravno. Izkoriščanje mineralnih surovin v nahajališču Premagovci, Globoko – Bohor in Brege (zahodno od hipodroma) bo možno le v primeru, da bo za posamezno lokacijo sprejet OPPN in podeljena rudarska pravica za izkoriščanje.
(5) Ostali nelegalni kopi v občini so: Anže, Šutna in Brezovica v Podbočju (Gradec), kjer je načrtovana sanacija. Ostali manjši nelegalni kopi v občini so v procesu samosanacije. Sanacija teh se izvede le v primeru ogrožanja ljudi in premoženja brez nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice.
(6) Izkoriščeni del peskokopa Ravno se sanira v površine za proizvodne in turistične dejavnosti. Izkoriščeno območje gramoznic Spodnji Stari Grad se sanira kot vodna površina del v funkciji varstva naravne dediščine in biološke pestrosti ter del v površine za šport in rekreacijo.
(7) Obstoječe nelegalne kope v območjih z naravnimi kakovostmi, se prednostno sanira (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) s povrnitvijo v naravno stanje ali uredi kot nadomestni habitat. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice.
(8) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine.
5.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in vrednote prostora
(1) Pomembnejše ustvarjene in naravne kvalitete prostora so: objekti in območja kulturne dediščine, območje kompleksnega varstva Gorjanci – krajinski park, območja Natura 2000, Ekološko pomembna območja, naravne vrednote, zavarovano območje in regijski park – Kozjanski park.
(2) Razvoj na območjih naravne in kulturne dediščine se izvaja v skladu s smernicami nosilcev urejanja prostora.
(krajinske značilnosti prostora)
(1) Cilj je razvoj v krajini, vezan na kmetijsko dejavnost, gozdarstvo, vode, turizem in rekreacijo, ki se izvaja sonaravno. Ohranja se krajinska struktura z upoštevanjem biotske raznovrstnosti, samočistilnih sposobnosti okolja (regeneracija), ohranjanja ugodno stanje habitatnih tipov in habitatov ogroženih vrst.
(2) Občina Krško zajema naslednje krajinske tipe: Obsavsko gričevje, Krško-Brežiško polje s Krakovskim gozdom, dolino reke Save, Bohor, del Gorjancev nad Krško-Brežiškim poljem in Krške gorice. Krakovski gozd in Bohor predstavljata simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin regionalnega pomena.
(3) Območja zavarovane krajine, ki se celostno varujejo in urejajo so: Bočje, Brestanica, Brezje pri Dovškem in Dolenja vas pri Raki.
(4) Ambientalno kvalitetni prostori v občini Krško so: na območju mesta Krško obrežje reke Save in staro mestno jedro, staro mestno jedro s cerkvijo v Leskovcu pri Krškem, zeleni pas ob Senovskem potoku, staro jedro in trg v Podbočju, staro jedro in trg na Raki, obrečni pas ob potoku Lokavec, območje Račje mlake v Brezjah pri Senušah, obrečni pas ob reki Krki, območje ruševin Starega gradu Krško, širše območje Bohorja in okolica okrog koče na Bohorju, ob slapu Ubijavnik in Bojavnik, travnata območja pri Pustih Ložicah, okolica cerkve sv. Petra v Koritnici, območje ob slapu Pekel in Bojanca, okolica cerkve z vinogradi v Kostanjku, območje osrednjega trga v Malem Podlogu, smučišče nad vasjo Planina in pobočja ob državni meji, območje ob potoku v naselju Pleterje – perišče, prostor ob cerkvi sv. Lenarta v naselju Ravno, območje ob ribnikih Mačkovci, travnata območja na Ravnem Logu in na Oslici, območje Grmade na Sremiču, vinogradniško območje Bočje, območje ob cerkvi sv. Valentina v Straži pri Raki, območje Šutenskih Goric.
(5) Varujejo se razgledne točke in vedute na orientacijske in značilne točke v prostoru, in sicer: pogledi iz Libne, Trške Gore, Sremiča, Planine, Veniš, Velikega Trna, Zdol, Čičovega hriba, Armesa, Črešnjic nad Pijavškim, Bohorja, Stranj in Vrha pri Površju; vedute na Libno, Grmado, naselje Veniše, Leskovški grad, grad Rajhenburg, cerkev v Brestanici, Veliki Trn, Zdole, cerkev sv. Križ v Armeškem, na cerkev sv. Katarine v Frlugi in cerkev sv. Neže v Vrhu pri Površju.
(6) Na območju vinskih goric Bočje, Brezovica v Podbočju, Vinjar, Šutenski Vrh in Gradišček se ohranja slemenska zasnova naselja. Ohranja se tradicionalni, arhitekturni tip vinskih hramov. Neustrezno arhitekturno oblikovane objekte se sanira s povzemanjem regionalnih značilnosti.
(7) Ohranjajo se obstoječa razmerja med naravnim rastjem in obdelovalnimi površinami. Poselitev se ohranja v okviru območij naselij. Omogoča se razvoj turizma in rekreacije in sicer zunaj območij, ki imajo večje naravne vrednosti (pragozdovi, varovalni gozdovi, ipd.). Ohranja se gručasta in progasta parcelna struktura na ravninskem svetu in razpršena poselitev z zidnicami po gričevnatih slemenih in pobočjih.
(8) Na območju Krškega polja se ohranjajo obvodne krajine in mokrišča, nižinski vlažni gozdovi ter tradicionalni poselitveni vzorec in arhitektura. Spodbuja se sonaravno gospodarjenje v ravninskih gozdovih ter ponovna oživitev degradiranih vodotokov.
(9) Spodbuja se ohranjanje in vzdrževanje habitatnih tipov in prvin biotske raznovrstnosti krajine (pašniki, travniki, košenice, mejnice, travniški sadovnjaki, gozdni otoki, posamezna drevesa). Posegi in dejavnosti se načrtujejo tako, da v čim manjši meri posegajo na naravne prvine krajine.
(območja kulturne dediščine)
(1) Cilj je, da se kulturna dediščina aktivno vključuje v urejanje prostora z ukrepi, ki zagotavljajo ohranitev dediščine in njeno vzdrževanje kot del prostora občine. Glede stanja in trendov v zvezi z dediščino v občini so tudi cilji: zagotavljati varstvo arheoloških ostalin, celostno varstvo kulturne dediščine v smislu prenove pomembnejše kulturne dediščine (še posebej Šrajbarski turn in prenova kapelic), izoblikovati prostorske mehanizme zaustavljanja negativnih trendov upadanja števila enot kulturne dediščine in njihovega propadanja; izoblikovati prostorske mehanizme zaustavljanja trendov nekakovostne urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediščine, kulturne krajine in vplivnih območij enot kulturne dediščine; povezovati razvojne dejavnosti z aktivno revitalizacijo objektov dediščine.
(2) Z ustreznim načrtovanjem se ohranja in razvija krajinsko območje kompleksnega varstva Podgorje-Gorjanci s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni.
(3) Poleg arheoloških najdišč in naselbinske dediščine je na območju občine Krško močno prisotna še profana in sakralna stavbna dediščina, nekaj enot memorialne dediščine, kulturne krajine ter vrtno arhitekturne dediščine. Pri posegih v enote kulturne dediščine je treba upoštevati njihove pravne režime varstva ter določbe Odlokov s katerimi so zavarovane.
(4) Sestavni del OPN je kulturna dediščina, registrirana po predpisih o kulturni dediščini, ki je razvidna iz Prikaza stanja prostora.
(5) Evidentirana območja arheoloških najdišč so: Brestanica - Arheološko najdišče Brestanica-Gunte, Brezje pri Dovškem - Arheološko najdišče sv. Pavel, Brezje pri Raki - Gomilno grobišče, Brezje pri Senušah - Gomilno grobišče, Brezovska Gora - Arheološko območje, Brlog - Arheološko najdišče Levakova jama v Dolu, Bučerca - Arheološko najdišče Ponikva, Celine - Arheološko najdišče Podulce, Dolenji Leskovec - Arheološko območje Za Savo, Drenovec pri Leskovcu - Rimskodobno grobišče, Drnovo - Arheološko najdišče Neviodunum, Drnovo - Rimska cesta Neviodunum-Siscia, Dunaj - Arheološko najdišče Mladevine, Gmajna - Arheološko najdišče, Gmajna - Arheološko najdišče Čolnišče, Gmajna - Arheološko najdišče Gomila, Golek pri Krškem - Prazgodovinsko grobišče, Gora - Arheološko najdišče sv. Lovrenc, Gorenja vas pri Leskovcu - Rimskodobno grobišče, Gorenje Skopice - Villa rustica Pečina, Gorenji Leskovec - Arheološko najdišče, Gorica pri Krškem - Arheološko najdišče, Gornje Pijavško - Arheološko najdišče, Gradec - Villa rustica Grublice, Gradišče pri Raki - Arheološko najdišče Buče, Gradnje - Arheološko najdišče Ograjčica, Izvir - Trasa in zajetje rimskega vodovoda, Koritnica - Gomilno grobišče, Kostanjek - Arheološko najdišče Jama Velika peč, Krško - Arheološko najdišče Mesto, Krško - Arheološko najdišče Stara vas, Krško - Arheološko območje Videm, Krško - Prazgodovinsko gomilno grobišče Narpelj, Krško - Stari Grad, Krško - Trasa rimskodobnega vodovoda, Leskovec pri Krškem - Arheološko najdišče Leskovec, Leskovec pri Krškem - Arheološko najdišče Podgora, Leskovec pri Krškem - Gradišče Tičarjev breg, Libna - Arheološko najdišče sv. Marjeta, Lokve pri Senovem - Arheološko najdišče Čerenc, Lokve pri Senovem - Prazgodovinsko gomilno grobišče Dobrava, Lomno - Arheološko najdišče Jama pod Viševcem, Mali Kamen - Arheološko najdišče Trebež, Malo Mraševo - Arheološko najdišče Gomilke-Grubelce, Mrtvice - Arheološko najdišče, Pesje - Arheološko območje Pesje, Podbočje - Prazgodovinsko grobišče, Podulce - Arheološko območje sv. Marjeta, Površje - Arheološko območje, Pristava ob Krki - Rimskodobno grobišče, Raka - Arheološko najdišče Arch, Raka - Arheološko najdišče Ljubljana, Raka - Arheološko najdišče Vinji Vrh, Rožno - Arheološko najdišče sv. Kancijan, Rožno - Arheološko območje ob Savi, Senuše - Arheološko najdišče sv. Lucija, Spodnja Libna - Prazgodovinsko gomilno grobišče, Spodnje Pijavško - Arheološko najdišče, Stari grad v Podbočju - Arheološko najdišče Stari grad, Stolovnik - Arheološko najdišče Gorica, Straža pri Raki - Arheološko najdišče sv. Valentin, Šedem - Arheološko najdišče sv. Jakob, Trška Gora pri Krškem - Gradišče na Trški gori, Velika vas pri Krškem - Arheološko najdišče, Veliki Kamen - Arheološko najdišče, Veliki Kamen - Arheološko najdišče Pekel, Veliki Podlog - Arheološko najdišče, Veliko Mraševo - Arheološko najdišče Gramoznica, Veniše - Srednjeveška utrdba Škratov grič, Vihre - Arheološko najdišče Dolge njive-Polanci, Vihre - Arheološko najdišče Postarišine, Vihre - Arheološko najdišče Pri Urhu, Vihre - Arheološko najdišče Sredje, Vrh pri Površju - Arheološko najdišče Cicelj, Zdole - Arheološko območje sv. Jurij, Zgornja Pohanca - Antično grobišče, Žadovinek - Arheološko najdišče Petrovce, Žadovinek - Arheološko najdišče Remen-Tribeže.
(6) V občini je prisotna naselbinska dediščina, ki je zavarovana kot kulturna krajina v naseljih: Dolenja vas pri Raki, Brezje pri Dovškem, Brestanica, Bočje in Šutenska gora. Poleg tega so na seznam kulturne dediščine, ki se veže na krajino uvrščena območja vinskih goric, in sicer so to: Šutenski vrh, Gradišček, Bočje, Vinjar, Završe, Brezovica v Podbočju. Na območju vinskih goric se ohranja slemenska zasnova naselja ter tradicionalni, arhitekturni tip vinskih hramov. Neustrezno arhitekturno oblikovane objekte se sanira s povzemanjem regionalnih značilnosti. Ostala območja varovane kulturne dediščine so še: mestno jedro-Krško in Leskovec pri Krškem, trško jedro-Brestanica, pokopališče v Podbočju, vas-Veliki Podlog, Jelše, Brege, Raka- vas, Podbočje-vas, Mali Kamen-zaselek Vrh, območja gradov Rajhenburg, Šrajbarski turn in posamezne domačije.
(7) Varujejo se značilne vedute na silhueto in dominanto naselja ter neposredna in širša okolica naselja. Na vedutno izpostavljene sakralne objekte se ohranjajo pogledi iz okolice.
(1) Na območju Občine Krško se nahaja devet lokacij vojnih grobišč in sedem lokacij prikritih vojnih grobišč, ki so razvidna iz Prikaza stanja prostora.
(2) Vojna grobišča, ki so evidentirana v sklopu obstoječih urejenih pokopališč so v naseljih: Koprivnica, Krško, Selo (pokopališče Podbočje) in pokopališče Brestanica.
(3) Izven pokopališč so evidentirana vojna grobišča v naseljih Dovško, Krško (nad starim delom mesta Krško), Mrtvice, Stari Grad, Veliki Kamen, Mali Kamen, Gune (Hafnerjev graben) in Stranje, ki so razvidna iz Prikaza stanja prostora.
(4) Evidentirana vojna grobišča na območju občine se ohranjajo in varujejo.
(območja naravne dediščine in zavarovana območja)
(1) Cilj je ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in habitatnih tipih na zavarovanih območjih. Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti in ohranitev naravnega ravnovesja na ekološko pomembnih območjih.
(2) Območja naravne dediščine in zavarovana območja so razvidna iz Prikaza stanja prostora.
(3) Pri opredelitvi pogojev za gradnje in druge ureditve na zavarovanem območju krajinskega parka - Kozjanski regijski park se upoštevajo varstveni režimi določeni z zakonom o ohranjanju narave. Ohranja se mozaičnost krajine, krajinsko značilno gradnjo, ohranjajo in vzpostavljajo se ekstenzivni visokorasli travniški sadovnjaki, ohranja in vzpostavljajo se mejice, ohranja se primarna vegetacija ob vodotokih.
(4) Pri posegih v prostor se obvezno upoštevajo občinski predpisi s področja varovanja naravnih vrednot.
(5) Ekološko pomembna območja v občini predstavljajo območje Bohor - Vetrnik, Tisovec – Orlica - Kunšperška gora, Brestanica, reka Sava, Ajdovska jama, Krakovski gozd, Šentjernejsko polje, reka Krka in Gorjanci.
(6) Območja Natura 2000 na območju občine Krško so: Krka s pritoki, Ajdovska jama – Brestanica, Bohor, Orlica, Vrbina, Ajdovska jama, Krakovski gozd ter Krakovski gozd - Šentjernejsko polje, Presladolski potok, Dolenji Leskovec.
(7) Območja naravnih vrednot so: Lokavec - zgornji tok, Lokavec - spodnji tok, Smolinšček – jezero, Brestanica - mokrotna dolina, Šutna - nahajališče apnenca, Dolenja Lepa vas – ponikalnica, Jevša – tise, Mali Kamen - povirno mokrišče, Ločki dol, Nemška Gora – ponikalnica, Piroški potok, Sajovec, Martink, Ledinski graben, Povšen graben, Senuša, Peščak, Stari Grad – gramoznica, Krakovski gozd, Dovški potok, Armeško – ribniki, Stranjski potok, Dobrovski potok, Brestanica, Blanščica, Strženica, Krka, Bohor - rastišča navadne jarice, Močnik, Ravno - gnezdišče čebelarja.
(8) Posege in dejavnosti se na teh območjih načrtuje tako, da se v čim večji meri ohranja ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, habitatov in razširjenost habitatnih tipov. Ob vodotokih se ohranjajo zeleni pasovi.
(9) Za zmanjšanje negativnih vplivov na območju pričakovane podzemeljske geomorfološke naravne vrednote-Karbonati se pri izvedbi posegov upošteva ukrep: v času gradnje je na območju ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna o tem treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki jamo pregledajo in dajo navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata.
5.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita in reševanje
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita in reševanje)
(1) Cilj je usmerjanje poselitve izven območij ogroženih zaradi naravnih in drugih nesreč, varovanje obstoječe poselitve, zdravja in življenja ljudi, njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varovanje kmetijskih zemljišč in pridelkov pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki. Poplavna, erozijska in plazljiva območja ter lokacije evidentiranih plazov v občini so razvidna v Prikazu stanja prostora.
(3) Tveganja zaradi naravnih in drugih nesreč se zmanjšuje z umeščanjem dejavnosti izven območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter z nadzorovanjem procesov in dejavnikov, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče.
(4) Določijo se zahteve zaradi naravnih omejitev (poplavnost in visoka podzemna voda, erozivnost in plazljivost terena, možnost porušitve visokih pregrad) in temu primerno predvidijo tehnične rešitve gradnje (ali posege v prostor popolnoma umakniti iz območja potencialne ogroženosti) ter možnosti nesreče z nevarnimi snovmi.
(5) Priobalna zemljišča voda se ohranjajo nepozidana in javno dostopna. Prostorske ureditve se izvajajo na način, da se ne poslabšuje stanje voda in vodni režim.
(6) Območja naravnih nesreč v občini Krško predstavljajo poplavna in z njimi povezana erozijska območja reke Save in Krke. V poplavnih območjih se ohranjajo retenzijske površine, poselitev se ne načrtuje. Za spodnjo Savo od HE Krško do HE Mokrice je izdelana hidravlično-hidrološka študija, v okviru katere so določeni razredi poplavne nevarnosti. Z izgradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi in izgradnjo visokovodnih nasipov se bo izboljšala tudi poplavna varnost naselij ob reki Savi: Žadovinek, Drnovo, Brege, Mrtvice, Pesje, Spodnji Stari Grad in Krško. S protipoplavnimi nasipi pred maksimalno verjetnostno poplavo je varovan del levega brega reke Save od potoka Potočnica proti vzhodu na območju NEK in poslovne cone Vrbina.
Za območje Senovškega potoka je izdelana hidrološko hidravlična študija na območju obrtne cone Senovo. Nevarnost predstavljajo tudi erozijska in plazljiva območja. Območja zahtevnejših protierozijskih ukrepov so predvsem na severnem delu občine. Za ta del občine je izdelana tudi posebna strokovna podlaga (Geotehnični istražni radovi za područje PUP-a Bohor, Trebče i pod Bohorjem, Geološki zavod Zagreb, l. 1988), v kateri je opredeljenih pet kategorij plazov. Po javno dostopnih podatkih je na območju občine evidentiranih 17 plazov. Posegi na teh območjih so pogojno dopustni na podlagi predhodnega geološkega poročila. Na erozijskih in plazljivih območjih se upoštevajo zahtevnejši protierozijski ukrepi in običajni protierozijski ukrepi.
(7) Občina Krško leži na območju z 8. stopnjo potresne intenzitete. V skladu s karto projektnega pospeška tal spada občina v območje potresne nevarnosti, kjer je določen projektni pospešek tal od 0,175 do 0,200 g. Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oz. področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov.
(8) Zaradi klimatskih sprememb so najbolj ogrožena kmetijska zemljišča, ki jih prizadene suša, toča, poplava ali neurja. Za preventivno reševanje posledic suše se izvedejo namakalni sistemi, ki bodo črpali vodo iz akumulacijskih bazenov hidroelektrarn na reki Savi, reke Krke, akumulacij drugih vodnih zajetij in vodnih vrtin ob upoštevanju naravovarstvenih in vodovarstvenih pogojev.
(9) Za zaščito pred točo se spodbuja postavitev mrež ter postavitev rastlinjakov, plastenjakov, tam kjer ostale omejitve v prostoru to dopuščajo.
(10) Za zaščito pred poplavami se v okviru izvedbe hidroelektrarn na spodnji Savi izboljša poplavna varnost kmetijskih površin.
(11) Pri načrtovanju je treba upoštevati požarno ogroženost.
(12) Lokacije za umik ogroženih prebivalcev v primeru ostalih nesreč (potresi, poplave …) se določajo in urejajo ob samih nesrečah. Za ta namen se uporabijo odprte javne površine. V primeru katastrofalnih nesreč se pokop ljudi načrtuje v sklopu obstoječih pokopališč.
(13) V primeru množičnega pogina živali je določena lokacija za pokop severovzhodno od naselja Reštanj (k. o. Reštanj, parc. št. 626/2 in 682/3; k. o. Mali Kamen, parc. št. 2/2).
(14) Za ukrepanje ob izrednih dogodkih v NEK se zagotovijo evakuacijske poti za vse prebivalstvo in zaposlene v skladu z načrtom zaščite in reševanja. Ob spremenjeni demografski sliki pokrajine je treba dopolniti ali spremeniti načrt zaščite in reševanja v skladu s predpisi tako, da bosta obravnavani evakuacija prebivalcev, dnevnih migrantov kot tudi osebja na lokaciji NEK.
(15) V primeru gradnje industrijskih objektov ali transportnih poti v območju omejene rabe okoli jedrskih objektov NEK in NSRAO ali na območju izven omejene rabe, ki lahko vplivajo na predpostavke iz varnostnih analiz, podanih v Končnem varnostnem poročilu NEK, je treba upoštevati vpliv morebitnih izrednih dogodkov na NEK in novo odlagališče NSRAO in z analizami dokazati, da ne bo prišlo do ogrožanja teh jedrskih objektov ali določiti omejitve glede uporabe oz. transporta.
(16) Za zaklanjanje prebivalstva se gradijo zaklonišča v skladu z veljavnimi kriteriji, določenimi v predpisih, ki urejajo to področje.
5.4 Območja in objekti za potrebe obrambe
(območja in objekti za potrebe obrambe)
(1) Dejavnost obrambe je v Občini Krško umeščena izven strnjenih območij naselij.
(2) Območja izključne rabe za potrebe obrambe so območja, ki so namenjena izključno za obrambne potrebe. Območja možne izključne rabe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, in se jih v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize, lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje oziroma so za obrambne potrebe v souporabi. Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov. Območja za potrebe obrambe so razvida v Prikazu stanja prostora.
(3) Na območju Občine Krško se nahajajo območja izključne rabe za potrebe obrambe v naselju Gorica z območjem za odmetavanje tovora v nujnih postopkih in Raka. Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe na območju občine so Brege, Bohor in Sremič. Ob območjih Gorica z območjem za odmetavanje tovora v nujnih postopkih in Raka se nahajata tudi območji omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe, za katera je izdelan DPN. Prav tako ima območje omejene in nadzorovane rabe – vplivno območje telekomunikacijske infrastrukture. V občino Krško pa sega tudi del takega območja Letališča Cerklje ob Krki.
6 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
(1) Cilj občine je, da s trajno, kakovostno in zadostno komunalno oskrbo zagotovi uravnotežen prostorski razvoj.
(2) Na celotnem območju občine se razvija, vzdržuje, prenavlja in rekonstruira gospodarsko javno infrastrukturo skladno s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Prednostno se zagotavlja minimalna komunalna opremljenost območij, kjer to še ni zagotovljeno, skladno s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in finančnimi viri. Na območjih, kjer opremljenost ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvaja sanacija stanja. Pri tem se zagotavlja ustrezna stopnja varstva okolja.
(3) Zagotavlja se racionalna raba energije in zmanjševanje stroškov za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Pri opremljanju novih območij se infrastruktura gradi za zaključene celote. Gradnja komunalne infrastrukture se predvsem v naseljih načrtuje v skupnih infrastrukturnih koridorjih. Načrtovanje infrastrukturnih vodov se izvaja na način, da le ti ne ogrožajo namenske rabe, prav tako obratno, namenska raba ne sme ogrožati njihovega delovanja in vzdrževanja.
(4) Obstoječa območja gospodarske infrastrukture, ki negativno vplivajo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost se ustrezno sanira. Pri gradnjah se vzpostavlja prehodnost prostora za prosto živeče živali.
(5) Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra je razvidna iz karte 212.
6.1 Prometna infrastruktura
(1) Cilj občine je izboljšati, prenoviti in posodobiti obstoječe cestno omrežje ter z izgradnjo novih cestnih povezav in ureditvijo križišč, zagotoviti boljšo povezanost občinskega središča z ostalimi območji. Cestno omrežje, vključno s pločniki, sprehajališči, kolesarskimi potmi in stezami se opremlja z urbano opremo in povezuje v urejen in varen sistem.
(2) Zagotavlja se dobra prometna dostopnost do območij centralnih, proizvodnih dejavnosti, do stanovanjskih območij, območij za posebne namene (turizem, športni centri ipd.) ter območij ostalih dejavnosti. V mestnih območjih se izvajajo ukrepi za umirjanje prometa in ostali ukrepi za povečanje prometne varnosti.
(3) Prometno mrežo v občini tvori avtocesta A2 Kronovo - Drnovo – Obrežje ter glavna cesta G 1-5 Zidani Most – Krško - Drnovo, na katero se s severa navezuje regionalna cesta R2-422 Podsreda – Brestanica in R3-679 Sevnica - Brestanica. Ostale regionalne ceste v občini so: R1-220 Krško – Brežice, R3-677 Zgornja Pohanca - Krško, R 3-673 Drnovo – Križaj, R2-419 Šentjernej - Križaj - Čatež ob Savi, R3-671 Križaj - Podbočje - Šutna - Planina v Podbočju - meja HR in R3- 672 Zavratec - Smednik - Kostanjevica na Krki.
(4) Na državne ceste se navezuje sistem lokalnih cest in javnih poti, ki pokriva celotno območje občine, z gostejšo mrežo v osrednjem delu in redkejšo mrežo na severnem in južnem delu občine (Bohor in Gorjanci).
(5) Večji premostitveni objekti v občini so: brestaniški in krški most čez reko Savo, leseni most čez Krko v Brodu pri Podbočju ter nadvoza čez avtocesto na Drnovem in Veliki vasi. Pri hidroelektrarni Krško je zgrajen tudi nov most čez reko Savo.
(6) Na območju mesta Krško je načrtovana gradnja obvoznice Krško kot prestavitev glavne ceste G 1-5 ob Savo iz desnega brega Save pri hidroelektrarni Krško na levi breg. Novogradnja obvoznice G 1-5 je načrtovana od hidroelektrarne Krško, preko novozgrajenih krožišč in novega mostu čez Savo, do naselja Žadovinek. Nova obvoznica bo razbremenila staro mestno jedro Krško tranzitnega prometa, obstoječa glavna cesta pa bo prekategorizirana v lokalno, mestno cesto. Poleg izgradnje krožišča na desnem bregu Save se izvede cestna povezava od mostu do lokalne ceste št. 192055 (pri Merkurju) in priključitev iste ceste na obvoznico Krško v južnem delu IC Žadovinek. Predvidena je rekonstrukcija križišč cest št. 192055 in 192057 (pri Merkurju), cest št. 192053 in 192055 (pri Mercatorju), pri priključku interne ceste v IC Žadovinek in cesti na Črnile, cest št. 192783 in 193591 (pri Lidlu) in rekonstrukcija križišča G 1-5 in ceste št. 693811 (pri Eurogardnu). Načrtovana je izgradnja nove povezovalne ceste R 1-220 Krško – Brežice, ki bo izboljšala prometne razmere znotraj somestja Brežice – Krško – Sevnica. Predvidene so ureditve regionalnih cest R 3-677 Zgornja Pohanca - Krško in R 3-672 Zavratec- Smednik- Kostanjevica ter obnova regionalne ceste R 2-422 Podsreda – Brestanica in glavne ceste G1-5.
(7) Poleg ureditev in obnov obstoječih občinskih cest je predvidena gradnja obvozne ceste Leskovec pri Krškem in prestavitev ceste pri ribnikih Mačkovci. Občina Krško se bo z rekonstrukcijo obstoječih cest in izboljšanjem prometnih povezav navezovala na 3. razvojno os, ki bo potekala po območju sosednjih občin.
(8) Na območju Krakovskega gozda se urejajo in vzdržujejo obstoječe prometne in infrastrukturne komunikacije za omogočanje vzdrževanja in uporabe prostora.
(1) Cilj občine je povečanje uporabe javnega potniškega prometa znotraj občine Krško in v povezavi s sosednjimi občinami ter omogočanje boljše dostopnosti in povezanosti vstopnih in izstopnih točk.
(2) Avtobusna postaja Krško se ohranja na obstoječi lokaciji. Občina Krško je z javnim avtobusnim potniškim prometom povezana z Ljubljano, Novim mestom, Brežicami, Celjem, Kostanjevico na Krki in drugimi kraji. To so glavne osi regionalnega in medobčinskega povezovanja. Znotraj občine pa je razvit lokalni promet, ki z avtobusnimi linijami omogoča dostopnost večjih in manjših krajev.
(3) Učinkovitost javnega potniškega prometa se poveča z rednejšimi avtobusnimi linijami med tednom in vzpostavitvijo povezav med konci tedna ter vključitvijo Brestanice in Senovega v linijo mestnega prometa. Ob razvoju turizma, širitvi proizvodnih con in urejanju novih stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove linije javnega potniškega prometa. V vseh naseljih, ki so povezana z avtobusnimi linijami (tudi šolskimi), se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Za racionalizacijo prevozov se združujejo šolski prevozi z javnim linijskim prevozom.
(4) Poveže se kolesarske steze s postajališči JPP in parkirnimi površinami. Urejajo se parkirišča in s tem vključevanje osebnih vozil v sistem javnega potniškega prometa, uredijo se izposojevalnice koles, taksi službe itd. Zagotavlja se zadostno število pokritih/varovanih parkirišč za kolesa, sistem pločnikov ter kolesarskih stez za varen dostop do postajališč JPP.
(kolesarska infrastruktura in peš poti)
(1) Cilj je povečanje kolesarskega prometa z neprekinjenim, direktnim, privlačnim in varnim sistemom kolesarskega omrežja po celotnem ozemlju občine Krško za različne uporabnike: rekreativce, družine, športnike in ostale uporabnike. Cilj je tudi vključitev kolesarskih povezav v predvideno kolesarsko povezavo »Sava – Krka bike« vzdolž reke Save in Krke in s tem povezava občin med seboj kot tudi širše, povezava regije s sosednjo državo Hrvaško skozi mesto Samobor. Z urejenimi kolesarskimi potmi se spodbuja kolesarski turizem, ki bo predstavljal tudi ekonomski napredek regije.
(2) V sklopu državnega kolesarskega omrežja poteka po občini Krško daljinska kolesarska povezava št. 910200, Novo mesto - Otočec - Kostanjevica - Čatež in dve glavni kolesarski povezavi, in sicer št. 921900, Sevnica - Brestanica - Krško - Brežice ter št. 921800, Brestanica - Podsreda - Bistrica ob Sotli.
(3) Občinske kolesarske povezave potekajo v smereh vzhod – zahod (ob Savi) ter v smeri sever – jug na relaciji Senovo - Krško - Brege - Drnovo - Velika vas - Križaj ter se v nadaljevanju navežejo na državno kolesarsko omrežje. Na območju naselij Brestanica, Senovo, Krško, Leskovec pri Krškem ter v smeri Brežic, Kostanjevice in Gmajne pri Raki se načrtuje ločen kolesarski promet ob cestah in izven cest.
(4) Na območju občine se kolesarski promet uredi tako, da obstoječe in novo predvidene kolesarske povezave tvorijo smiselno celoto ter povezujejo mesto Krško z ostalimi večjimi naselji v občini.
(5) V sklopu ureditev kolesarskih povezav se za potrebe vzpostavitve turistično usmerjenega pristopa, na določenih mestih – krajih, uredijo počivališča oz. info točke s spremljajočimi objekti z možnostjo servisiranja in izposojevalnice koles.
(6) Projektiranje kolesarskega omrežja se izvaja skladno s Študijo ureditve kolesarske povezave v občini Krško in samem mestu Krško in Kolesarske povezave v občini Krško – določitev odsekov kolesarskih povezav s predvidenimi ureditvami.
(7) Pri novogradnjah objektov javnega pomena (šole, vrtci, zavodi, zdravstvene ustanove itd.) se obvezno predvidi tudi kolesarnice z dovolj velikimi kapacitetami.
(8) Mesto Krško se poveže z reko Savo. Z mostovi za peš in kolesarski promet se povežeta levi in desni breg reke Save in uredijo pešpoti vzdolž reke. Obnovijo in označijo se stare peš in sprehajalne poti ter vzpostavijo nove. V mestu Krško z Leskovcem ter ostalih lokalnih središčih se uredijo pločniki z elementi za gibalno ovirane osebe.
(9) Pešpoti se uredijo z izhodišči v medobčinskem središču, lokalnih središčih in parkiriščih po celotni občini in povezujejo medobčinsko središče, lokalna središča ter ostala naselja z naravnimi in kulturnimi značilnostmi občine, razglednimi točkami ter ostalimi privlačnimi območji za sprehode in rekreacijo v naravi.
(1) Cilj je ureditev zadostnega števila parkirnih mest za vse uporabnike tako, da se omogoča dostop do vseh dejavnosti v prostoru in da dejavnost parkiranja ni moteča za okolje in razvoj ostalih dejavnosti.
(2) Na celotnem območju občine se zagotavljajo javne parkirne površine za potrebe javnih objektov ter za potrebe posameznih dejavnosti, v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Na območju mesta Krško z Leskovcem in na ostalih območjih koncentrirane novo gradnje se zaradi racionalnejše izrabe prostora gradijo garažne hiše, s čimer se pridobijo dodatne urbane, mestne površine.
Ob avtobusni in železniških postajah ter postajališčih se uredi zadostno število pokritih in varovanih parkirišč za kolesa in omogoča varen dostop do njih (ureditev pločnikov, kolesarskih stez …).
(4) Priložnost za povečanje učinkovitosti javnega potniškega prometa je v boljši povezanosti avtobusnega in železniškega prometa. Ob linijah šolskega avtobusa se uredijo ustrezna postajališča. Parkirišča za tovorna vozila se zagotavljajo izven stanovanjskih površin, v sklopu območij proizvodnih dejavnosti.
Mejni prehod za osebni promet z Republiko Hrvaško je pri naselju Planina pri Podbočju, na Gorjancih.
(1) Cilj je izboljšanje obstoječe železniške povezave in večja izraba železniškega prometa za potrebe gospodarstva.
(2) Skozi občino Krško poteka glavna železniška proga E 70 državna meja–Dobova–Ljubljana–Sežana–državna meja. Za zagotovitev večjih hitrosti vlakov se načrtuje rekonstrukcija in prenova glavne železniške proge.
(3) V predlogu Resolucije nacionalnega programa razvoja Slovenske železniške infrastrukture je predvidena gradnja hitre proge na X. koridorju, Jesenice-Ljubljana-Dobova-državna meja. Trasa proge, ki je v zahodnem delu načrtovana skozi tunel, prečka osrednji del občine, v smeri severozahod - jugovzhod.
(4) Ohranjajo se obstoječi industrijski tiri za potrebe podjetja Vipap, pretakališča goriva Stara vas in Nuklearne elektrarne ter načrtujejo novi.
(5) Načrtuje se povečanje uporabe železniškega prometa za potrebe gospodarstva z navezavo na Poslovno cono Vrbina in z vzpostavitvijo logističnega terminala
(1) Cilj je ohranitev in omogočanje razvoja zračnega prometa v okviru obstoječih danosti prostora.
(2) Na jugovzhodnem delu občine je del letališča Cerklje ob Krki, ki z območjem kontroliranega dela zračnega prometa vpliva na ureditve na tem delu občine. Z državnim prostorskim načrtom je predvidena širitev letališča za potrebe obrambe ter za gradnjo civilnega dela letališča.
(3) Južno od naselja Žadovinek je lokacija obstoječega vzletišča in športnega letališča Žadovinek, ki se ohranja. Nove površine za širitev letališke dejavnosti niso predvidene.
(promet na notranjih vodah)
(1) Cilj je vzpostavitev rekreacijskega in turističnega sistema plovnosti po reki Savi in Krki z upoštevanjem usmeritev za varstvo okolja.
(2) Po reki Krki in na območju ojezeritve gramoznice Spodnji Stari Grad je dopustna rekreacijska uporaba čolnov na vesla. Po izgradnji hidroelektrarn na Savi bo možna plovba po akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Krško in hidroelektrarne Brežice. V ta namen se uredijo pristani ter sprejme ustrezni plovni režim.
6.2 Elektronske komunikacije
(elektronske komunikacije)
(1) Cilj je spodbujati povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo uporabe vsakega izmed njih ter sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij.
(2) V občini Krško so naslednje telefonske centrale (LC): LC Krško, LC Senovo, LC Veliki Kamen, LC Raka, LC Podbočje, LC Senuše. Kabelsko omrežje iz posameznih telefonskih central je zgrajeno s kabli različnih kapacitet in bakrenimi vodniki, delno v zemeljski in delno v zračni izvedbi. Oddajnik RTV Slovenija je na Sremiču.
(3) Z Načrtom razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Krško so opredeljena območja, na katerih se končnim uporabnikom omogoči dostop v odprto širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij. Predvsem se jih gradi na območjih, kjer ta omrežja niso prisotna. S širokopasovnimi omrežji se povežejo vsa naselja v občini ter zainteresirane končne uporabnike, in sicer na način, da bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem zainteresiranim operaterjem in ponudnikom storitev. Omogoči se ponudba vseh vrst storitev elektronskih komunikacij.
(4) V občini je širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij že zgrajeno v večini naselij. V preostalih naseljih se omogoča nadaljnja gradnja omrežja in postavljanje opreme ter naprav za delovanje širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij (kabelske kanalizacije, optičnih vodnikov, jaškov, naprav in druge opreme za delovanje optičnega omrežja).
(5) Večji objekti, ki so potrebni za delovanje in upravljanje komunikacijske infrastrukture se usmerjajo v skladu s potrebami in zahtevami objektov za nemoteno delovanje komunikacijske infrastrukture po celotnem območju občine.
(6) Trase telekomunikacijskih kablov se prednostno predvidijo v obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih koridorjih. Prav tako se pri umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor, v čim večji meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja, vplivi na zdravje, okolje in prostor pa morajo biti čim manjši.
(7) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se nadgrajujejo z različnimi sistemi in novimi tehnologijami. Umestitev baznih postaj se načrtuje izven varovanih območij s področja varstva naravne in kulturne dediščine, predvsem se varuje izražene ambientalno kvalitetne prostore, poglede iz razglednih točk in vedute.
6.3 Energetika
(1) Cilj je razvoj energetike in z njo povezanega gospodarstva, zagotavljanje neprekinjene električne oskrbe za vsa gospodinjstva in gospodarske družbe ter spodbujanje uporabe energetsko obnovljivih virov.
(2) Zasnova energetske oskrbe občine temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in lokalnem energetskem konceptu občine. Z lokalnim energetskim konceptom se opredeljuje načrt razvoja energetike v lokalnih skupnostih, izvaja učinkovito ravnanje z energijo in izkoriščanje lokalnih energijskih virov. Koncept opredeljuje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (OVE).
(3) Trajnostna raba energije je razvojna prioriteta, ki predstavlja ključni vzvod za zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in zniževanje rabe energije oz. povečanje energetske in ekonomske učinkovitosti. Prednostno se spodbuja uporaba obnovljivih virov energije. Med obnovljive vire energije uvrščamo vodni potencial, biomaso, energijo vetra, geotermalno energijo, sončno energijo, toploto okolja in odpadno toploto. Pri načrtovanju se zagotavlja prednost rabe teh virov energije pred fosilnimi viri energije.
(4) Poleg hidroenergije ima občina Krško veliko možnosti v lesni energiji in biomasi, potencial pa je tudi v sončni in geotermalni energiji. V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in pri obstoječih termoelektrarnah ter pri vseh večjih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje (termoelektrarne - toplarne).
(objekti za proizvodnjo energije)
(1) Pomembni energetski objekti državnega pomena v občini Krško so:
– Nuklearna elektrarna Krško, ki je državnega in mednarodnega pomena,
– Termoelektrarna Brestanica,
– Hidroelektrarna Krško.
(2) Dolvodno od mesta Krško se načrtuje še gradnja hidroelektrarne Brežice, katere vplivno območje sega v območje občine Krško.
(3) Za pridobivanje električne energije se na območju občine prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.
(4) Novi energetski objekti se skladno z določeno namensko rabo umeščajo v območja energetske infrastrukture in območja vseh proizvodnih dejavnosti ter izven območij naselbinske in zavarovane kulturne dediščine. Območje južno od cestne povezave LC 191111 Krški most-Vrbina-Spodnji Stari Grad do gramoznice Spodnji Stari Grad se ohranja za razvoj energetike. Novi večji energetski objekti se umeščajo na rob strnjenih naselij oziroma v primerni oddaljenosti od obstoječih naselij glede na ocenjene vplive objekta na kakovost bivanja.
(energetsko obnovljivi viri)
(1) V občini se spodbuja učinkovita raba energije, proizvodnja energije iz malih naprav obnovljivih virov energije in naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike (SPTE), razvoj izgradnje hidroelektrarn, ekološko obnovo termoelektrarne.
(2) Na območju jalovišča Senovo se načrtuje gradnja energetskih objektov: sončne elektrarne in drugih objektov namenjenih proizvodnji energentov iz lesa (biomasa).
(3) Na območju obstoječih naselij se omogoča gradnja manjših energetskih objektov z namenom zagotavljanja električne energije v javno omrežje, pri čemer je poudarek na pridobivanju energije iz obnovljivih virov.
(4) Objekte s proizvodnjo energije iz sončne energije se umešča ob/na večje objekte z ravnimi strehami v območja centralnih dejavnosti, območja športnih centrov ter območja prometne in okoljske infrastrukture, pri čemer se upošteva učinkovitost izbranega sistema in prostorska, okoljska ter družbena sprejemljivost.
(5) Izkoriščanje bioplina se omogoča v območjih farm za rejo živali ter čistilnih napravah in deponijah odpadkov.
(6) Kot energetski vir je primarno predvideti zemeljski plin, ki v primerjavi s trdimi gorivi ali kurilnim oljem vsebuje zanemarljivo malo žvepla, vrednosti ostalih onesnaževal, ki nastajajo pri izgorevanju (ogljikov monoksid in dušikovi oksidi) so bistveno nižje, prašnih delcev pa praktično ni.
(7) Na območjih, kjer ni omrežja zemeljskega plina, se priporoča predvsem uporaba lesne biomase ter izraba toplote zemlje, vode in zraka z uporabo toplotnih črpalk.
(8) Umeščanje energetskih objektov in naprav v drugih podeželskih naseljih se načrtuje tako, da se upoštevajo značilne naravne prvine kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.
(9) Pri umeščanju novih stavb, rekonstrukcijah ter obnovah obstoječih objektov se za potrebe objekta nameščajo naprave in sistemi za proizvodnjo električne energije iz OVE. Poleg izbora učinkovitosti izbranega sistema se pri umestitvi upošteva prostorska sprejemljivost tako z vidika ohranjanja vizualne kakovosti območja kot tudi naravnih vrednot in kulturne dediščine. Pri vseh novogradnjah se predvidi celostna oskrba z energijo v posameznih sklopih, načrtujejo se skupni sistemi ogrevanja z eno kurilno napravo.
(10) Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove za obratovanje potrebujejo manj energije (npr. pasivna stavba, nizkoenergijska stavba) in/oziroma del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz obnovljivih virov energije.
(prenosno in razdelilno elektro omrežje)
(1) Visokonapetostno razdelilno in prenosno elektro omrežje v občini tvorijo obstoječi in predvideni elektroenergetski objekti in vodi v upravljanju Elesa:
– DV 110 kV Trbovlje - Brestanica + KB 110 kV,
– DV 110 kV Brestanica - Blanca (SM 134/2) + KB 110 kV,
– DV 2 x110 kV Brestanica - Krško I, II + KB 2 x110 kV,
– DV 110 kV Brestanica - Krško NEK + KB 110 kV,
– DV 110 kV Brestanica - HE Krško (SM 1A, 01-04)+ KB 110 kV,
– DV 110 kV HE Krško - Krško DES (SM 04-01)+ KB 110 kV,
– DV 110 kV Krško DES - Krško (SM 27-28) + KB 110 kV,
– DV 2 x110 kV Krško - Brežice I, II (SM 1,2,3),
– DV 2 x110 kV Krško - Hudo I, II,
– DV 110 kV Brestanica - Hudo II (predvidena rekonstrukcija
– DV 2 x110 kV Brestanica - Hudo) + KB 2x110 kV,
– DV 2 x 400 kV Beričevo - Krško 1, 2,
– DV 400 kV Maribor - Krško,
– DV 2 x 400 kV Tumbri - Krško 1, 2,
– RTP 400/110 kV Krško,
– RTP 110/20 kV Brestanica (ELES, Elektro Celje, TEB),
– KB 20 kV RTP Krško DES - Carinsko skladišče NE Krško,
– KB 20 kV RTP Krško DES - RTP 400/110 kV Krško,
– Zemeljski optični kabel RTP Krško 400/110kV - RTP 110/20kV Krško DES (z odcepom v GEN),
– predviden DV 2x400 kV Krško – Tumbri in
– predviden DV 2x400 kV Cirkovce - Krško.
Vodi v upravljanju Elektro Celje:
– RTP 110/20 kV Krško DES,
– DV 110 kV Laško – Brestanica (predviden za rekonstrukcijo),
– DV 110 kV Sevnica – Brestanica,
– DV 2×110 kV Krško – Brežice,
– predviden DV 2 x110 kV Krško – Kozje.
– DV 110 kV Brestanica – Krško DES in
– DV 110 kV Krško DES – Krško.
V skupnem upravljanju Elesa in Elektro Celje so vodi:
– DV 110 kV Krško DES – Krško + KB 110 kV in
– DV 2 x 110 kV Krško - Brežice I, II.
(2) Obstoječe enosistemske daljnovode je treba rekonstruirati z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode.
(3) Predvidena je gradnja novega in posodabljanje obstoječega srednje napetostnega in nizko napetostnega distribucijskega omrežja s pripadajočimi objekti.
(4) Elektroenergetski koridorji se praviloma združujejo s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Predvsem na stanovanjskih območjih ter območjih varovanih s področja kulturne dediščine, se daje prednost podzemni izvedbi in se tako tudi nadomešča obstoječe.
(1) Sistem oskrbe z zemeljskim plinom občine zajema prenos in distribucijo zemeljskega plina. Magistralni plinovod M4 poteka v smeri Rogaška Slatina – Krško. Iz magistralnega plinovoda so urejeni priključki v Brestanici, Krškem in Drnovem.
(2) Plinovodno omrežje na območju občine Krško predstavljajo naslednji prenosni in distribucijski plinovodi:
– M4: od M2 v km 8+098 do MRP Krško; premer 400 mm; tlak 50 bar,
– M4: MRP Krško - MRP Novo mesto; premer 400 mm; tlak 50 bar,
– R42: od M4 v km 33+227 do odcepa (MRP) Brestanica; premer 250 mm; tlak 50 bar,
– R42: odcep (MRP) Brestanica – odcep (MRP) Sevnica; premer 200 mm; tlak 50 bar,
– P4212: MRP Brestanica – MP Metalna Senovo; premer 150 mm; tlak 1 bar,
– P4213: od P4212 v km 0+793 do MP TES; premer 100 mm; tlak 1 bar,
– MRP Brestanica – TE Brestanica,
– R43: od M4 v km 40+617 do MRP Krško; premer 200 mm; tlak 50 bar,
– P431: MRP Krško – MRP Videm; premer 200 mm; tlak 20 bar,
– P432: MRP Krško – MP SOP-Kovinarska; premer 200 mm; tlak 1 bar.
– R44: od M4 v km 43+588 do MRP Drnovo; premer 100 mm; tlak 50 bar,
– MRP Drnovo – MRP Črešnjice (občina Brežice); premer 200; tlak 8 bar,
– merilno regulacijske postaje MRP Krško, MRP Drnovo, MRP Brestanica,
– merilne postaje MP Vipap, MP TES, MP Metalna Senovo in
– distribucijsko plinovodno omrežje 4 bar in 1 bar mesta Krško, Leskovec pri Krškem, Brestanica, Senovo.
(3) Distribucijsko plinovodno omrežje je v večjih naseljih večinoma že zgrajeno. Izvajajo se dograditve in nadaljnje širitve omrežja osrednjih urbaniziranih območij Krško – Leskovec pri Krškem, Veniše in Brestanica – Senovo ter območij PC Vrbina – Stari Grad – Dolenja vas, Velika vas – Drnovo - PC Drnovo zahod in PC Drnovo jug.
(4) Dopustna je nadaljnja širitev distribucijskega plinovodnega omrežja tudi na vsa ostala območja v občini Krško, ki niso navedena v prejšnjem odstavku Gradnja novega in posodabljanje obstoječega distribucijskega omrežja s pripadajočimi objekti se bo izvajala skladno z lokalnim energetskim konceptom, prostorskimi akti in razvojnimi načrti operaterja distribucijskega omrežja
(5) Energetsko oskrbo območij, kjer je že zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje in tistih, ki jih je ob ekonomsko upravičenih vlaganjih še možno povezati z obstoječim omrežjem, naj se načrtuje na zemeljski plin.
(6) Na območjih, kjer oskrba z zemeljskim plinom ni možna zaradi nezgrajenega distribucijskega omrežja in obstaja verjetnost kasnejšega prehoda na zemeljski plin, se lahko energetska oskrba prehodno načrtuje tudi z uporabo tekočega naftnega plina.
(7) Na območjih z zgrajenim plinovodnim omrežjem se za energetsko oskrbo predvidi priključitev uporabnikov v proizvodnih in centralnih dejavnosti ter javnih in stanovanjskih objektov na zemeljski plin in obnovljive vire energije.
6.4 Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja
(oskrba s pitno vodo in vodni viri)
(1) Cilj občine je zagotavljati stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo. Prioritetno se zagotovi oskrba z vodo prebivalcem na vododeficitarnih območjih. Varuje se obstoječe in potencialne vodne vire, izvaja se gradnja novih ter prenova in posodobitev obstoječih vodooskrbnih sistemov. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. Kot vir tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju, se uporabi vire kot so: padavinska voda in prečiščena odpadna voda. Na obstoječih, močno urbaniziranih ali kmetijskih območjih se v primeru ogroženosti vodnih virov uvaja ukrepe aktivne zaščite in umetnega bogatenja podzemne vode.
(2) Koncept razvoja vodooskrbe v občini se razvija v skladu z izdelano in sprejeto »Dolgoročno študijo oskrbe s pitno vodo v občini Krško«. Skladno s potrebami se lahko določijo novi vodni viri z ustrezno zaščito.
(3) Vodni viri za oskrbo s pitno vodo na območju občine Krško so Drnovo, Brege, Podbočje, Štegina, Rore, Brestanica-Zdole, Raka, Dovško pri Senovem, Črna mlaka, Čele. Vodni viri so zaščiteni z veljavnimi občinskimi odloki. Določeni so varstveni pasovi in območja z različnimi stopnjami varovanja pred onesnaženjem. Določen je vodovarstveni režim v obliki prepovedi in omejitev. S spremembo predpisa se spremenijo določila glede varovanja vodnih virov v občini Krško. Območja vodnih virov so razvidna v Prikazu stanja prostora.
(4) Sistem javne oskrbe s pitno vodo se razvija v smeri zagotavljanja oskrbe na celotnih poselitvenih območjih. Zagotavlja se skladno s predpisom, ki določa zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju javne službe in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
(5) V občini obstajajo sistemi vodovodne oskrbe določeni v odloku o oskrbi s pitno vodo, ki so:
– zasebni vodovodi (manj kot 50 preb.),
– javni vodovodi v upravljanju posameznikov (nad 50 prebivalcev) in
– javni vodovodi v upravljanju koncesionarja.
(6) Na območju občine obstaja pet javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo v upravljanju koncesionarja, in sicer Krško (s podsistemom Dolenja vas), Senovo – Brestanica (s podsistemom Koprivnica), Raka, Podbočje (s podsistemom Premagovce) in Veliki Trn. Določena naselja se oskrbujejo iz zasebnih sistemov. Posamezni sistemi za oskrbo s pitno vodo se dograjujejo in obnavljajo skladno z razvojem poselitve in operativnim programom oskrbe s pitno vodo v občini Krško.
(odvajanje in čiščenje odpadnih vod)
(1) Cilj občine je sanacija obstoječega stanja na območjih strnjenih naselij in vodovarstvenih območjih, opremljanje novih razvojnih območij ter spodbujanje izgradnje ustreznega sistema za odvajanje odpadnih vod na celotnem ozemlju občine.
(2) Koncept razvoja s področja odpadnih voda v občini Krško predstavlja Občinski operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod, ki vsebuje tudi kataster greznic (v nadaljevanju Občinski operativni program).
(3) Na območju občine Krško obstoječi kanalizacijski sistem ne pokriva vseh poselitvenih območij. Zgrajeni so trije javni kanalizacijski sistemi z obstoječimi čistilnimi napravami - ČN. Obstoječi sistem Senovo – Brestanica s ČN Brestanica je mešan kanalizacijski sistem. S kanalizacijskim sistemom Podbočje s ČN se ločeno odvajajo komunalne odpadne in padavinske odpadne vode. Sistem Krško je mešan kanalizacijski sistem s centralno ČN Krško ob kompleksu Vipap. V sistem Krško so vključena tudi območja in naselja Leskovec pri Krškem, Žadovinek, del območja Trške Gore (Narpelj), Veniše, Vihre, Mrtvice, Brege, Drnovo in Spodnji Stari Grad. V sistem se priključujejo naselja Gorenja vas pri Leskovcu in Velika vas pri Krškem. Na ČN Vipap je možen prevzem grezničnih gošč in blata iz MKČN. Na vse sisteme se priključujejo samo komunalne odpadne vode, padavinske pa se odvaja ločeno. Vse sisteme se dograjuje, dotrajane in preobremenjene kanalizacijske vode se sanira in posodobi. Sanacija se prednostno izvaja na občutljivih in vodovarstvenih območjih v skladu z Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih vod in v skladu z Občinskim operativnim programom.
(4) V sklopu ureditev za HE Krško se s kanalizacijo za odvajanje komunalnih odpadnih vod opremi naselja Spodnje Pijavško, Srednje Pijavško in Gornje Pijavško in zgradi ČN Pijavško. Za Rožno in Dolenji Leskovec se zgradita kanalizaciji z lastnima ČN. Zgradi se kanalizacija dela Brestanice in dela Krškega (Sotelsko z območjem ob kanalizaciji) in priključi na ČN Brestanica. Poleg tega se na desnem bregu Save izvedeta še dve manjši ČN za del naselja Gunte ob brestaniškem mostu.
(5) Izgradnja javnih kanalizacijskih sistemov za odvajanje komunalnih odpadnih vod s ČN oziroma opremljanje območij - aglomeracij nad 50 PE, se izvaja skladno z Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod občine Krško. Opremlja se: Stari Grad, Dolenja vas, Spodnja Libna in del Libne s priključitvijo na sistem Krško; Kalce – Naklo in Malo Mraševo s skupno ali ločenima ČN; Mali Podlog, Gržeča vas, Veliki Podlog, Pristava pri Leskovcu, Jelše, Gorica in Kerinov Grm s skupno ČN pri Jelšah ali za Kerinov Grm ločena ČN; Veliko Mraševo s ČN; Dobrava ob Krki s ČN; Šutna s ČN; Raka s ČN; Smednik s ČN; Straža pri Raki s ČN in Selce pri Leskovcu s ČN. Na sistem Brestanica – Senovo se priključuje naselje Armeško.
(6) Prednostno se odvajanje in čiščenje odpadne vode uredi na območjih, ki so s področnimi predpisi opredeljena kot občutljiva in vodovarstvena območja. Na območjih brez kanalizacijskega omrežja se zagotovi odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali nepretočne greznice oziroma je odvajanje in čiščenje odpadne vode urejeno v skupne ali individualne sisteme, ki se evidentirajo in vključijo v sistem nadzora. Zagotovita se čiščenje ter odvoz ostankov blata.
(7) Padavinska in odpadna voda se odvaja ločeno, kjer je to ekonomsko upravičeno in tehnično možno. Padavinska voda se odvaja neposredno v naravne odvodnike (vodotoke) ali s ponikanjem v tla. Padavinska voda se čim dalj časa zadrži na mestu, kamor je padla, zaledne vode pa površinsko odvaja mimo naselij do najbližjega površinskega odvodnika.
(8) Odvajanje industrijskih in tehnoloških odpadnih voda se izvaja individualno preko lastnega sistema čiščenja skladno s področnimi predpisi in veljavnim občinskim odlokom.
(1) Cilj občine je zmanjševanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki in zmanjševanje količine odpadkov ter vzpostavitev sistema ločenega zbiranja odpadkov na celotnem območju občine.
(2) Z vidika odlaganja odpadkov je za občino pomemben zbirni center Spodnji Stari Grad s sortirnico, ki se razvija v center regionalnega pomena.
(3) Na območju zbirnega centra Spodnji Stari Grad se ločeno zbirajo in sortirajo posamezne vrste odpadkov – papir, steklo, plastika in biološki odpadki, ki se predajo končnemu porabniku sekundarnih surovin. Biološke odpadke se predela v kompost in naravno gnojilo. Gradbeni odpadki se zbirajo in predelujejo v okviru zbirnega centra Spodnji Stari Grad.
(4) Urejen je odvoz komunalnih odpadkov iz vseh krajevnih skupnosti. Vse komunalne odpadke se obdela v zbirnem centru Spodnji Stari Grad, ostanek primeren za odlaganje, pa se odlaga na regijskem odlagališču. Organizirano je zbiranje ločenih frakcij, kosovnih in nevarnih odpadkov.
(5) Na območju občine se dopolni mreža ekoloških otokov. V okviru ravnanja z odpadki se zagotovi zmanjševanje količin odpadkov ter nevarnostnega potenciala na izvoru, ločeno zbiranje, odstranjevanje ali predelavo, ponovno uporabo in varno končno odlaganje, prioritetno evidentiranje ter odpravljanje divjih odlagališč oziroma njihovo saniranje. V okviru sanacije se zagotove okoljsko - tehnični ukrepi, da se prepreči potencialno onesnaževanje naravnih virov.
(zmanjšanje škodljivega delovanja voda)
(1) Gradi se objekte vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(2) Za zaščito pred verjetno maksimalno poplavo NEK je izvedeno nadvišanje nasipov ob Savi in Potočnici ter izvedena rekonstrukcija ceste na visokovodnem nasipu.
(3) V območjih vpliva poplav reke Save se v sklopu izgradnje hidroelektrarn HE Krško in HE Brežice načrtuje izgradnja objektov za zmanjšanje škodljivega delovanja voda.
(4) Gradi se visokovodne nasipe in izvaja druge zaščitne ukrepe (urejanje izlivnih odsekov pritokov Save, dreniranje ...) za zaščito ogroženih poselitvenih območij pred poplavami.
(5) Za zaščito objektov in površin v poplavnih območjih vodotokov se prednostno urejajo objekti za zmanjšanje škodljivega delovanja voda, skladno z razvojnimi programi.
(druga področja gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena)
Osrednje občinsko pokopališče je v Krškem na lokaciji Spodnji Grič. Pokopališča so urejena tudi v naseljih Leskovec pri Krškem, Senovo, Brestanica, Podbočje, Raki, Gorica pri Raztezu, Koprivnica, Rožno, Stranje (pri sv. Ahacu), Veliki Trn in Zdole. Površine vseh pokopališč zadostujejo za naslednjih trideset let.
7 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
7.1 Usmeritve za določitev osnovne namenske rabe
(usmeritve za določitev osnovne namenske rabe)
(1) V izvedbenem delu OPN so določena območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se delijo na podrobnejše namenske rabe.
(2) Stavbna zemljišča so določena na podlagi obstoječih stavbnih zemljišč po veljavnem planskem aktu ter na podlagi izdelane strokovne podlage »Tehnični popravki veljavnega planskega akta«, kjer so stavbna zemljišča korigirana na parcelno mejo natančno oziroma določena na podlagi dejanskega stanja v prostoru (obstoječe ceste, ki doslej niso imele določene ustrezne namenske rabe). Nova stavbna zemljišča so opredeljena na podlagi razvojnih potreb občine, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi. Kmetijska in gozdna zemljišča so povzeta na podlagi veljavnega planskega akta ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so obrazložene spremembe namenske rabe zemljišč.
(3) Vodna zemljišča so določena na podlagi veljavnega planskega akta, na parcelno mejo natančno, na podlagi veljavnih prostorskih izvedbenih aktov ter na podlagi izdelane strokovne podlage Tehnični popravki.
(4) Območja drugih zemljišč so določena na podlagi strokovnih podlag za območja mineralnih surovin, na podlagi veljavnega planskega akta, veljavnih prostorskih izvedbenih aktov in upravnih dovoljenj.
(5) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so prikazane na karti 214/3.
7.2 Usmeritve za določitev podrobnejše namenske rabe
(1) Osnovna namenska raba se deli na podrobnejšo namensko rabo, ki se po načelu pretežnosti določa glede na fizične lastnosti prostora ter predvideno rabo.
(2) Na območju veljavnih državnih in občinskih aktov se določi namenska raba, v skladu z veljavnim aktom.
(usmeritve za določitev podrobnejše namenske rabe na območju občine)
(1) Na območju celotne občine se opredeli delitev podrobnejše namenske rabe v skladu z veljavnim pravilnikom, npr. SS, SB, CD, CU, ZS, ZK.
(2) Površine razpršene poselitve A se zaradi natančnejšega določanja prostorskih izvedbenih pogojev delijo na:
– Ak – površine kmetije,
– As – pretežno stanovanjska gradnja,
– At – površine za turizem in podobne dejavnosti,
– Av – stanovanjska gradnja na vinogradniških območjih,
– Az – površine za zidanice.
(3) Prav tako se namenska raba natančneje določi za območja kmetijskih zemljišč (K1, K2), območja voda (VC, VI) ter območja drugih zemljišč – območja mineralnih surovin (LN).
(4) Razpršena gradnja se prikaže kot podatek o stavbah iz katastra stavb in se zanjo ne določa namenska raba prostora.
8 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
(prostorski izvedbeni pogoji)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji se določajo po posameznih enotah urejanja prostora, na katere je razdeljeno celotno območje občine Krško. Enote se definirajo na podlagi enotnih značilnosti prostora ter na podlagi primerljivih geomorfoloških in urbanistično oblikovnih značilnosti, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja ter oblikovanja prostora.
(2) Prostorski izvedbeni pogoji se določijo posebej za naselja in odprti prostor ter za območja urbanističnih načrtov.
(3) Za območja veljavnih državnih in občinskih prostorskih izvedbenih aktov prostorski izvedbeni pogoji v OPN ne bodo opredeljeni, saj so definirani že v samih aktih. Za območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov pa se določijo usmeritve za izdelavo OPPN ter opredelijo posegi, ki jih je dopustno izvajati do sprejetja OPPN.
9 Kartografski del strateškega dela občinskega prostorskega načrta
(kartografski del strateškega dela OPN)
– 211 Zasnova prostorskega razvoja občine | M 1:50000 |
– 212 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra | M 1:50000 |
– 213 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirna območja razpršene poselitve | M 1:50000 |
– 214/1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo | M 1:50000 |
– 214/2 Usmeritve za razvoj v krajini | M 1:50000 |
– 214/3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč | M 1:50000 |
10 Konceptualni del urbanističnih načrtov
10.1 Urbanistični načrt Krško z Leskovcem pri Krškem
(koncept razvoja naselja)
(1) Krško z Leskovcem pri Krškem je vodilno upravno, občinsko središče z razvojem gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so razporejene v treh centrih: v starem mestnem jedru Krško (uprava, izobraževanje, kultura, oskrba, storitev.), na Vidmu (kultura, oskrba, izobraževanje, storitev, proizvodnja, promet ...), na Griču (izobraževanje, oskrba, storitev, zdravstvo, šport, proizvodnja ...) ter v Leskovcu pri Krškem (izobraževanje, oskrba, storitev, šport ...).
(2) Koncept razvoja temelji na povezavi levega in desnega brega reke Save z vzpostavitvijo novih cestnih, kolesarskih in peš povezav ter ureditvijo športno-rekreacijskih in parkovnih površin ob Savi. Obrežni pas reke Save se uredi kot ambientalno kvaliteten mestni prostor, ki se vključi v mestno življenje. Ohranjajo se kvalitetna območja starega mestnega jedra Krško in mestnega jedra Leskovec pri Krškem ter prenovijo posamezna območja mesta, s čimer se izboljša arhitekturno-urbanistična podoba mesta in kvaliteta bivanja. Prednostno se mesto razvija navznoter v zgoščevanje poselitve na območju nezazidanih stavbnih zemljišč.
(3) V starem mestnem jedru Krško se za izboljšanje funkcionalnih, tehničnih, prostorsko-oblikovalskih, bivalnih, socialnih, kulturnih razmer nadaljuje celovita prenova. Mesto se oživi z umestitvijo nove knjižnice in univerzitetnih programov. Uredi se območje arheološkega najdišča Starega gradu nad starim mestnim jedrom, za turistične in kulturne prireditve. Vzpostavi se peš povezava preko novega peš mostu s starim delom Vidma. S prestavitvijo obvoznice na levi breg Save se obstoječa glavna ulica spremeni v mestno ulico, ob njej se uredijo parkirne površine, pešpoti in kolesarske poti. Dvorišča ob novi mestni cesti se odprejo proti reki in namenijo novim vsebinam (lokali, trgovine, restavracije), ki bodo poživile mestno življenje in ga povezale z reko. Obnovijo se stare pešpoti na Živko in Trško Goro ter uredijo razgledne točke za turistične in rekreativne namene. Uredi se območje vstopa v staro mestno jedro (območje Zatona) s prometnega in urbanistično-arhitekturnega vidika.
(4) Na Vidmu se ohranja območje centralnih dejavnosti s kulturnim domom in hotelom ter omogoča rekonstrukcija in prenova obstoječih stavb. Prenovi se staro mestno jedro Videm, neprimerni industrijski in skladiščni objekti se porušijo in nadomestijo z novimi vsebinami. Območje individualnih hiš, med osnovno šolo, krožiščem in kulturnim domom, se prenovi in oblikuje v novi vhod v Videm, z vzpostavitvijo mestne avenije z drevoredom. Ob Cesti 4. julija se med Cankarjevo ulico in Staro vasjo preuredi obcestni niz objektov, ki se namenijo trgovskim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim ter bivanju. Območje Stare vasi, med železnico in regionalno cesto se prav tako nameni centralnim dejavnostim, kamor se umeščajo trgovske, oskrbne in storitvene dejavnosti ter bivanje. Ob železniški progi se varuje zeleni pas.
(5) Na območju Griča pri srednji tehnični šoli, domu upokojencev, zdravstvenem domu in trgovskem centru Mercator se na prosti površini južno od šolskega centra omogoča gradnja centra za starostnike (gerontološki center) v povezavi z domom starejših občanov in oskrbovanimi stanovanji, ki bodo zgrajena ob zdravstvenem domu. Zahodno od zdravstvenega doma se uredi parkovna površina. Južno od pokopališča se namenjajo površine za gradnjo trgovskih centrov, v smislu notranje zapolnitve obstoječe trgovsko-poslovne cone.
(6) V območje obrtne cone Leskovec in na vstopni del v mesto Krško se umeščajo obrtne, skladiščne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti. Ob krožišču bodoče obvoznice in Leskovške ceste se s kvalitetnim urbanistično-arhitekturnim oblikovanjem poudari vstop v mesto. Ob vstopnih točkah v mesto se ob Cesti krških žrtev oblikuje mestna avenija z drevoredom in urejenimi peš površinami.
(7) V starem mestnem jedru Leskovec pri Krškem se ob cerkvi sv. Marije ohranjajo in razvijajo poslovno-trgovske dejavnosti, izobraževalne dejavnosti (osnovna šola) in stanovanjska gradnja. Za potrebe gradnje novega vrtca se nameni površina ob gasilskem domu. Nasproti gasilskega doma pa se vrtnemu centru omogoči razvoj cvetličarske dejavnosti.
(8) Prenovi se grad Šrajbarski turn in območje parka ob njem ter območje Spodnje grajske pristave. Za območje gradu Šrajbarski turn in Mavzolej Anastazija Gruena je izdelan konservatorski načrt. Izvede se gradbena in funkcionalna prenova (muzej, galerija, reprezentančni prostori, trgovine, gostilne, turistični objekti …).
(9) Dogradi se območje športnega centra Krško na območju stadiona z umestitvijo športno rekreacijskega objekta z bazenom. V sklopu površin s tenis igrišči se načrtuje gradnja objekta za potrebe tenis centra (tenis stadion). Športni center se poveže z levim bregom reke Save preko obnovljenega vojaškega mostu, ki se nameni kolesarskemu in peš prometu. Površina severno od športnega centra med glavno cesto in reko Savo se nameni pomožnemu nogometnemu igrišču in ureditvi površin za rekreacijo in šport na prostem. Na območju do mosta se uredijo površine za preživljanje prostega časa s pešpotmi, igrali ter napravami za otroke. V sklopu parkirnih površin športnega centra se uredijo parkirišča za avtodome.
(10) Na območju pokopališča Krško se zgradi nova mrliška vežica in uredi nov dostop.
(11) Industrijska dejavnost se ohranja na območju podjetja Vipap. Območje nekdanjega bazena v sklopu podjetja Vipap se opredeli za potrebe gradnje novega bazena. Na območju je dopustna tudi gradnja objektov za potrebe oskrbnih, storitvenih ali družbenih dejavnosti, brez bivanja. Postaja poklicne gasilske enote Krško se ohranja na obstoječi lokaciji, možna pa je prestavitev na novo lokacijo, na območje namenjeno industrijski dejavnosti oziroma na območje centralnih dejavnosti severno od lokacije. Površine med kompleksom Vipap in mostom se namenijo oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim. Do umestitve novih vsebin se na tem območju omogoča razvoj obstoječih proizvodnih dejavnosti, novih proizvodnih dejavnosti pa se ne umešča. Za kompleks Vipap-a se ob rekonstrukciji objektov predlaga barvna oziroma oblikovna prenova fasad. Med kompleks Vipap in potok Potočnico se umešča proizvodni kompleks Krka. Ob kompleksu Krka se na desnem bregu Potočnice uredi površina za potrebe večnamenske poti za kolesarje in pešce. Območje pretakališča Stara vas, tovarne Šumi in RTP 400/110 kV Krško se ohranjajo za potrebe industrijskih dejavnosti.
(12) Poslovna cona Vrbina se ureja na podlagi podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev ter OPPN. Površine na mestu stanovanjskih objektov naselja Vrbina se namenijo obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. Jugozahodni del območja v križišču ceste za NEK in Staro vas se opredeli kot območje centralnih dejavnosti, kjer ni dopustno načrtovati stanovanj in drugih objektov za bivanje. V Poslovno cono Vrbina je dopustno umeščati dejavnosti s katerimi se ne presega dnevna migracija prebivalstva, opredeljena v območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta. Širitev površine za kmetijsko proizvodnjo (Evrosad Krško) se izvede južno od obstoječih objektov.
(13) Območja gospodarske cone se opredelijo na območju nekdanjega delavskega naselja NEK (OPPN) in na območju Industrijske cone Žadovinek v katero se umeščajo obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti. V industrijski coni Žadovinek se vzpostavi javni promet po internih cestah, ki se uredijo do obstoječih in prihodnjih objektov. Severni del Industrijske cone Žadovinek se opredeli kot območje centralnih dejavnosti, kamor se umeščajo trgovske, oskrbne in storitvene dejavnosti.
(14) Energetska dejavnost se izvaja na območju Nuklearne elektrarne Krško (NEK), območju odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke in območju opredeljenem za potrebe objekta HE Krško, v severnem delu mesta.
(15) Večstanovanjska gradnja se usmerja na proste površine na Vidmu, ob Cesti 4. julija (ob Cankarjevi ulici), na Griču ob potoku Žlapovec in pri dijaškem domu. S prenovo dela naselja na Vidmu (kompleksa Elektro, območja med Cesto 4. julija in železniško progo ter območja vzhodno od Sremiške ceste) je možno zgraditi več večstanovanjskih stavb.
(16) Individualna stanovanjska gradnja se usmerja na območje Polšce, ob Erjavčevo ulico, na območje Narpla ter na proste nepozidane površine na Gmajni v Leskovcu. Ohranja se območje Gradišča Narpel, severno od kompleksa Kostak kot kmetijska in delno gozdna površina, zaradi varovane arheološke dediščine. Z manjšimi zaokrožitvami obstoječe meje mesta Krško z Leskovcem pri Krškem se omogoči dodatna možnost gradnje stanovanjskih hiš. Ob ribniku Resa se uredijo površine namenjene preživljanju prostega časa in rekreacije ter druge urejene zelene površine. Na območju gozda in zelenih površin ob ribniku Resa se urejajo trim steze in sprehajalne poti.
(17) Na območju mesta Krško se ohranja več območij kmetijskih zemljišč, ki so obdana s stavbnimi. Največje tovrstno območje so intenzivni sadovnjaki na levem bregu Save med Potočnico in Nuklearno elektrarno Krško. Druga večja kmetijska površina v sklopu katere je tudi gozd, je v Leskovcu pri Krškem, med obvozno cesto Leskovec in obstoječo pozidavo. Kot enklava se ohranjajo kmetijska zemljišča na območju Črnil.
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje)
(1) Prioritetno se varuje grajeno strukturo v starem mestnem jedru Krško in Leskovec pri Krškem. Oblikuje se vhod v mesto z južne strani ter oblikuje mestna avenija, ob vozišču z drevoredom in peš površinami na obeh straneh ceste CKŽ. Ob prenovi obstoječe grajene strukture se oblikuje nova fasada mesta vzdolž ceste CKŽ in fasade ob bodoči obvoznici. Uredijo se dostopi do vode, parkovne, zelene površine in površine za oddih, rekreacijo in šport ob reki Savi ter poveže mesto na levem in desnem bregu Save s peš mostovi. Ob robu industrijskih območij je treba vzpostaviti ločilni zeleni pas.
(2) Na obrobju mesta v zaključenih poselitvenih delih in v novo načrtovanih območjih ter ob prenovah delov naselja so možni sodobnejši pristopi k urbanistično-arhitekturnem oblikovanju. Posebna skrb se posveti oblikovanju večjih objektov za potrebe industrije in obrti, ki zaradi same tehnologije, ne morejo upoštevati značilnosti avtohtonih objektov (zlasti velikost). Zato naj bodo na sodobnih objektih primerno obdelane fasade (avtohtoni materiali, klasični arhitekturni členi).
(1) Zeleni sistem mesta Krško z Leskovcem pri Krškem s svojimi zelenimi povezavami, predvidenimi in obstoječimi parkovnimi površinami daje okvir za tri pomembne razvojne potrebe. Prva je povezati tri območja (staro krško mestno jedro, Videm in Leskovec pri Krškem) v celoto, druga je izboljšati podobo mesta, ki je skozi leta razvoja dobilo značaj industrijsko-obrtnega-poslovnega centra in tretja je nujnost povezave z zelenim zaledjem. Prednostno se zasadi eno ali dvostranski drevored ob glavni prometni osi – Cesti krških žrtev.
(2) Pri vseh nadaljnjih ureditvah ter širitvah poslovnih, obrtnih, industrijskih con, se ohranja, vzdržuje in na novo ureja zelene površine v obliki otokov z olesenelimi vrstami kot z drevoredi. To posebej velja za površine, ki ločujejo poselitvena območja Leskovca pri Krškem. Vsa parkirišča se načrtujejo z zasaditvijo dreves. Ob novo predvidenih prometnih povezavah čez reko Savo se prav tako zasadijo drevoredi. Prav tako se predvidi drevored okrog pokopališča. Na območju večstanovanjskih objektov na celotnem območju mesta se obstoječe zelene površine uredijo in predvidi otroška igrišča. Obstoječe zelene površine na območju stadiona in ostale športno rekreacijske površine se ohranjajo. Nezazidane površine se namenijo ureditvi urbanih vrtov.
(3) Staro mestno jedro se na območju Zatona uredi v zeleno površino s parkirnimi mesti, ki se naveže na brv oziroma most za pešce in kolesarje čez reko Savo in urejene zelene površine ob cerkvi na Vidmu. V starem mestnem jedru se uredijo povezave do Žvike in Trške Gore in uredi zelene površin med Šofersko in Bohoričevo ulico.
(4) Na Vidmu se z drevoredi povezuje parkovne površine med Polšco in ob Zdolski cesti. V parku ob Zdolski cesti, nasproti osnovne šole Jurija Dalmatina se prenovi urbana oprema in vzdržuje park. Drevored ob Cesti 4. julija se ob pešpoteh razpreda med večstanovanjskimi bloki, vzdolž železniške proge ob reki Savi. Zelene površine ob železniški progi se ohranjajo in vzdržuje. Obnovi se peš most čez progo, kjer se na območju industrijskih obratov postopoma načrtuje parkovne površine s športno rekreacijsko infrastrukturo. Zelene povezave omogočajo dostop do urejenih zelenih površin ob brežinah reke Save, kjer se oblikuje ambientalen prostor. Pri širitvah naselja se ohranja gozdni rob in gozdne obmejke.
(1) Cestno omrežje: V zahodnem delu naselja Leskovca pri Krškem je v smeri proti Senušam načrtovana izgradnja obvozne ceste, ki bo naselje razbremenila tranzitnega prometa. Prometno se dogradi Poslovna cona Vrbina, zgradijo se notranje prometnice na območju IC Žadovinek, Ulice 11. Novembra v Leskovcu pri Krškem in stanovanjskem območju na Polšci. Zaradi prostorske utesnjenosti na območju Ulice Slavka Rožanca in Kurirske poti se zgradi nova cesta vzhodno od stanovanjske pozidave-Naselje nuklearne elektrarne. Vzdržujejo in rekonstruirajo se obstoječe prometnice ter za zagotovitev dostopa do predvidenih stavb načrtujejo nove. Za učinkovitejšo uporabo javnega potniškega prometa se vzpostavi več linij JPP po posameznih območjih znotraj naselja, kar omogoča hitrejši dostop do posameznih območij. Za potrebe kolesarskega in peš prometa se na novo zgradi, ali rekonstruira obstoječi vojaški most čez Savo. Uredijo in označijo se pešpoti od starega mestnega jedra do Žvike in Trške Gore, v okolici gradu Leskovec pri Krškem in na območju Vidma.
(2) Kanalizacija: Obstoječa kanalizacija, ki ne ustreza standardom vodotesnosti in z iztekanjem oziroma pronicanjem odpadnih voda v podzemne vode onesnažuje vir pitne vode Krškega polja se obnovi oziroma rekonstruira. Načrtuje se dograditev kanalizacije za odpadne vode na območju desnega brega Save v delih naselij: Narpelj, stanovanjska pozidava Spodnji Grič, stari del Leskovca pri Krškem, Zgornje Veniše, skrajni zahodni del naselja Leskovec ter del stanovanjske pozidave severno od Grebenčeve ceste. Na levem bregu Save je načrtovana dogradnja kanalizacije na območju Tovarniške ulice, delu naselja Polšca, delu Stare vasi in na območju PC Vrbina.
(3) Vodovod: Zagotavlja se stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo, izvaja se gradnja novih ter prenova in posodobitev obstoječih vodooskrbnih sistemov. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. Kot vir tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju, se uporabi vire kot so padavinska voda in prečiščena odpadna voda.
(4) Energetika-električno omrežje: Gradi se novo in posodablja obstoječe elektro omrežje v kabelski izvedbi. Načrtovana je gradnja srednje napetostnega omrežja za napajanje HE Krško ter nadomestitev obstoječih daljnovodov s kabelskimi izvedbami. Energetski objekti se skladno z določeno namensko rabo umešča v območja energetske infrastrukture in območja vseh proizvodnih dejavnosti. Poleg tega se energetske objekte s proizvodnjo energije iz sončne energije umešča ob/na večje objekte z ravnimi strehami v območja centralnih dejavnosti, območja športnih centrov ter območja prometne in okoljske infrastrukture, pri čemer se upošteva učinkovitost izbranega sistema in prostorska, okoljska ter družbena sprejemljivost. Izjema so območja kulturne dediščine, kjer namestitev naprav na kulturne spomenike ni dopustna.
(5) Plinovodno omrežje: Ob obvoznici se od mostu do PC Vrbina zgradi plinovod. Načrtovana je širitev plinovodnega omrežja na območju PC Vrbina ter na območju odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Dodatni plinovod je načrtovan v starem mestnem jedru, na območju nove knjižnice. Predvidena je plinifikacija jugozahodnega dela naselja Leskovec pri Krškem. Plinovodno omrežje se rekonstruira, obnavlja in posodablja ter dograjuje na območjih načrtovanih širitev oziroma na vseh območjih, kjer omrežje zemeljskega plina še ni zgrajeno.
10.2 Urbanistični načrt Brestanica
84. člen
(koncept razvoja naselja)
(1) Razvoj naselja se usmerja predvsem navznoter v zgoščevanje poselitve na območju nepozidanih stavbnih zemljišč. Večstanovanjska gradnja z možnostjo ureditve poslovnih prostorov v pritličju objektov se usmerja na prosto površino med regionalno cesto in Senovski potok, južno od kompleksa Tespack. Za potrebe novega vrtca je predvidena površina na desnem bregu Senovskega potoka, nasproti veterinarske postaje. Možna pa je tudi gradnja novega vrtca na lokaciji obstoječega vrtca ob šoli. Razvoj športnih dejavnosti se usmerja v športni center pri bazenu Brestanica, kjer je v sklopu parkirišč možno urediti tudi parkirišča za avtodome. Izvede se povezava šolskega kompleksa in športnega centra z regionalno cesto, preko novega mostu čez Senovski potok z navezavo na križišče Kunej. Prav tako se načrtuje nova cestna povezava športnega centra z bazenom s Senovim, ki poteka preko Jetrnega sela.
(2) Zahodno od centralnega dela naselja in župnijske cerkve, ob cesti proti gradu, je površina za ureditev novega pokopališča. Z regionalne ceste je do novega pokopališča načrtovana cesta preko Senovskega potoka in potoka Lambršca. Kompleks gradu Rajhenburg s parkom in gospodarskim delom je prenovljen za potrebe kulturnih dogodkov in turističnih dejavnosti. Prenova Spodnjega gradu Brestanica bo sledila programom, ki se bodo umeščali v objekt skladno s predhodnim soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje kulturne dediščine.
(3) Industrijska dejavnost se ohranja v sklopu obstoječe industrijske površine (območje Tespack). Parkirišče za tovornjake, ki je namenjeno potrebam širšega območja se uredi južno od kompleksa Tespack, na območju površin za industrijo. V območje severno od Tespacka, severno od termoelektrarne (nekdanji Sigmat) in južno od potoka Brestanica (obrtna cona Sejmišče) se usmerja obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti, ki ne potrebujejo večjih objektov ali površin. Vzhodno od kompleksa Tespack, se v pas ob regionalno cesto umešča predvsem oskrbno-storitvene dejavnosti, dopustni pa so tudi objekti za bivanje. Med industrijskim kompleksom Tespack in Senovskim potokom se ohranja zelena površina, ki je namenjena oddihu, rekreaciji in športu na prostem.
(4) Energetska dejavnost se izvaja na območju kompleksa Termoelektrarne Brestanica. V sklopu kompleksa je dopustno obstoječe energetske objekte posodabljati in nadomeščati z novimi energetskimi objekti. Na mestu nekdanjih daljnovodnih koridorjev v smeri Sevnice, ki so v podzemni izvedbi, se med potokom in regionalno cesto uredi parkovna površina za potrebe naselja. Uredi se peš povezava med parkom in osrednjim območjem centralnih dejavnosti na desnem bregu potoka. Zelena površina se ohranja tudi med območjem termoelektrarne Brestanica, naseljem Gorica in območjem cerkve – bazilike Lurške Matere Božje, ki se navezuje na obcestni pas pod naseljem Gorica.
(5) Med potokom in gozdnim robom se od sotočja Senovskega potoka in potoka Brestanice do območja Kantalona ohranja zeleni pas. Na celotnem delu naselja se varuje koridor nekdanje ozkotirne rudniške železnice (širine 4 m) za ureditev večnamenske poti in umestitev gospodarske javne infrastrukture. Potek večnamenske poti je načrtovan tudi skozi rudniški tunel. Na celotnem območju naselja, kjer so prostorske možnosti, se ob potoku Brestanica in Senovskem potoku uredijo pešpoti.
(6) Med območjem namenjenem za energetiko in naseljem Gorica se varuje pas kmetijskih zemljišč, ki ga ni dopustno namenjati širitvi pozidave. Enklava kmetijskih zemljišč se prav tako ohranja med zaselkom Jeterno selo in Senovskim potokom. Ohranja se zelena cezura med Brestanico in Senovim, ki zagotavlja identiteto obeh naselij in kvaliteto v prostoru.
(7) Večje površine za stanovanjsko gradnjo so na območju Dorca, južno od osnovne šole Adama Bohoriča, v Gorici in ob potoku Lamberšca. Južno od osnovne šole je dopustna gradnja večstanovanjskih stavb, ostale površine pa so namenjene individualni stanovanjski gradnji. Celovita prenova na območju starega jedra Brestanica in stanovanjske pozidave Kantalona se izvaja v skladu z veljavnim izvedbenim aktom. Površine na levem in desnem bregu potoka Brestanica, na izlivnem delu v reko Savo se urejajo v skladu z državnim lokacijskim načrtom za HE Krško. Prav tako se za potrebe prebivalcev naselja, na podlagi državnega lokacijskega načrta uredi rekreacijska površina na desnem bregu reke Save ob kmetiji Pečnik, kjer je dopustna tudi ureditev parkirišča za avtodome.
(8) Izvede se sanacija obstoječih nelegalnih kopov (pod gradom Rajhenburg ob Zasavski cesti in nad železniško postajo Brestanica), s čimer se zmanjša vizualna degradacija prostora in varuje obstoječo pozidavo pred padanjem kamenja. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice.
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje)
(1) Nova pozidava se načrtuje predvsem zahodno in vzhodno od obstoječe razvojne osi, ki poteka v smeri sever - jug. Novo urbano tkivo se funkcionalno povezuje z obstoječim in ohranja se zelena cezura med naseljem Brestanico in Senovim. Urbanistična prioriteta je varovati grajeno strukturo na območju starega trga Brestanica ter značilne vedute naselja, ki se odpirajo v prostor doline. Z novimi objekti (ali s prenovo obstoječih) se ne sme poseči v veduto naselja, katere osrednje dominante so cerkve sv. Petra in Pavla, sv. Boštjana, sv. Lurške Matere Božje in objekti TEB ter gozdni rob. V starem delu naselja se spoštuje arhitekturno tipologijo v najširšem pomenu (volumen, gabariti, barve, nakloni, razmerja, osnost in razporeditev odprtin).
(2) Novejši del naselja se oblikuje svobodno, vendar ne sme negativno vplivati na starejše (avtohtone) objekte. Posebno skrb se posveti oblikovanju večjih objektov za potrebe industrije in obrti, ki zaradi same tehnologije, ne morejo upoštevati značilnosti avtohtonih objektov (zlasti velikosti). Zato naj bodo na sodobnih objektih primerno obdelane fasade (avtohtoni materiali, klasični arhitekturni členi).
(3) Na območju pokopališča se ohranja pokopališki zid z nagrobniki. Redno se vzdržuje drevored po metodah sodobne arboristike.
Ob glavni prometnici skozi naselje se načrtuje drevored, ki se z zelenimi povezavami ob mreži pešpoti, večnamenske poti in sprehajalnih poti navezuje na zaledje. Drevored, ki vključuje tudi grmovnice se uredi ob tovarni Duropak – Tespack, ob Cesti prvih borcev, južno in severno od objekta, saj se tako izboljša vizualna podoba naselja. Uredijo se zelene površine med TEB in stanovanjskim območjem Dorc. Za prvotne namene se ohranja in ureja površine ob vrtcu, osnovni šoli ter območju športnega igrišča in bazena. Nezazidane površine se nameni ureditvi urbanih vrtov.
(1) Cestno omrežje: Posodablja, rekonstruira, vzdržuje in dograjuje se obstoječa prometna infrastruktura (ceste, pločniki, večnamenska pot, pasovi …) ter na območju predlaganih širitev ureja nova. Načrtuje se nova cestna povezava med Brestanico in Senovim, ki bo potekala po desnem bregu Senovskega potoka, skozi naselje Jetrno selo, do novega mostu čez Senovski potok, ki bo zgrajen zahodno od trgovskega centra Spar. Od križišča Kunej na Cesti prvih borcev se preko mostu čez Senovski potok uredi cestna povezava do lokalne ceste, ki pelje v Jetrno selo. Nova cestna povezava se načrtuje tudi med Lovsko cesto (ob potoku Lamberšca) in regionalno cesto skozi Brestanico. V bližini zadnjega niza objektov, na severnem delu naselja Dorc se izvede prestavitev lokalne ceste. Večja javna parkirišča se uredijo južno od Duropak-Tespaca, severno od bazena in ob železniški postaji. Uporaba javnega potniškega prometa na območju Brestanice se izboljša z ureditvijo parkirišča ob železniški postaji. Kolesarski promet od severa proti jugu poteka po večnamenski poti po trasi nekdanje ozkotirne železnice, za potrebe večnamenske poti se uredi tudi obstoječ železniški predor v Brestanici. Uredijo se sprehajalne poti vzdolž Senovskega potoka ter označijo in uredijo pohodne poti do cerkve sv. Mohorja oz. Sremiča iz smeri Sejmišča, Brestaniškega trga in Kantalona. Ob poteh se postavijo informacijske table in razgledišča. Sprehajalna oziroma pohodna pot med Brestanico in Senovim se uredi po gozdu, zahodno od brestaniške osnovne šole in Jetrnega sela. Za območje kulturnega spomenika državnega pomena se izdelajo strokovne zasnove varstva kulturne dediščine, katerih namen bo razrešitev vprašanja prometa na območju gradu Rajhenburg.
(2) Kanalizacija: Pristopiti se k postopni sanaciji, rekonstrukciji in dogradnji obstoječega kanalizacijskega sistema Senovo – Brestanica.
(3) Vodovod: Na območjih predlaganih širitev se vodovodno omrežje dograjuje ter na celotnem območju naselja obnavlja in rekonstruira, skladno z veljavnimi zahtevami za oskrbo s pitno vodo. Zagotavlja se stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo.
(4) Energetika-električno omrežje: Obnavlja in posodablja se obstoječe elektroenergetsko omrežje in gradi novo za potrebe širitve naselja. Rekonstrukcija oziroma novogradnja srednje napetostnih elektro vodov je načrtovana v smeri sever – jug, zahodno od Duropack – Tespack in v nadaljevanju ob regionalni cesti mimo brestaniškega trga. Načrtuje se izgradnja srednje napetostnega elektrovoda ob lokalni cesti proti Armeškemu. Znotraj kompleksa TEB je načrtovana širitev termoelektrarne oziroma zamenjava in nadgradnja obstoječih plinskih blokov 1-3. Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb ter uporaba obnovljivih virov energije. Energetske objekte za proizvodnjo energije iz sončne energije se umešča ob/na večje objekte z ravnimi strehami oziroma predvsem v območja, energetskih, proizvodnih in centralnih dejavnosti.
(5) Plinovodno omrežje: Pri novogradnjah in rekonstrukcijah se poleg ogrevanja iz obnovljivih virov energije, načrtuje ogrevanje z zemeljskim plinom. Plinovodno omrežje se rekonstruira, obnavlja in posodablja ter dograjuje na območjih načrtovanih širitev oziroma na vseh območjih, kjer omrežje zemeljskega plina še ni zgrajeno.
10.3 Urbanistični načrt Senovo
(koncept razvoja naselja)
(1) Razvoj naselja se usmerja navznoter, v smislu zgoščevanja poselitve, predvsem na območju nezazidanih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih izvedbenih aktov. Vzdolž glavne prometnice skozi naselje se razvijajo trgovske, oskrbne, storitvene dejavnosti ter bivanje, ki so v prostoru prisotne že danes (trgovski objekti, pošta, gostinski objekti, osnovna šola, zdravstveni dom, kulturni dom, gasilski dom, nekdanja rudniška vila, stanovanjski bloki, bencinska črpalka itd.). Območje separacije s platojem pred separacijo je primerno za razvijanje poslovno upravnega centra naselja, skladno z veljavnim prostorskim izvedbenim aktom. Prostor predstavlja velik potencial za oblikovanje urbanega jedra naselja z ureditvijo obcestne strukture in vzpostavitvijo uličnega sistema. Severno od šolskega kompleksa in obstoječega vrtca se načrtuje umestitev novega objekta vrtca. Na območju objekta Lisca se omogočajo trgovske, oskrbne, storitvene in upravne dejavnosti, brez stanovanj.
(2) Razvoj športnega centra z izgradnjo igrišč in športnih objektov se umešča na območje med Dovškim potokom in cesto za Dovško. V sklopu parkirišč športnega centra se uredi parkirišče za avtodome. Na območju nekdanje obrtne cone Senovo, ki se nahaja ob regionalni cesti so površine za razvoj trgovskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter stanovanja. V naselju se ohranja koridor nekdanje ozkotirne rudniške železnice (širine 4 m), ki v smeri proti jugu poteka skozi Brestanico, vse do Save. Koridor se nameni ureditvi večnamenske poti ter umeščanju gospodarske javne infrastrukture. Na območju obrtne cone Senovo se v podaljšku dovozne ceste mimo trgovskega objekta Spar, načrtuje izgradnja mostu čez Senovski potok, ki se navezuje na cesto do Jetrnega sela. Nov most čez Senovski potok je načrtovan tudi v podaljšku Bohoričeve ulice, za potrebe stanovanjske gradnje ob ulici Bratov Zorko.
(3) Območje vhoda v nekdanji rudnik se nameni razvoju obrtnih, skladiščnih, trgovskih in poslovnih dejavnosti, brez stanovanj. Rudniški objekt se prenovi v rudniški muzej. Večja območja namenjena stanovanjski gradnji, so na območju nezazidanih stavbnih zemljišč: na Dovškem, med Partizansko cesto in Belskim potokom, na severovzhodnem delu Senovega (južno od Šercerjeve ulice), na območju Tomšičeve ceste in Ceste 1. maja ter med Cesto bratov Zorko in Senovskim potokom, kamor se prvotno usmerja stanovanjska gradnja. Širitev naselja za stanovanjsko gradnjo je predvidena na severovzhodnem robu naselja, ob gruči obstoječih stanovanjskih stavb. Na območju Stare Kolonije se načrtuje oblikovna in energetska prenova objektov.
(4) Proste površine pokopališča so v njegovem jugozahodnem delu. Ob mrliški vežici se urejajo parkirišča ter objekti za potrebe pokopališča.
(5) Razvoj industrijske dejavnosti se izvaja v sklopu kompleksa Metalne. Južno od Metalne se umeščajo trgovske, oskrbne in storitvene dejavnosti, brez stanovanj. Na območju Jalovišča je načrtovana gradnja energetskih objektov: sončne elektrarne in drugih objektov namenjenih proizvodnji energentov iz lesa (biomasa). Možna je tudi gradnja stavb za rastlinsko pridelavo. Površino namenjeno energetiki se z zelenim pasom vizualno loči od ostale okolice. V severnem delu Jalovišča je v sklopu zelenih površin, namenjenih športu in rekreaciji možna postavitev športnih igrišč ter gradnja večnamenskega objekta za potrebe športa.
(6) Na območju površin namenjenih oddihu in rekreaciji na prostem je v južnem delu naselja, na meji z Brestanico in Jetrnim selom, možna ureditev travnatih igrišč ter trim steze v gozdu. V naselju se ohranjajo posamezne enklave kmetijskih zemljišč, predvsem ob Belskem in Dovškem potoku pri pokopališču ter okrog Jalovišča. Na območju meje med naseljem Senovo in Brestanica se varujejo kmetijske površine, ki predstavljajo zeleno cezuro med naseljema.
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje)
(1) Novo urbano tkivo se funkcionalno povezuje z obstoječim. Urbanistična prioriteta je varovati značilne vedute naselja, ki se odpirajo v prostor doline potokov ter gozdne robove, ki se jih ohranja. Novi objekti ali prenove obstoječih objektov ne smejo izstopati v veduti naselja oziroma prevzeti vlogo dominante. Nove objekte, v južnem delu naselja, je treba arhitekturno kvalitetno oblikovati, saj gre za območje, ki je na vstopu v naselje Senovo ter ob pomembni tranzitni prometnici.
(2) V novejših delih naselja je dopustno svobodnejše arhitekturno oblikovanje, s posameznimi arhitekturnimi elementi avtohtonih, kvalitetno oblikovanih objektov. Posebne razvojne usmeritve so namenjene oblikovanju večjih objektov za potrebe industrije in obrti, ki zaradi same tehnologije, ne morejo upoštevati značilnosti avtohtonih objektov (zlasti velikost). Zato naj bodo sodobni objekti primerno načrtovani (barva in tip fasade, avtohtoni materiali, klasični arhitekturni členi). Gabariti novih objektov se prilagajajo obstoječim objektom glede na posamezno območje v naselju.
(1) Območja ob Metalni in trgovskem centru Spar se prepletejo z mrežo zelenih povezav s katerimi se izboljša prostorska struktura, vzpostavi se bariera med cono in naseljem stanovanjskih hiš ter se poveže z zaledjem in z večnamensko potjo ob Senovskem potoku. Površina na SV delu Metalne se uredi kot zeleni otok. Osamelec južno od cerkve sv. Kristusa Odrešenika se ohranja kot možnost vzpostavitve parkovnega gozda.
(2) Območje vrtca in osnovne šole, zahodno od izliva Dovškega v Senovski potok, se ob glavni prometnici v smeri proti Dovškem, zasadi z drevoredom. Ta bo nudil zvočno in vizualno pregrado med omenjenim centrom in območjem stanovanjske gradnje pod Čičovim vrhom ter kot zelena povezava vodil do pokopališča. Parkirišča ob pokopališču in športnem centru se primerno uredi in zasadi.
(3) Pred stavbo krajevne skupnosti ob Titovi cesti se prenovi in vzdržuje park. Prav tako se uredijo zelene površine. Ob avtobusni postaji in med bloki ob Cesti kozjanskega odreda se uredi zelene površine. Med bloki se predvidi otroško igrišče. Od ceste se do gozdnih obmejkov uredijo zelene povezave in športno rekreacijske površine. Vse obstoječe zelene površine v naselju se ohranjajo in urejajo skladno s prostorskimi pogoji, ki veljajo za ta območja. Vzdolž potokov se ohranja obrečno vegetacijo, kjer je možno, se brežine utrjuje na sonaraven način (ekoremediacije). Nezazidane površine se namenijo ureditvi urbanih vrtov.
(1) Cestno omrežje: Ohranjajo se obstoječe cestne povezave, rekonstruira in obnovi ceste v notranjih delih naselja ter zgradi nove prometnice na območju predlaganih širitev. Nova cestna povezava se uredi vzhodno in južno od Metalne ter v osrednjem delu naselja, zahodno od regionalne ceste oziroma vzporedno z njo (območje Titove ceste). Ob desnem bregu Senovskega potoka se, skozi Jetrno selo, vzpostavi povezava med Brestanico in Senovim. Ostale prometne ureditve na območju naselja se nanašajo na gradnjo prometne infrastrukture v funkciji predvidenih objektov. Ob Titovi cesti se za potrebe stanovalcev Ceste 1. maja uredijo dodatna parkirišča. Predvidena je izgradnja garažne hiše v bližini kulturno-šolskega centra. Ob regionalni cesti se uredijo dodatna manjkajoča avtobusna postajališča. Na relaciji od Rudarskega muzeja Ravne do Brestanice se uredi kolesarska povezava, ki poteka po trasi nekdanje rudniške ozkotirne železnice. Na mestu Obrtne cone Senovo, kjer je koridor pozidan, se kolesarske in sprehajalne poti načrtujejo po desnem bregu Senovskega potoka. Do ureditve večnamenske poti, se kolesarski promet, skozi obrtno cono vodi ob vozišču ceste, ki poteka po levem bregu potoka in delno ob regionalni cesti, do že urejenega dela poti. Poleg pločnika na obeh straneh regionalne ceste skozi naselje in ob Bohorski cesti se predvidi ureditev pločnikov, tudi ob ostalih cestah, kjer prostorske možnosti to omogočajo. Uredijo se šolske poti, ki vodijo do šole in vrtca od bližnjih in oddaljenih stanovanjskih območij. Po celotnem območju naselja se predvidi večnamenska pot, ki omogoča varen peš promet za pešce, otroške vozičke in invalide. Označijo in uredijo se pohodne poti na Armes, gozdna učna pot Senovo ter poti po ostalih okoliških hribih.
(2) Kanalizacija: Zaradi novih pristopov in zahtev pri reševanju problematike kanalizacijskih sistemov, zasnovanih v mešanem sistemu, in zaradi zagotavljanja učinkovitega delovanja čistilne naprave za Senovo in Brestanico (CČN Brestanica) je treba pristopiti k postopni sanaciji, rekonstrukciji in dogradnji obstoječega kanalizacijskega sistema.
(3) Vodovod: Na območjih širitev se vodovodno omrežje dograjuje ter na celotnem območju naselja obnavlja in rekonstruira, skladno z veljavnimi zahtevami za oskrbo s pitno vodo. Zagotavlja se stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo.
(4) Energetika-električno omrežje: Obnavlja in posodablja se obstoječe elektroenergetsko omrežje. Načrtovana je rekonstrukcija oziroma novogradnja srednje napetostnih vodov v južnem delu naselja, v smeri proti Brestanici ter severno od Metalne, v smeri proti osnovni šoli in kulturnemu domu. Prosto zračni srednje napetostni vodi se nadomeščajo z vodi v kabelski izvedbi. V primeru nezadostnih kapacitet se za nove stavbe zgradijo transformatorske postaje, v skladu s pogoji upravljavca elektro omrežja.
(5) Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb ter uporaba obnovljivih virov energije, pri čemer je treba upoštevati prostorsko sprejemljivost z vidika ohranjanja vizualne kakovosti območja ter naravnih vrednot in kulturne dediščine. Za ogrevanje se na območjih, kjer ni plinovodnega omrežja, uporabljajo obnovljivi viri (lesna biomasa v različnih oblikah - polena, sekanci, peleti, briketi, toplotne črpalke), ki imajo prednost pred ostalimi viri energije.
(6) Plinovodno omrežje: Spodbuja se priključevanje na omrežje zemeljskega plina, ki je prijaznejši do okolja kot druga fosilna goriva. Plinovodno omrežje se rekonstruira, obnavlja in posodablja ter dograjuje na območjih načrtovanih širitev oziroma na vseh območjih, kjer omrežje zemeljskega plina še ni zgrajeno.
10.4 Urbanistični načrt Podbočje
(koncept razvoja naselja)
(1) Podbočje se razvija kot lokalno središče. Razvoj naselja se prvotno usmerja navznoter v zgoščevanje poselitve na območju nezazidanih stavbnih zemljišč. Objekti okoli trga se namenjajo za razvoj turistično storitvenih dejavnosti, gostinske ponudbe in dejavnosti vezanih na trg. Nadaljuje se prenova urbanega tkiva ter opuščenih stavb v naselju, tako stanovanjskih kot gospodarskih, z možnostjo uporabe tudi za turistične potrebe (prenočišča). Sanira se teren med Sušico in Mlinščico ter uredi odvod padavinskih voda. Nemoteče dejavnosti za bivanje se umeščajo ob glavno razvojno os v naselju, in sicer ob regionalno cesto. Na območje kmetij južno od Sušice se usmerjajo predvsem dopolnilne kmetijske dejavnosti.
(2) Novi stanovanjski del naselja se uredi v severovzhodnem delu naselja, pod pobočjem Dobrave in v severnem delu naselja, vzhodno od Sušice. Na območje centralnih dejavnosti, južno od naselja, se umeščajo oskrbne, storitvene ter družbene dejavnosti in bivanje, pri čemer dejavnosti prevladujejo nad bivanjem. Razvoj turizma vezanega na ribogojništvo se izvaja na desnem bregu Sušice, v skrajnem jugovzhodnem delu naselja, kjer je dopustno urediti tudi parkirišče za avtodome.
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje)
Naselje ohranja obliko strnjenega naselja, ob glavni prometnici. Pri oblikovanju se upoštevajo morfološke značilnosti, razmerja, merila in kvalitete v posameznih delih naselja. Starejši objekti v jedru naj se prenavljajo, da ohranijo originalno tipologijo arhitekture. Novi objekti naj imajo pravokotno tlorisno zasnovo. Fasade pri objektih, v območju obstoječe grajene strukture, se oblikujejo po klasičnih principih oblikovanja (simetrija, odprtine, razmerja, materiali) arhitekturni členi.
V novi stanovanjski pozidavi in območju za centralne dejavnosti ter na severnem robu naselja se dopušča modernejša, vendar nevsiljiva arhitektura, ki naj izhaja iz že uveljavljene tipologije. Z gabariti objektov se ne sme preseči vizualna podoba naselja.
Območje zelenih površin ob vrtcu in šoli, pokopališču in na vzhodnem robu naselja se vzdržuje in ohranja. Z zelenimi povezavami (drevoredi, otoki zasajenimi z olesenelimi vrstami) se ohranja in vzpostavlja prehode do zelenega kroga z zaledjem. Ob brežinah reguliranega dela potoka Sušica in ob prometnici se spodbujajo zasaditve avtohtonih olesenelih vrst. Brežine se utrjujejo na sonaraven način (ekoremediacije).
Ob naselju se ohranja gozdni rob. Ob vzhodnem robu pokopališča in zahodni meji šolskega zemljišča se zasadi drevored. Nezazidane površine se namenijo ureditvi urbanih vrtov.
(1) Cestno omrežje: Rekonstruira in obnovi se občinske ceste v notranjih delih naselja. Na območju vzhodno in zahodno od Sušice, kjer je v sklopu obstoječih stavbnih zemljišč dopustna gradnja novih stavb, se zgradijo dostopne ceste. Dogradi se prometna infrastruktura na območju načrtovanih širitev oziroma zaokrožitev naselja in izvede še en premostitveni objekt (most) preko Sušice. V prihodnosti se javni promet razvija z modernizacijo prevoznih sredstev in še boljšo povezanostjo naselja z zaledjem (ostalimi naselji v KS Podbočje) in občinskim središčem. Uredijo se avtobusna parkirišča. Kolesarski promet poteka po obstoječi cestni infrastrukturi in se navezuje na daljinske povezave (Kostanjevica na Krki, Čatež ob Savi, Krško). Pešpot je načrtovana med šolo in centrom naselja (delno poteka po pločniku ob stanovanjski cesti). Sprehajalna pot se uredi ob potoku Sušica. Funkcijo pešpoti opravlja tudi ulični sistem, ki se navezuje na gozdne poti in kolovoze izven naselja. Ti omogočajo preživljanje prostega časa in rekreacijo v naravi.
(2) Kanalizacija: Kanalizacijski sistem v naselju je zgrajen. Urejen je ločen sistem za padavinske in komunalne odpadne vode. Severno od naselja je načrtovana izgradnja nove čistilne naprave.
(3) Vodovod: Oskrba s pitno vodo je zagotovljena preko sistema za oskrbo s pitno vodo Podbočje, ki se oskrbuje z vodnega vira Podbočje. Novi objekti se priključujejo na obstoječi vodovodni sistem, ki se dograjuje, rekonstruira in posodablja. Zagotavlja se stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo.
(4) Energetika-električno omrežje: Na celotnem območju naselja se obnavlja in posodablja obstoječe elektroenergetsko omrežje ter del SN daljnovoda na območju naselja izvede podzemno.
(5) Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb. Energetske objekte s proizvodnjo energije iz sončne energije se umešča ob/na večje objekte z ravnimi strehami, predvsem v območja centralnih dejavnosti. Ogrevanje se izvaja predvsem z lesno biomaso, ki je v večji meri prisotna na tem območju. Pri novejših in dobro toplotno zaščitenih objektih, se za ogrevanje uporablja sončna energija, s podporo geotermalne energije ali lesne biomase.
10.5 Urbanistični načrt Raka
(koncept razvoja naselja)
Raka se razvija kot lokalno središče in se usmerja predvsem v razvoj turizma (turizem v zidanicah, turizem v povezavi s kulturno in naravno dediščino). Naselje ohranja glavne krakaste smeri razvoja (osi), vendar jih ne podaljšuje. Pri nadaljnjem razvoju se ohranja obstoječi koncept naselja. Za širitev naselja so predvidene le manjše zaokrožitve na robovih naselja. Nova proizvodna dejavnost se ne načrtuje, zagotavlja pa se razvoj obstoječih ter predvidi oblikovna sanacija prostora. Kvalitetni prostor zelenih površin (brežine, gozdni otoki) se ohranja nepozidan. Objekti okoli trga se namenjajo za razvoj turističnih, storitvenih dejavnosti, gostinske ponudbe in dejavnosti vezanih na trg. Nadaljuje se prenova urbanega tkiva ter opuščenih stavb v naselju. Prenovi se tudi območje kulturnega spomenika gradu Raka za potrebe kulturnih in turističnih dejavnosti (turistična agencija, galerija, knjižnica, kulturne prireditve). Večstanovanjsko gradnjo (do največ štiri stanovanjske enote) se usmerja ob lokalno cesto, nasproti grajskega kompleksa. Širitev pokopališča se izvede tako, da se med stanovanjskimi površinami in pokopališčem varuje zelena cezura.
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje)
Naselje ohranja obliko strnjenega naselja, zlasti ob glavnih prometnicah. Prioritetno se varuje značilne prostorske vedute trškega naselja, ki se odpirajo v prostor proti vzhodu, zahodu in jugu. Pomembno je, da z novimi objekti (ali s prenovo obstoječih) ne prekrijemo vedute naselja, katere osrednja dominanta je župna cerkev sv. Lovrenca. Merilo za posege so gabariti tipičnega (obstoječega) trškega objekta.
Starejši objekti v jedru ohranjajo tipologijo trške hiše. Obstoječe objekte, ki mejijo na osrednji trg, je treba obnavljati s posameznimi arhitekturnimi detajli. Fasade se oblikujejo po klasičnih principih oblikovanja (simetrija, odprtine, razmerja, materiali) arhitekturnih členov.
Na severnem, zahodnem in vzhodnem robu naselja se dopušča modernejša, vendar nevsiljiva arhitektura, ki izhaja iz že uveljavljene tipologije v naselju. V južni del naselja se umešča objekte v smislu zgoščevanja poselitve vzhodno in zahodno od regionalne ceste. Nove stavbe so z daljšo stranico in s slemeni vzporedne s cesto.
Ohranja se gozdni rob in zeleni pasovi ob prometnicah. V celoti se ohranja večja zelena površina v okolici gradu z ohranjanjem naravnih vrednot in parkovno ureditvijo. V parku in preostalem odprtem prostoru se načrtuje enotno urbano in parkovno opremo. Park se redno vzdržuje. Ob potoku Orehovec se ohranjajo zasaditve na brežinah. Zemljišča ob pokopališču se ohranja kot zeleno površino, ki je namenjena za širitev pokopališča. Nezazidane površine se namenijo ureditvi urbanih vrtov.
(1) Cestno omrežje: Modernizira, rekonstruira, izboljšuje ter dograjuje se obstoječa prometna infrastruktura ter na območju predlaganih širitev načrtuje nova. Najpomembnejšo prometnico predstavlja regionalna cesta R3-673, ki poteka skozi osrednji del naselja in ohranja status povezovalne ceste med občino Sevnica, Rako in avtocesto Ljubljana – Obrežje. Parkirne površine za potrebe trga, šole, vrtca in prireditev se uredijo na območju skladiščnih objektov nasproti šole. Parkirišča se zazelenijo oziroma se ob njih zasadijo drevesa. Raka je preko javnega potniškega prometa (avtobus) povezana z Novim mestom in Krškim. Za zagotovitev boljše povezanosti preko javnega potniškega prometa se uvajajo rednejše avtobusne linije. Uredijo se manjkajoča avtobusna postajališča. Izven strnjenega območja naselja se uredi avtobusno obračališče oziroma izvede rekonstrukcija ceste proti Gradišču s krožno povezavo nazaj na regionalno cesto. Zaradi prostorskih omejitev ni načrtovanih kolesarskih stez, zato kolesarski promet poteka po obstoječih cestah. Uredi se peš povezava od regionalne ceste, za športnim igriščem pri osnovni šoli do trga ter povezavi od vrha »Ljubljane« v smeri proti pošti in trgovini ter mimo novega vrtca do regionalne ceste. Spodbuja se razvoj kolesarjenja v povezavi s turizmom v zidanicah in uredi turistično informacijska točka, kjer bi bila možna izposoja koles in pridobitev informacij o turistični ponudbi Rake in okoliških krajev.
(2) Kanalizacija: V skladu z Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda (novelacija) se Raka uvršča med aglomeracije nad 50 PE, ki morajo biti do določenega roka opremljene z javno kanalizacijo. Predvidena je izgradnja čistilne naprave pri naselju Videm.
(3) Vodovod: Za ustrezno oskrbo s pitno vodo se obnavlja in posodablja obstoječi vodooskrbni sistem Raka, ki se napaja iz vodnega vira Raka. Na sistemu za oskrbo s pitno vodo Raka je količina načrpane vode v porastu. Glede na dejstvo, da je trenutni odvzem vode iz vodnega vira Raka že večji od razpoložljive izdatnosti tega vodnega vira, je nujno potrebno začeti z aktivnostmi iskanja novega vodnega vira za to področje oziroma proučiti možnost povezave na večji sistem za oskrbo s pitno vodo (npr. Krško).
(4) Energetika-električno omrežje: Na območju naselja se obnavlja in posodablja obstoječe elektroenergetsko omrežje. Prosto zračni srednje napetostni vodi se nadomeščajo z vodi v kabelski izvedbi. Oskrba novih objektov z električno energijo se zagotavlja iz obstoječih transformatorskih postaj – TP Raka šola in TP Raka Kula. V primeru nezadostnih kapacitet se za načrtovane širitve predvidijo nove transformatorske postaje, v skladu s pogoji upravljavca. Srednje napetostno omrežje na območju Rake predstavljata 20 kV daljnovoda, ki prečkata zahodni in južni del naselja.
(5) Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb ter uporaba obnovljivih virov energije, pri čemer je treba upoštevati prostorsko sprejemljivost z vidika ohranjanja vizualne kakovosti območja ter naravnih vrednot in kulturne dediščine. Energetske objekte za proizvodnjo energije iz sončne energije se umešča ob/na večje objekte z ravnimi strehami v območja centralnih dejavnosti. Za ogrevanje objektov se na območju Rake uporablja predvsem lesna biomasa. Toplotne črpalke se priporočajo predvsem za stanovanjske objekte, pri katerih je priporočljivo nizkotemperaturno ogrevanje in dobra izolativnost objekta.
III. IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
11 Splošne določbe
Izvedbeni del OPN po posameznih EUP določa območja podrobnejše namenske rabe prostora, skupne in podrobnejše prostorsko izvedbene pogoje in območja za katera se pripravi OPPN.
(območja in površine podrobnejše namenske rabe prostora)
Območja in površine podrobnejše namenske rabe prostora so v grafičnem delu določena v skladu z veljavnim pravilnikom. Za območja in površine podrobnejše namenske rabe, kjer so s strokovno podlago določena območja I. in II. stopnje varstva pred hrupom – mirna območja, je dodana oznaka »h«. V spodnji preglednici so prikazane vrste območij namenske rabe, njihova pretežna namembnost in grafični znak, ki opredeljuje posamezno vrsto rabe.
OBMOČJA IN POVRŠINE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE | GRAFIČNI ZNAK |
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim | |
Stanovanjske površine | SS, SSh |
Stanovanjske površine za posebne namene | SBh |
Površine podeželskega naselja | SK |
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju | |
Osrednja območja centralnih dejavnosti | CU |
Druga območja centralnih dejavnosti | CD, CDh |
OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim | |
Površine za industrijo | IP |
Gospodarske cone | IG |
Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | IK |
POSEBNA OBMOČJA, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno | |
Površine za turizem | BT |
Športni centri | BC |
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja | |
Površine za oddih, rekreacijo in šport | ZS |
Parki | ZP, ZPh |
Druge urejene zelene površine | ZD |
Pokopališča | ZK |
OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN | |
Površine cest | PC |
Površine železnic | PŽ |
Ostale prometne površine | PO |
OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE | E |
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki | O |
POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE, kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja) | |
Pretežno stanovanjska gradnja | As |
Stanovanjska gradnja na vinogradniških območjih | Av |
Površine za turizem in podobne dejavnosti | At |
Površine za zidanice | Az |
Površine kmetije | Ak |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | K1, K1h |
DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | K2, K2h |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
GOZDNA ZEMLJIŠČA | G, Gh |
IV. OBMOČJA VODA |
OBMOČJA VODA | |
Celinske vode | VC |
Območja vodne infrastrukture, vodna zemljišča površinskih voda in vodnih objektov, kot so pregrade, jezovi in podobno | VI |
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN | |
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora | LN |
Območja za potrebe obrambe zunaj naselij | f |
(enote urejanja prostora - EUP)
(1) EUP so v grafičnem in tekstualnem delu OPN večinoma označene s tri črkovno oznako naselja (npr. za naselje Anovec-ANO, Anže-ANŽ, Dobrava ob Krki-DOK, itd.) in zaporedno številko EUP, ki je vezana na del prostora s skupnimi značilnostmi oziroma pogoji urejanja (npr. 01 za območja sprejetih državnih prostorskih načrtov, 02 za območja sprejetih občinskih prostorskih izvedbenih aktov, 03 za območja predvidenih OPPN, itd. …). Sprejeti državni prostorski akti (DPN, DLN, LN) imajo svojo tri črkovno oznako in pripadajočo podelivko (na primer: HEK – Državni lokacijski načrt za hidroelektrarno Krško, BER - Državni lokacijski načrt za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo-Krško). V primerih, ko v prostoru veljata dva ali več prostorska akta (na primer: DPN HE Brežice in LN za avtocesto na odseku Smednik - Krška vas) je določena posebna EUP v kateri veljajo določila in ureditve vseh veljavnih aktov.
(2) Legenda črkovnih oznak naselij: Anovec-ANO, Anže-ANŽ, Apnenik pri Velikem Trnu-APV, Ardro pri Raki-APR, Ardro pod Velikim Trnom-ART, Armeško-ARM, Brege-BRG, Brestanica-BRE, Brezje pri Dovškem-BPD, Brezje pri Raki-BZR, Brezje pri Senušah-BPS, Brezje v Podbočju-BVP, Brezovica v Podbočju-BRP, Brezovska Gora-BZG, Brlog-BRL, Brod v Podbočju-BRO, Bučerca-BUČ, Celine-CEL, Cesta-CES, Cirje-CIR, Čretež pri Krškem-ČPK, Črešnjice nad Pijavškim-ČNP, Dalce-DLC, Dedni Vrh-DDV, Dobrava ob Krki-DOK, Dobrava pod Rako-DPR, Dobrova-DOB, Dol-DLL, Dolenja Lepa vas-DLV, Dolenja vas pri Krškem-DOL, Dolenja vas pri Raki-DVR, Dolga Raka-DOR, Dolenji Leskovec-DLE, Dovško-DOV, Drenovec pri Leskovcu-DPL, Drnovo-DRN, Dunaj-DUN, Frluga-FRL, Gmajna-GMA, Golek-GOL, Goli vrh-GVR, Gora-GOR, Gorenja Lepa vas-GLV, Gorenja vas pri Leskovcu-GOV, Gorenje Dole-GDL, Gornje Pijavško-GPI, Gorenji Leskovec-GLE, Gorica-GCA, Gorica pri Raztezu-GPR, Gradec-GAD, Gradišče pri Raki-GRR, Gradnje-GRA, Gržeča vas-GRŽ, Gunte-GUN, Hrastek-HRA, , Ivandol-IVD, Jelenik-JLN, Jelše-JEL, Jelševec-JLŠ, Kalce-KLC, Kalce-Naklo-KAN, Kališovec-KLŠ, Kerinov Grm-KEG, Kobile-KOB, Koritnica-KRT, Kočno-KČN, Koprivnica-KOP, Kostanjek-KOS, Kremen-KRE, Krško-KRŠ, Kržišče-KRŽ, Leskovec pri Krškem-LES, Libelj-LBJ, Libna-LIB, Loke-LKE, Lokve-LOK, Lomno-LOM, Mali Kamen-MAK, Mali Koren-MKO, Mali Podlog-MAP, Mali Trn-MAT, Malo Mraševo-MAM, Mikote-MIK, Mladje-MLA, Mrtvice-MRT, Mrčna sela-MSE, Nemška Gora-NGR, Nemška vas-NEM, Nova Gora-NOG, Osredek pri Trški Gori-OSR, Pesje-PES, Pijana Gora-PJG, Planina pri Raki-PPR, Planina v Podbočju-PVP, Pleterje-PLE, Podbočje-POD, Podlipa-PLI, Podulce-PDC, Površje-POV, Premagovce-PRM, Presladol-PDL, Pristava ob Krki-POK, Pristava pod Rako-PRI, Pristava pri Leskovcu-PPL, Prušnja vas-PRU, Raka-RAK, Ravne pri Zdolah-RPZ, Ravni-RAI, Ravno-RAV, Raztez-RAZ, Reštanj-REŠ, Rožno-ROŽ, Sela pri Raki-SPR, Selce pri Leskovcu-SPL, Selo-SEL, Senovo-SEN, Slivje-SLV, Senožete-SNŽ, Senuše-SNŠ, Smečice-SMČ, Smednik-SME, Spodnja Libna-SLI, Spodnje Dule-SPD, Spodnje Pijavško-SPP, Spodnji Stari Grad-SSG, Srednje Arto-SRA, Srednje Pijavško-SRP, Sremič-SRE, Stari Grad-STG, Stari Grad v Podbočju-SGP, Stolovnik-STO, Stranje-STR, Straža pri Krškem-STK, Straža pri Raki-STŽ, Strmo Rebro-SRB, Šedem-ŠED, Šutna-ŠUT, Trška Gora-TRG, Velika vas pri Krškem-VEV, Veliki Dol-VED, Veliki Kamen-VEK, Veliki Koren-VKO, Veliki Podlog-VEP, Veliki Trn-VET, Veliko Mraševo-VEM, Veniše-VEN, Videm-,VID Vihre-VIH, Volovnik-VLV, Vrh pri Površju-VPP, Vrhulje-VRH, Zabukovje pri Raki-ZAB, Zaloke-ZLK, Zdole-ZDO, Žabjek v Podbočju-ŽAB, Žadovinek-ŽAD, Ženje-ŽEN.
(3) V fazi usklajenega predloga OPN so oznake EUP preoblikovane tako, da je izpuščena poddelilka. S spremembo velja:
– prvi dve številki navedeni za tri črkovno oznako (oznaka naselja, oznaka DPN ali odprti prostor OPR) predstavljajo identifikacijsko številko načina urejanja (npr. HEB 01, DRN 02, ANO 13, …);
– nadaljnje številke (tretja in četrta številka od 1-99), pa predstavljata številko EUP.
(4) Enota urejanja ostali odprti prostor ima črkovno oznako OPR. Prostorski izvedbeni pogoji v tej enoti so določeni po namenski rabi prostora za najboljša in druga kmetijska zemljišča, gozd, območja prometnih površin in območja voda. V enoti ostali odprti prostor so določeni tudi prostorski izvedbeni pogoji za razpršeno gradnjo, ki je v kartografskem delu prikazana na podlagi informacije o dejanskem stanju iz katastra stavb.
(5) Enota urejanja prostora za varovalni gozd ima oznako VAR.
(EUP na območju naselij in odprtega prostora ter način urejanja prostora)
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA EUP IN NAČIN UREJANJA | IME EUP | OZNAKA EUP |
01 – sprejeti državni prostorski načrti | DPN za območje hidroelektrarne Brežice | HEB 011 - HEB 014 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in LN za avtocesto na odseku Smednik - Krška vas | HBA 01 |
DLN za hidroelektrarno Krško | HEK 011 – HEK 013 |
DLN za hidroelektrarno Krško in DLN za hidroelektrarno Blanca | HKC 011 - HKC 013 |
DLN za hidroelektrarno Blanca | HEC 01 |
DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo-Krško | BER 01 |
DPN za Letališče Cerklje ob Krki | CRK 011 - CRK 014 |
DPN za Letališče Cerklje ob Krki in LN za avtocesto na odseku Smednik - Krška vas | CKA 011, CKA 012 |
LN za avtocesto na odseku Smednik - Krška vas | AVT 011 - AVT 015 |
DPN za gospodarsko središče Feniks v Posavju | FEN 01 |
02 – sprejeti občinski prostorski izvedbeni načrti | OPPN za Poslovno cono Drnovo - vzhod | DRN 021 |
UN za naselje Dolenja vas | DOL 02 |
UN Asfaltna baza Drnovo | DRN 023 |
UN Zdole | ZDO 02 |
UN namakanje Kalce-Naklo | KAN 02 |
ZN gramoznica Stari Grad | SSG 021, SSG 022 |
ZN za turistični kompleks na Sremiču | SRE 02 |
ZN Območje poslovnega kompleksa za gradbeno dejavnost na Drnovem | DRN 022 |
LN za romsko naselje »Kerinov Grm« | KEG 02 |
LN centralna čistilna naprava Brestanica | BRE 028 |
UN Peskokop Ravno | VKO 02, KRŽ 02 |
Zazidalni načrt za del stanovanjskega območja Kremen | KRE 02 |
03 – predvideni občinski podrobni prostorski načrti-OPPN | Stanovanjske površine Brege - jugovzhod | BRG 031 |
Stanovanjske površine na severnem delu naselja Koprivnica | KOP 031 |
Stanovanjske površine na zahodnem delu naselja Drnovo | DRN 031 |
Stanovanjske površine na južnem delu naselja Drnovo | DRN 032 |
Stanovanjske površine na zahodnem delu naselja Senuše | SNŠ 03 |
Poslovne površine - vzhodni del naselja Veliki Podlog | VEP 031 |
Stanovanjske površine Mikote | MIK 03 |
Stanovanjske površine Mrtvice | MRT 03 |
Območje osnovne šole Veliki Podlog | VEP 032 |
Poslovna-stanovanjska cona Brege | BRG 032 |
Prenova ožjega območja naselja Veliki Trn | VET 031 |
Stanovanjske površine Veliki Trn | VET 032 |
Območje obrtne cone in čistilne naprave - Koprivnica | KOP 032 |
Športni center Hipodrom Brege | BRG 033 |
Turistični kompleks Breza Brezovska gora | BZG 03 |
Turistično območje ob Smolinskem jezeru | RAI 03 |
Gospodarska cona peskokop Ravno | MKO 03 |
Stanovanjske površine Veliki Kamen | VEK 03 |
Turistično zabaviščni park na območju peskokopa Ravno | VKO 031 |
Peskokop Ravno - jug | VKO 032 |
Peskokop Ravno - sever | KRŽ 03 |
Prašičja farma Pristava | PPL 03 |
Gramoznica Brege | BRG 034 |
Kamnolom Premagovci | PRM 03 |
Kamnolom Globoko - Bohor | REŠ 03 |
Kamnolom Šutna | ŠUT 03 |
Kamnolom Gunte | GUN 03 |
Center zelene rasti Berkana | BPS 03 |
Stanovanjske in zelene površine Žabjek | ŽAB 03 |
04- PIP | Naselja z elementi lokalnega središča: Dolenja vas pri Krškem, Drnovo, Gora, Koprivnica, Rožno, Senuše, Veliki Podlog, Veliki Trn, Zdole, Spodnji Stari Grad | DOL 041 - DOL 046, DRN 041, GOR 04, KOP 04, ROŽ 041 - ROŽ 044, SNŠ 04, VEP 04, VET 041 - VET 044, ZDO 041 - ZDO 044, SSG 04 |
05- PIP | Ostala naselja: Anovec, Anže, Ardro pri Raki, Armeško, Brege, Brezje pri Raki, Brezje pri Senušah, Brezje v Podbočju, Brezovica v Podbočju, Brezovska Gora, Brlog, Brod v Podbočju, Bučerca, Celine, Cesta, Črešnjice nad Pijavškim, Dobrava ob Krki, Dobrava pod Rako, Dobrova, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas pri Raki, Dolenji Leskovec, Dolga Raka, Dovško, Drenovec pri Leskovcu, Gmajna, Golek, Gorenja Lepa vas, Gorenja vas pri Leskovcu, Gorenji Leskovec, Gorica pri Raztezu, Gorica, Gornje Pijavško, Gradec, Gradnje, Gržeča vas, Gunte, Hrastek, Jelše, Kalce-Naklo, Kržišče, Kobile, Koprivnica, Kostanjek, Kremen, Libna, Lokve, Lomno, Mali Kamen, Mali Koren, Mali Podlog, Mali Trn, Malo Mraševo, Mikote, Mladje, Mrtvice, Nemška vas, Osredek pri Trški Gori, Pesje, Planina pri Raki, Planina v Podbočju, Pleterje, Podlipa, Podulce, Površje, Pristava ob Krki, Pristava pri Leskovcu, Prušnja vas, Raka, Ravne pri Zdolah, Ravni, Ravno, Raztez, Reštanj, Sela pri Raki, Selce pri Leskovcu, Selo, Smednik, Smečice, Spodnje Dule, Spodnje Pijavško, Srednje Arto, Srednje Pijavško, Sremič, Stari Grad, Stolovnik, Stranje, Straža pri Krškem, Straža pri Raki, Šedem, Šutna, Trška Gora, Velika vas pri Krškem, Veliki Dol, Veliki Kamen, Veliko Mraševo, Veniše, Videm, Vihre, Vrhulje, Zabukovje pri Raki, Žabjek v Podbočju, Žadovinek, Ženje | ANO 051 – ANO 052, ANŽ 051 – ANŽ 053, APR 05, ARM 051 - ARM 052, BRG 051 – BRG 052, BPS 05, BRL 05, BRO 05, BRP 05, BUČ 051 – BUČ 052, BVP 05, BZG 05, BZR 05, CEL 05, CES 05, ČNP 05, DLE 051 - DLE 053, DLV 05, DOB 051 – DOB 053, DOK 05, DOR 05, DOV 05, DPL 05, DPR 05, DVR 05, GAD 05, GCA 05, GLE 05, GLV 05, GMA 051 – GMA 054, GOL 05, GOV 05, GPI 05, GPR 05, GRA 05, GRŽ 05, GUN 05, HRA 05, JEL 05, KAN 05, KRŽ 05, KOB 05, KOP 05, KOS 05, KRE 05, LIB 05, LOK 05, LOM 05, MAK 051 - MAK 053, MAM 05, MAP 05, MAT 05, MIK 05, MKO 05, MLA 05, MRT 05, NEM 05, OSR 05, PDC 05, PES 05, PLE 051 - PLE 052, PLI 05, POK 05, POV 051 - POV 052, PPL 05, PPR 05, PRU 05, PVP 05, RAI 05, RAV 051 - RAV 052, RAZ 051, RAZ 052, REŠ 051 - REŠ 053, RPZ 051 - RPZ 052, SEL 05, SMČ 05, SME 005, SLI 051, SLI 052, SPD 05, SPL 05, SPP 05, SPR 051 - SPR 052, SRA 05, SRE 05, SRP 05, STG 051 - STG 052, STK 05, STO 051 - STO 054, STR 051 - STR 052, STŽ 051 - STŽ 053, ŠED 05, ŠUT 05, TRG 05, VED 051 - VED 052, VEK 051 - VEK 053, VEM 05, VEN 051 - VEN 052, VEV 05, VID 05, VIH 05, VRH 05, ZAB 051 - ZAB 052, ŽAB 05, ŽAD 05, ŽEN 05 |
06 – PIP | Druga območja centralnih dejavnosti: sakralni in drugi objekti | BUČ 06, DLE 06, DOV 06, GAD 06, KOP 06, KOS 06, LIB 06, MAK 06, NEM 06, REŠ 06, SPR 06, SRE 06, STŽ 06, ŠED 06, TRG 06, VEP 06, VIH 06 |
07 – PIP | Površine za proizvodnjo | DRN 07, GMA 071, GMA 072, JEL 07, RAV 07, SME 07, SLV 07, STŽ 07, ZLK 07 |
08 – PIP | Gospodarska cona Smednik | SME 08 |
09 – PIP | Poslovna cona Drnovo - zahod | VEV 091, VEV 092 |
10 – PIP | Površine za turizem | ARM 10, BUČ 10, VED 10, MIK 10, SRE 10, ŠED 10 |
11 – PIP | Površine za oddih rekreacijo in šport | ANO 11, DOB 11, GCA 11, GLE 11, GRA 11, KOP 11, MAP 11, REŠ 11, SPD 11, TRG 11 |
12 – PIP | Degradirano območje Rudnika Senovo | ŠED 121, ŠED 122, REŠ 121, REŠ 122, REŠ 123 |
13 - PIP | Površine razpršene poselitve za stanovanjsko gradnjo in površine kmetije (As, Ak) | ANO 131 - ANO 133, ANŽ 131 – ANŽ 1311, APR 131 - APR 1311, APV 131 - APV 137, ARM 131 - ARM 1322, ART 131 - ART 137, BPD 131 - BPD 1330, BPS 131 - BPS 139, BRE 131 - BRE 135, BRO 131 - BRO 134, BRP 131 - BRP 135, BUČ 131 - BUČ 1311, BZG 131 - BZG 139, BZR 131 - BZR 139, CEL 13, CES 13, CIR 131 - CIR 139, ČPK 131 - ČPK 138, DDV 131 - DDV 134, DLC 131 - DLC 133, DLE 131 - DLE 1353, DLL 131 - DLL 136, DOB 131 - DOB 1338, DOK 131 - DOK 133, DOL 131 - DOL 139, DOV 131 - DOV 1334, DPL 131 - DPL 137, DRN 131 - DRN 135, DUN 131 - DUN 138, DVR 131 - DVR 134, FRL 13, GDL 131- GDL 134, GLE 131 - GLE 1318, GLV 131 - GLV 135, GMA 131 - GMA 1321, GOL 131 - GOL 138, GOR 131 - GOR 138, GOV 13, GPI 13, GPR 131 - GPR 1310, GRA 131 - GRA 132, GRR 131 - GRR 133, GRŽ 131 - GRŽ 132, GVR 131 - GVR 133, HRA 131 - HRA 132, IVD 131 - IVD 1310, JLN 131- JLN 139, JLŠ 131 - JLŠ 132, KČN 131 - KČN 132, KLC 131 |
| | - KLC 1313, KLŠ 131 - KLŠ 1314, KOB 13, KOP 131 - KOP 1317, KOS 131 - KOS 1316, KRE 131 - KRE 1315, KRT 131 - KRT 133, KRŽ 131 - KRŽ 134, LBJ 13, LIB 131 - LIB 1320, LKE 131 - LKE 1312, LOK 131 - LOK 1316, LOM 131 - LOM 1310, MAK 131 - MAK 1327, MAM 131 - MAM 134, MAP 13, MAT 131 - MAT 132, MIK 131 - MIK 1311, MKO 131 - MKO 133, MSE 131 - MSE 1347, NEM 13, NGR 131 - NGR 135, NOG 131 - NOG 1318, OSR 131 - OSR 133, PDC 131 - PDC 1314, PDL 131 - PDL 1349, PES 131 - PES 133, PJG 131 - PJG 134, PLE 131 - PLE 1310, POK 13 , POV 131 - POV 133, PPL 131 - PPL 133, PPR 131 - PPR 1310, PRI 131 - PRI 133, PRM 131 - PRM 134, RAI 131 - RAI 1310, RAK 131 - RAK 1312, RAV 131 - RAV 132, RAZ 131 - RAZ 1312, REŠ 131 - REŠ 1338, ROŽ 131 - ROŽ 1330, RPZ 131 - RPZ 1336, SEL 131 - SEL 133, SEN 131 - SEN 13 26, SGP 131 - SGP 136, SLI 131 - SLI 137, SLV 131 - SLV 134, SMČ 131 - SMČ 13 5, SNŠ 131 - SNŠ 1316, SNŽ 131 - SNŽ 133, SPD 131 - SPD 1310, SPL 13, SPP 131 - SPP 132, SPR 131 - SPR 138, SRA 131 - SRA 134, SRB 131 - SRB 133, SRE 131 - SRE 1349, SRP 13, SSG 131 - SSG 134, STK 13 , STO 131 - STO 1329, STR 131 - STR 1319, STŽ 131 - STŽ 134, ŠED 131 - ŠED 1313, ŠUT 13, TRG 131 - TRG 1321, VED 131 - VED 1322, VEK 131 - VEK 1326, VEN 131 - VEN 133, VET 131 - VET 132, VEV 131 - VEV 133, VIH 13, VLV 131 - VLV 139, VPP 131 - VPP 136, VRH 131 - VRH 135, ZAB 131 - ZAB 138, ZDO 131 - ZDO 1325, ZLK 131 - ZLK 1313, ŽAB 131 - ŽAB 132, ŽEN 131 - ŽEN 139 |
14 – PIP | Površine razpršene poselitve za turizem in podobne dejavnosti, zidanice in stavbe za pripravo in spravilo sadja ter orodja (At, Az) | ANO141, ANO 142, APV 14, CEL 14, DDV 14, DPL 14, DUN 14, GOL 14, KRE 14, NEM 141, NEM 142, OSR 14, PDC 141, PDC 142, RAI 14, RAK 141 - RAK 143, SGP 14, SNŠ 14, SRE 141, SRE 142, STK 14, ŠUT 14, TRG 14, VPP 14 |
15 – PIP | Stanovanjska gradnja na vinogradniških območjih (Av) | APV 151, APV 152, ART 15, BPD 15, BZG 15, ČPK 15, IVD 15, KLC 15, KOS 15, LIB 15, LKE 15, MAK 15, NOG 151, NOG 152, OSR 15, SNŠ 151- SNŠ 153, ZDO 15 |
16 – PIP | Vinogradniška območja - naselbinska dediščina vinske gorice | BRP 16, GRA 16, HRA 16, PRM 16, SGP 16, ŠUT 16 |
17 – PIP | Območje okoljske infrastrukture | BRO 17, DOK 17, DOV 17, DRN 17, JEL 17, KAN 17, MAM 17, POD 17, PPL 17, SME 17, SPL 17, STŽ 17, ŠUT 17, VEM 17, VID 17 |
18 – PIP | Površine nadzemnega pridobivalnega prostora | BRE 18 , BRP 18, DOB 18, GLE 18, GUN 18, MSE 18, REŠ 18, SRE 181- SRE 183 |
19 – PIP | Območja za potrebe obrambe zunaj naselij | GCA 19 |
20 – PIP | Varovalni gozd | VAR 201-VAR 2011 |
21 – PIP | Ostali odprti prostor: razpršena gradnja, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, območja prometnih površin in območja voda | OPR 211 – OPR 2131 |
(EUP na območju urbanističnega načrta Krško z Leskovcem pri Krškem ter način urejanja prostora)
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA EUP IN NAČIN UREJANJA | IME EUP | OZNAKA EUP |
01 – veljavni državni prostorski akti | DPN za hidroelektrarno Krško | HEK 017, HEK 018, HEK 019 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in DLN za hidroelektrarno Krško | HKB 01 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice | HEB 015, HEB 016, HEB 017, HEB 018, HEB 019, HEB 0110, HEB 0111, HEB 0112, HEB 0113, HEB 0114, HEB 0115, HEB 0116, HEB 0117, HEB 0118, HEB 0119, HEB 0120, HEB 0121, HEB 0122 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško | HBD 011, HBD 012, HBD 013, HBD 014 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško in LN RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov | HDR 011, HDR 012, HDR 013 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in DPN za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško | HBO 011 , HBO 012, HBO 013 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in LN RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov | HBR 011, HBR 012, HBR 013, HBR 014, HBR 015 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in UN Nuklearna elektrarna Krško | HJE 01 |
DPN za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško | NSR 011, NSR 012 |
DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško | BRK 011, BRK 012, BRK 013, BRK 014, BRK 015 |
DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško in LN RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov | DBR 011, DBR 012, DBR 013 |
02 – veljavni občinski prostorski akti | Krško - levi breg reke Save |
OPPN Kompleks Krka Krško | KRŠ 021 |
UN Nuklearna elektrarna Krško | KRŠ 025 |
LN parkirišča NE Krško | KRŠ 026 |
LN RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov | KRŠ 027, KRŠ 028, KRŠ 029*, KRŠ 0210*, KRŠ 0211, KRŠ 0212, KRŠ 0231 |
ZN obrtna cona Videm | KRŠ 0213 |
ZN dela mesta Krško | KRŠ 0214 |
UN staro mestno jedro Videm | KRŠ 0215 |
UN za naselje Videm v Krškem | KRŠ 0216 |
ZN Videm - Polšca | KRŠ 0217 |
LN prečna povezava glavne ceste G15 (prej M103) z regionalno cesto R1220 (prej R-362), kot preložitev obstoječe regionalne ceste skozi Krško - prva faza - most | KRŠ 0218 |
LN parkirišča NE Krško in LN RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov | KRŠ 0230 |
Krško - desni breg reke Save |
OPPN za ureditev dela starega mestnega jedra Krško - umestitev knjižnice | KRŠ 0219 |
UN staro mestno jedro II. - Krško | KRŠ 0220 |
UN ožjih ureditvenih območij III., IV. In V. zgodovinsko jedro Krško | KRŠ 0221 |
ZN montažno naselje Narpelj | KRŠ 0222 |
ZN Žlapovec | KRŠ 0223 |
ZN Spodnji Grič II. | KRŠ 0224, KRŠ 0225, KRŠ 0226 |
UN pokopališče Krško | KRŠ 0227 |
ZN industrijska cona Žadovinek | KRŠ 0228 |
LN prečna povezava glavne ceste G15 (prej M103) z regionalno cesto R1220 (prej R-362), kot preložitev obstoječe regionalne ceste skozi Krško - prva faza - most | KRŠ 0229 |
Leskovec pri Krškem |
OPPN MDB - jug | LES 021, LES 022 |
ZN stanovanjsko poslovnega območja Komočar | LES 023 |
ZN stanovanjske gradnje ob ulici Anke Salmič v Leskovcu | LES 024 |
ZN stanovanjsko območje Črnile - Leskovec | LES 025 |
OPPN za staro jedro Leskovec pri Krškem | LES 026 |
03 – predvideni občinski podrobni prostorski načrt-OPPN | Krško |
Delavsko naselje vzhodno od Sremiške ceste v Krškem | KRŠ 031 |
Poslovno stanovanjska gradnja ob Cesti 4. julija in Zdolski cesti v Krškem | KRŠ 032 |
Stanovanjsko območje Stara vas v Krškem | KRŠ 033 |
Območje med tovarno Šumi in Potočnico v Krškem | KRŠ 034 |
Območje med Potočnico in cesto za NEK v Krškem | KRŠ 035 |
Območje bazena Videm | KRŠ 036 |
Poslovni center Žadovinek ob novem mostu čez Savo | KRŠ 037 |
Gospodarska cona zahodno od NEK v Krškem | KRŠ 038, KRŠ 039 |
Poslovna cona Vrbina vzhod 2 | KRŠ 0310 |
Ureditev dela območja na Vidmu (umestitev stanovanjsko poslovnega objekta) | KRŠ 0311 |
Leskovec pri Krškem |
Obvozna cesta Leskovec pri Krškem | LES 031 |
Stanovanjske površine Gmajna 3 | LES 032 |
Stanovanjske površine Veniše | LES 033 |
Stanovanjske površine Gmajna-ob gozdu | LES 034 |
04 – PIP strnjena enostanovanjska gradnja | Krško |
Stanovanjske površine zahodno od Polšce | KRŠ 041 |
Stanovanjske površine Polšca - Videm | KRŠ 042 |
Stanovanjske površine Videm - Stara vas | KRŠ 043 |
Stanovanjske površine Stara vas | KRŠ 044 |
Stanovanjsko naselje Narpel | KRŠ 045 |
Stanovanjsko naselje Grič | KRŠ 046 |
Leskovec pri Krškem |
Stanovanjske površine Leskovec | LES 041 |
Stanovanjske površine Gmajna - ob sadovnjakih | LES 043 |
Stanovanjske površine Gmajna – Leskovec 1 | LES 044 |
Stanovanjske površine Gmajna – Leskovec 2 | LES 045 |
Stanovanjska gradnja na območju Gmajne v Leskovcu pri Krškem | LES 046 |
05 – PIP enostanovanjska gradnja izven strnjenih območij | Krško |
Stanovanjske površine Polšca - zahod | KRŠ 051 |
Stanovanjske površine ob Poti na Polšco | KRŠ 052 |
Stanovanjske površine ob Rostoharjevi ulici | KRŠ 056 |
Stanovanjske površine Stara vas | KRŠ 057 |
Leskovec pri Krškem |
Stanovanjske površine ob Leskovškem potoku | LES 051 |
Stanovanjske površine Leskovec - zahod 1 | LES 052 |
Stanovanjske površine Leskovec - zahod 2 | LES 053 |
06 – PIP večstanovanjska gradnja | Stanovanjske površine Videm | KRŠ 061 |
Stanovanjske površine Polšca | KRŠ 062 |
Stanovanjske površine Grič | KRŠ 063, KRŠ 064 |
07 – PIP večstanovanjska gradnja ob Zdolski cesti | Stanovanjske površine ob Zdolski cesti | KRŠ 07 |
08 – PIP območja proizvodnih dejavnosti | Tovarna Vipap | KRŠ 081, KRŠ 082 |
Območje ob RTP Krško | KRŠ 084 |
Območje Evrosad | KRŠ 085 |
Poslovna cona Vrbina - zahod | KRŠ 086 |
Poslovna cona Vrbina - vzhod | KRŠ 087 |
Gospodarska cona ob tovarni Šumi | KRŠ 088 |
Proizvodno območje ob Rostoharjevi ulici | KRŠ 089 |
Industrijska cona Žadovinek | KRŠ 0810 |
09 – PIP osrednja območja centralnih dejavnosti | Krško |
Območje centralnih dejavnosti severno od tovarne Šumi in ob bencinskemu servisu na Vidmu; | KRŠ 091 |
Območje centralnih dejavnosti vzhodno od Potočnice | KRŠ 092 |
Območje Valvasorjevega nabrežja | KRŠ 093 |
Območje Zatona | KRŠ 094 |
Območje vzdolž CKŽ od mostu do blokovskega naselja Grič | KRŠ 095 |
Leskovec pri Krškem |
Območje obrtne cone Leskovec | LES 091, LES 092 |
10 – PIP druga območja centralnih dejavnosti | Krško |
Območje centralnih dejavnosti ob kulturnem domu Matije Gubca | KRŠ 101 |
Območje ob zdravstvenem domu in domu upokojencev | KRŠ 102 |
Območje Papirkonfekcije | KRŠ 103 |
Območje trgovskega centra in bencinskega servisa | KRŠ 104 |
Območje centralnih dejavnosti južno od Novolesa | KRŠ 105 |
Območje bencinskega servisa ob CKŽ | KRŠ 106 |
Leskovec pri Krškem |
Osrednje območje obrtne cone Leskovec | LES 101 |
Območje osnovne šole Leskovec pri Krškem | LES 102 |
11 – PIP območje kulturne dediščine | Krško |
Območje Spodnje grajske pristave nad Leskovcem | KRŠ 111 |
Širše območje gradu Šrajbarski turn | KRŠ 112 |
Ožje območje gradu Šrajbarski turn | KRŠ 113 |
12 – PIP zelene površine | Krško |
Območje med cesto CKŽ in Savo - severno od stadiona | KRŠ 121 |
Zelene površine ob ribniku Resa | KRŠ 122 |
Leskovec pri Krškem |
Pokopališče Leskovec | LES 121 |
Zelene in kmetijske površine ob vstopnem krožišču v mesto | LES 122 |
13 – PIP kmetijske površine | Kmetijske površine zahodno od NEK | KRŠ 131, KRŠ 132 |
Kmetijske površine vzhodno od NEK | KRŠ 133 |
| Kmetijske površine Gmajna | LES 13 |
14 – PIP varovalni gozd | Območje starega gradu Krško | KRŠ 141 |
Območje nad starim mestnim jedrom in Zatonom | KRŠ 142 |
15 – PIP železniška infrastruktura | Koridor železniške infrastrukture | KRŠ 151, KRŠ 152 |
16 – PIP športni center | Športni center Matije Gubca | KRŠ 16 |
* glej določila navedena v sedmem odstavku 109. člena odloka
(EUP na območju urbanističnega načrta Brestanica ter način urejanja prostora)
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA EUP IN NAČIN UREJANJA | IME EUP | OZNAKA EUP |
01 – veljavni državni prostorski akt | Državni lokacijski načrt za hidroelektrarno Krško | HEK 014, HEK 015, HEK 016 |
02 – veljavni občinski prostorski akti | Ureditveni načrt Brestanica – trg | BRE 021, BRE 022 |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena: območje Termoelektrarne Brestanica | BRE 023 |
Ureditveni načrt »pokopališče Brestanica« | BRE 024, BRE 025 |
Zazidalni načrt Dorc - Brestanica | BRE 026 |
Zazidalni načrt obrtna cona Brestanica – sejmišče | BRE 027 |
03 – predvideni občinski podrobni prostorski načrt –OPPN | Poslovno stanovanjsko območje južno od šolskega kompleksa v Brestanici | BRE 031 |
Pokopališče Brestanica - širitev | BRE 032 |
Stanovanjske površine Lamberšca | BRE 033 |
Stanovanjske površine Gorica vzhod | BRE 034 |
04 - PIP stanovanjska gradnja | Stanovanjske površine ob Cankarjevi cesti | BRE 041 |
Stanovanjske površine Jetrna sela | BRE 042 |
Stanovanjske površine kmetije Kunej | BRE 043 |
Stanovanjske površine vzhodno od naselja Dorc | BRE 044 |
Stanovanjske površine Dorc | BRE 045 |
Stanovanjske površine jugozahodno od osnovne šole Adama Bohoriča | BRE 046 |
Stanovanjske površine vzdolž Šolske ulice | BRE 047 |
Stanovanjske površine Gorica | BRE 048 |
Stanovanjske površine Lovska cesta | BRE 0410 |
Stanovanjske površine vzdolž Šolske ulice | BRE 0411 |
05 –PIP gospodarska cona | Gospodarska cona severno od termoelektrarne | BRE 051 |
Poslovna cona severno od Duropack-Tespack-a | BRE 052 |
06 – PIP osrednja območja centralnih dejavnosti | Območje med Senovskim potokom in regionalno cesto | BRE 061 |
Območje ob izlivu Lambršce | BRE 062 |
Poslovna cona vzhodno od Duropack-Tespack-a | BRE 063 |
07 – PIP območja kulturne dediščine | Ožje območje gradu Rajhenburg | BRE 071 |
Širše območje gradu Rajhenburg | BRE 072 |
08 – PIP mineralne surovine | Kamnolom Brestanica - vzhod | BRE 081 |
Kamnolom Brestanica - zahod | BRE 082 |
09 – PIP varovalni gozd in območje kulturne dediščine | Varovalni gozd ob gradu Rajhenburg | BRE 09 |
10 – PIP šolsko - športni center | Šolski in športni kompleks Brestanica | BRE 10 |
(EUP na območju urbanističnega načrta Senovo ter način urejanja prostora)
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA EUP IN NAČIN UREJANJA | IME EUP | OZNAKA EUP |
02 – veljavni prostorski akti | Ureditveni načrt Senovo | SEN 021 |
Ureditveni načrt pokopališče Senovo | SEN 022 |
Zazidalni načrt stanovanjsko naselje Senovo – Dovško | SEN 023 |
03 – predvideni občinski podrobni prostorski načrt-OPPN | Stanovanjska površina pod Čičovim vrhom na Senovem | SEN 032 |
Poslovna cona vzhodno od regionalne ceste in severno od Metalne na Senovem | SEN 033 |
Poslovna cona južno do Metalne na Senovem | SEN 034 |
Območje energetike na Jalovišču | SEN 035 |
04 – PIP stanovanjska gradnja | Stanovanjska površina zahodno od kmetije Hlebec | SEN 041 |
Stanovanjska površina ob Rudarski in Šercerjevi ulici | SEN 042 |
Stanovanjska površina in gozdne površine ob cesti za Mali kamen | SEN 043 |
Stanovanjska površina ob Partizanski ulici-zahod s kmetijskimi površinami | SEN 044 |
Stanovanjska površina nad rudniško kantino | SEN 045 |
Stanovanjska površina Senovo-vzhod | SEN 046 |
Stanovanjska površina Lisca | SEN 047 |
Stanovanjska površina ob cesti za Gače | SEN 048 |
Stanovanjska površina Dovško | SEN 049 |
Stanovanjska površina ob Kajuhovi cesti | SEN 0410 |
Stanovanjska površina zahodno od Ceste bratov Zorko | SEN 0411 |
Stanovanjska površina ob cesti Bratov Zorko | SEN 0412 |
Stanovanjska površina Cankarjeva cesta | SEN 0413 |
Stanovanjska površina ob Partizanski ulici na Senovem | SEN 0414 |
05 – PIP večstanovanjska gradnja | Večstanovanjska površina kolonija | SEN 051 |
Večstanovanjska površina ob Dovškem potoku | SEN 052 |
06 – PIP območja proizvodnih dejavnosti | Območje gospodarske cone Ravne | SEN 061 |
Območje Metalne | SEN 062 |
07 – PIP centralne dejavnosti | Območje novega vrtca | SEN 071 |
Poslovno stanovanjska cona Senovo | SEN 072 |
08 – PIP zelene površine za oddih rekreacijo in šport | Športno rekreacijsko območje Jalovišče | SEN 081 |
Športno rekreacijsko območje med Jetrnim selom in Senovim | SEN 082 |
09 – PIP športni center | Športni center Senovo | SEN 09 |
(EUP na območju urbanističnega načrta Podbočje ter način urejanja prostora)
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA EUP IN NAČIN UREJANJA | IME EUP | OZNAKA EUP |
02 – veljavni občinski prostorski akt | Ureditveni načrt za naselje Podbočje | POD 02 |
03 – predvideni občinski podrobni prostorski načrt-OPPN | Poslovna cona Podbočje | POD 031 |
Stanovanjske površine Podbočje | POD 032 |
04 – PIP stanovanjska gradnja | Stanovanjska površina na vzhodu naselja | POD 04 |
(EUP na območju urbanističnega načrta Raka ter način urejanja prostora)
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA EUP IN NAČIN UREJANJA | IME EUP | OZNAKA EUP |
02 – veljavni občinski prostorski akti | Ureditveni načrt za naselje Raka | RAK 02 |
03 – predvideni občinski podrobni prostorski načrt-OPPN | Stanovanjska površina severno od gradu na Raki | RAK 03 |
04 – PIP stanovanjska gradnja | Stanovanjske površine z gozdom ob severni in zahodni meji naselja | RAK 041 |
Stanovanjska površina južno do pokopališča | RAK 042 |
Stanovanjska površina južno od župnišča | RAK 043 |
Stanovanjska površina ob cesti za Smednik | RAK 044 |
Stanovanjska površina ob cesti za Sela | RAK 045 |
Stanovanjska površina severno od centra naselja | RAK 046 |
Stanovanjska površina v jugozahodnem delu naselja | RAK 047 |
05 – PIP drugo območje centralnih dejavnosti | Drugo območje centralnih dejavnosti na severu naselja | RAK 05 |
06 – PIP zelene površine | Območje pokopališča Raka | RAK 06 |
07 – PIP gozdne površine | Območje gozda okrog grajskega kompleksa | RAK 07 |
(določila za uporabo PIP in drugih določil tega odloka)
(1) Za vsako EUP veljajo naslednji PIP:
– skupni PIP, določeni v poglavju III./2. tega odloka,
– podrobnejši PIP, ki so vezani na posebnosti posamezne EUP in so določeni v poglavju III./3. tega odloka in
– PIP veljavnih aktov.
(2) Določila skupnih PIP veljajo v vseh EUP. Poleg skupnih PIP so določeni še podrobnejši PIP po posameznih EUP. Za nezahtevne in enostavne objekte veljajo določila navedena v skupnih PIP, razen v primeru, ko je za te objekte v podrobnejših PIP določeno drugače.
(3) V naseljih in drugih EUP kjer so po namenski rabi določena kmetijska zemljišča (K1, K2), gozd (G), območje prometnih površin (PC, PŽ, PO), območja voda (VC, VI) veljajo le pogoji, kot so določeni v poglavju III./3. točki 3.1.18 Ostali odprti prostor.
(4) Podrobnejši PIP dopolnjujejo ali spreminjajo skupne PIP. V primeru neskladja skupnih PIP in podrobnejših PIP, veljajo podrobnejši.
(5) Na območju predvidenih OPPN do sprejema akta veljajo skupni pogoji za "območja predvidenih OPPN", določeni v 110. členu tega odloka. Usmeritve za izdelavo OPPN so določene v poglavju III./3. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji.
(6) Na območju EUP veljavnih državnih in občinskih prostorskih aktov veljajo PIP iz veljavnih aktov. V EUP za Državni prostorski načrt za območje hidroelektrarne Brežice veljajo za območja izven meje DPN enaki PIP kot za enako namensko rabo znotraj območja DPN.
(7) Na območju EUP KRŠ 029 in KRŠ 0210, kjer je določena namenska raba gospodarska cona-IG poleg pogojev določenih v veljavnem prostorskem aktu veljajo za gradnjo in ureditve enaki skupni in podrobnejši PIP kot veljajo za EUP KRŠ 086 in KRŠ 087, pod pogojem, da se pri umeščanju v prostor upoštevajo obstoječi in načrtovani daljnovodi s svojimi omejitvami.
12 Skupni prostorski izvedbeni pogoji
12.1 Skupni pogoji za območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN)
(območja predvidenih OPPN)
(1) Na območjih, kjer je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so do njegove uveljavitve dopustne naslednje gradnje in drugi posegi:
– rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih stavb;
– dozidava do 30 % bruto tlorisnega gabarita obstoječe stavbe nadzidava do višine najbližje sosednje legalno zgrajene stavbe;
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture;
– rušitve obstoječih stavb in objektov gospodarske javne infrastrukture.
Gradnja novih stavb do izdelave OPPN je dopustna le, kadar gre za nadomestno gradnjo stanovanjske stavbe na mestu odstranjene, ki je velikosti do 150 m2. Za oblikovanje veljajo skupni PIP.
V EUP KRŠ 038 , KRŠ 039 in KRŠ 0310 je do izdelave OPPN dopustno le:
– vzdrževanje obstoječih stavb,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture,
– rušitve obstoječih stavb in objektov gospodarske javne infrastrukture.
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna po skupnih PIP, določenih v členu »vrste gradenj, vrste objektov in drugih posegov v prostor«, glede na določeno podrobnejšo namensko rabo prostora. Poleg tega je dopustna tudi gradnja majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave.
V EUP BRG 033 je do izdelave OPPN dopustna še gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: objekt za rejo živali, samo staja in kobilarna ter pomožni kmetijsko gozdarski objekt. Za postavitev, oblikovanje ter velikost nezahtevnih in enostanovanjskih stavb veljajo skupni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) V podeželskih naseljih (SK) in na območju proizvodnih dejavnosti (IK) pa je dopustna še gradnja: objekta za rejo živali, velikosti do 50 m2 in enostavnega pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta, stavbe velikosti do 100 m2.
(3) Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati usmeritve za izdelavo OPPN, ki so določene v podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojih, poglavje III./3.
(4) Izdelava OPPN je dopustna tudi na območjih, kjer to s tem odlokom ni posebej določeno. Meje predvidenih OPPN je dopustno po potrebi in predhodni preveritvi tudi spremeniti.
(5) Predvidene OPPN je dopustno izvesti v več fazah, oziroma jih je dopustno deliti na več manjših OPPN, pod pogojem, da posamezni OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno in zaključeno celoto. V primeru, da se OPPN izdela le za del območja, se strokovna podlaga za pripravo osnutka OPPN, v kateri se obdela celovita prostorska zasnova s prometno in gospodarsko javno infrastrukturo, izdela za celotno območje.
(6) V primerih, da je OPPN načrtovan v več fazah, se tudi krčitev gozda izvaja fazno.
(7) Na območjih registriranih arheoloških najdišč je treba izvesti predhodne arheološke raziskave, v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča, že v fazi postopka priprave OPPN.
12.2 Skupni pogoji glede vrste posegov v prostor, postavitve in oblikovanja objektov ter parcelacije
(vrste gradenj, vrste objektov in drugih posegov v prostor)
(1) Na celotnem območju občine, v kolikor to ni v nasprotju z ostalimi skupnimi in podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji in varstvenimi režimi, so dovoljene naslednje vrste gradenj in izvedbe del:
– novogradnje, dozidave, nadzidave ter nadomestne gradnje,
– odstranitve objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti v okviru dovoljenih vrst objektov in dejavnosti po posameznih EUP,
– vzdrževanje objekta.
(2) Na celotnem območju občine je na območju stavbnih zemljišč: na območjih stanovanj (SS, SK), območjih centralnih dejavnosti (CU, CD), območjih proizvodnih dejavnosti (IP, IG, IK), posebnih območjih (BT, BC), območjih prometnih površin (PC, PŽ, PO), območjih energetske infrastrukture (E), površinah razpršene poselitve (As, Ak) - dovoljena gradnja naslednjih vrst objektov, če to ni v nasprotju z ostalimi skupnimi in podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji ter varstvenimi režimi:
– 1242 Garažne stavbe; samo garaže in kolesarnice;
– 1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene; samo kipi in spomeniki, razpela, znamenja in kapelice tipa edikula;
– 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje; samo nadstrešnice za potnike na avtobusnih postajališčih.
Gradbeno inženirskih objektov:
– 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste:
– 2142 Predori in podhodi; samo cestni in železniški predori, podvozi, pokriti vkopi in galerije;
– 2151 Pristanišča in plovni kanali; samo rečni pomoli, objekti za privezovanje in zasidranje ladij;
– 2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti;
– 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode;
– 22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja samo relejni sistemi in relejni stolpi, bazne postaje za mobilno telefonijo, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije;
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja;
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje; samo zaklonišča;
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje; samo oporni zid, škarpa, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov.
Nezahtevnih in enostavnih objektov:
– majhna stavba - samo garaža,
– pomožni objekt v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– mala komunalna čistilna naprava,
– nepretočna greznica,
– rezervoar,
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
– pomol,
– športno igrišče na prostem,
– objekt za oglaševanje,
– pomožni komunalni objekt,
– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, samo objekti za spremljanje stanja okolja.
(3) Za potrebe razvoja obstoječih dejavnosti v legalno zgrajenih objektih je dopustna gradnja objektov, ki jih posamezna dejavnost potrebuje za svoj razvoj, ne glede na vrste objektov, navedenih po posameznih EUP v podrobnejših PIP.
(4) Na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) in na območju okoljske infrastrukture (O) je dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograja,
– podporni zid do 1,5 m,
– mala komunalna čistilna naprava,
– nepretočna greznica,
– rezervoar,
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– samostojno parkirišče,
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
– pomol,
– športno igrišče na prostem, le na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS),
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– objekt za oglaševanje,
– pomožni komunalni objekt
– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, samo objekti za spremljanje stanja okolja.
(5) Na pokopališču (ZK) je od »pomožnega objekta v javni rabi«, dopustna le gradnja grajene urbane opreme, grajene opreme v parkih, grajenega spominskega obeležja, spomenika, kipa, križa, kapelice in objekta za javno razsvetljavo.
(6) Postavitev zaščitne mreže višine do 5 m je dopustna ob igriščih, zgrajenih na stavbnih zemljiščih.
(7) Na zemljiščih, ki so opredeljena kot stavbna, v naravi pa je gozd, se krčitev izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja in ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki jo izvede pristojni zavod. Krčitev gozda se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi s področja gozdov.
(8) Za objekte, ki bodo legalizirani na podlagi tega odloka, je do pridobitve gradbenega dovoljenja dopustno vzdrževanje objekta z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.
(9) Postavitev in vgradnja bleščečih naprav za proizvodnjo električne energije ni dopustna na strehah stavb za potrebe kmetijstva izven območij površine kmetije, vključno z zidanicami in stavbami za spravilo pridelka.
(10) Na zemljiščih, ki so po namenski rabi opredeljena kot kmetijska, je gradnja dopustna v skladu s 176. členom tega odloka.
(1) Vrste dopustnih dejavnosti so definirane po posameznih enotah urejanja prostora.
(2) Dejavnosti se lahko izvajajo le v stavbah, ki so v skladu z enotno klasifikacijo vrst objektov razvrščeni za izvajanje posamezne dejavnosti.
(3) Dopustne dejavnosti se lahko izvajajo tudi v drugih stavbah, v skladu s podrobnejšimi PIP določenimi za posamezno EUP.
(4) Na območjih, kjer vrste dejavnosti niso določene, se te izvajajo v skladu z vrsto dopustnih objektov glede na namen in podrobnejšo namensko rabo zemljišč.
(velikost ter oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih stavb)
(1) Dozidave in nadzidave stavb se morajo oblikovno prilagoditi obstoječi stavbi. Pri oblikovanju stavb se upoštevajo kakovostne okoliške objekte v posamezni EUP (členitev fasad, okna, balkoni, nadstreški, struktura in materiali fasad ipd.).
(2) Pri gradnji je treba upoštevati:
– tlorisi stavb: podolgovate oblike, razmerje med stranicami je 1:1,2 do 1:2. Na osnovni tloris je dopustno dodajati manjše volumne (L, T oblike) do največ 40 % osnovnega tlorisa. Dozidave obstoječih stavb so dopustne do 40 % obstoječega tlorisa;
– višinski gabariti: stavbe se višinsko prilagajajo prevladujoči višini obstoječih stavb. Etažnost stavb je K+P+M, K+P+1+M, P+M ali P+1+M. Kota pritličja je do 0,4 m nad koto najvišjega obstoječega terena na lokaciji stavbe. Nadvišanje terena je dopustno le v primeru potrebne zagotovitve zaščite objekta pred naravnimi nesrečami. Kolenčni zid stavb s klasično dvokapno streho-je do 0,8 m. Višina slemena je največ 11 m nad koto najnižjega urejenega terena ob stavbi. Etažnost stavb, ki niso stanovanjske, je lahko tudi samo P, pod pogojem, da ni presežena višina 11 m; Dopustna je gradnja podzemne stavbe za namen shranjevanja kmetijskih pridelkov in opreme ter gradnja podzemne garaže, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi. Podzemna stavba mora biti v celoti vkopana najmanj s treh strani. Strop, ki je hkrati streha stavbe, je zasut z zemljo ali se uporablja kot terasa;
– strehe: simetrične dvokapne, naklona od 30–45 stopinj. Pri dozidavah se naklon prilagaja obstoječi stavbi. Dopustna je tudi kombinacija z ostalimi oblikami streh, na delih stavb izven osnovnega tlorisa. Smer slemena strehe je vzporedna z daljšo stranico stavbe in vzporedna s plastnicami terena. Izjema je dopustna, če v okolju prevladujejo drugačne orientacije. Na strehah so dovoljena strešna okna in frčade, če to ni v nasprotju z varstvenim režimom v posamezni EUP; frčade morajo imeti dvokapno streho, morajo biti razmeščene osno simetrično in na celotni strehi enotno oblikovane. Dopustne so tudi trikotne frčade. Čopi so dopustni, če gre za uskladitev oblikovanja s tradicionalnimi sosednjimi stavbami v neposredni bližini;
– kritina: drobne strukture, opečno rdeče, temno rjave ali temno sive barve. Uporaba reflektirajočih kritin ni dopustna;
– fasade: prevladovati morajo naravni materiali, kot so: omet, les, kamen, dopustna je tudi uporaba stekla. Pri nestanovanjskih stavbah je dopustna uporaba tudi ostalih materialov. Izvedba balkonov, lož in teras je dopustna, razen če to ni v nasprotju z varstvenim režimom v posamezni EUP. Dopustna je uporaba le bele barve fasade in pastelnih barv. Pastelne barve so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije manj kot 20 % v beli osnovi. Pastelna barva ne izstopa iz okolice, ni agresivna, fluorescentna ali intenzivna. Barva fasade mora biti barvno skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. Polkrožno in krožno oblikovane okenske odprtine niso dopustne.
(3) Še ohranjene stare zidanice se varujejo kot arhitekturna kvaliteta. Pri obnovi je treba ohraniti njihovo identiteto.
(4) Naprave za izkoriščanje sončne energije so nebleščeče, na strehe se postavljajo vzporedno s strešino, njihov najvišji del ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem.
(5) V primeru rekonstrukcij ali dozidav obstoječih stavb, ki so zgrajene skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem, je dopustno odstopanje od, v odloku določenih, oblikovnih pogojev pri naklonu strehe in barvi kritine. Oblikovanje stavbe se v teh primerih prilagodi pogojem iz gradbenega dovoljenja, pridobljenega za obstoječo stavbo.
(6) V primeru rekonstrukcije strehe je dopustno odstopanje od v odloku določene najvišje višine slemena, če se naklon strehe prilagodi naklonu, ki je določen s tem odlokom. V teh primerih je dopusten le strmejši naklon, višine kolenčnega zidu ni dopustno povečati.
(ureditev javnih površin, okolice stavb in zelenih površin)
(1) Urbana oprema na javnih površinah se oblikuje v skladu s Katalogom urbane opreme in objektov za oglaševanje v občini Krško, ki je dostopen na spletni strani občine.
(2) Oglaševanje kot gospodarska dejavnost se izvaja v skladu z odlokom o oglaševanju, katerega priloga je načrt vizualno komunikacijskih objektov (VKO). Oglaševanje za lastne potrebe (samostojni podjetniki, pravne osebe na svojih poslovnih stavbah in funkcionalnih dvoriščih) in za potrebe lokalnih skupnostih, javnih zavodov in državnih organov, ki je tudi opredeljeno v odloku o oglaševanju, pa je dopustno znotraj stavbnih zemljišč celotne občine. Objekti za oglaševanje so opisani v Katalogu urbane opreme in objektov za oglaševanje v občini Krško.
(3) Na parceli namenjeni gradnji stavb mora biti vsaj 10 % zelenih površin.
(4) Ob parcelah namenjenih gradnji je dopustna nizka zelena zasaditev – živa meja kot vizualna ločnica med sosednjima parcelama. Višina zasaditve je do 2,00 m oziroma skladno z dogovorom med mejašema. Za parcele, ki mejijo na javno dobro oziroma občinske ceste in druge javne površine se upošteva odlok o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v občini Krško.
(5) Postavitev stavb se prilagaja konfiguraciji terena tako, da izvedba podpornih zidov višjih od 1,5 m ni dovoljena. Le v primeru ogroženosti stavbe ali za ohranitev stabilnosti zemljišča je na podlagi predhodno izdelanega geološko tehničnega poročila dopustna gradnja podpornih zidov, škarp in stabilizacijskih objektov višine do 2,5 m iz kamna ali betona, ki je zaraščen z zelenimi plezalkami. V primeru terasaste izvedbe podpornih zidov mora biti terasa široka najmanj 0,5 m, za zasaditev višjih rastlin. V primeru izvedbe podpornih zidov, škarp in stabilizacijskih objektov daljših od 2 m, morajo biti členjeni (kombinacije različnih materialov, struktur, podpornikov).
(6) Ob stanovanjski stavbi morata biti zagotovljeni najmanj dve parkirni mesti. V primeru, da parkirnih mest ni mogoče zagotoviti na parceli namenjeni gradnji, se parkirna mesta lahko zagotovijo v neposredni bližini.
(7) Posode za odpadke ob cesti ne smejo biti vizualno izpostavljene.
(8) Pešpoti so tlakovane, asfaltne ali peščene. Parkirišča in manipulativne površine so asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami.
(9) Ob stavbah sakralne dediščine se ohranjajo zelene površine.
(10) Ohranjajo se zelene površine ob vodotokih minimalno 5 m, z obvodno vegetacijo. Na njih je dopustno urejati peš poti in dostope do vode, dopustna je postavitev pomolov kot enostavnega objekta do 20 m2, ureditev brežin potoka in podzemnih infrastrukturnih vodov. Ureditve se izvajajo sonaravno, z naravnimi materiali.
(1) Pozidava mora slediti obstoječemu morfološkemu vzorcu v naselju. Stavbe morajo slediti obstoječi tipologiji pozidave.
(2) Pri umestitvi stavb je treba upoštevati:
– dominante naselja (cerkev, trg, drevo kot osrednji prostor vasi ipd. …),
– upošteva se gradbena linija obstoječih sosednjih stavb, predvsem pri obcestni pozidavi, dopustna so odstopanja zaradi konfiguracije terena in prometne varnosti.
(3) Zapolnjevanje vrzeli v naseljih se izvaja tako, da se stanovanjske ali nestanovanjske stavbe praviloma umeščajo ob prometnico, nezahtevne in enostavne stavbe pa v ozadju parcele namenjene gradnji.
(4) Lego stavb je treba prilagoditi značilnostim obstoječe grajene strukture. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Dopustna je tudi drugačna lega, pod pogojem, da postavitev stavbe upošteva urbanistični vzorec dela naselja ali orientacijo obstoječih slemen.
(5) Nadomestno stavbo z namembnostjo obstoječe se umesti na isti lokaciji, ali z zamikom vsaj na 50 % tlorisa obstoječe stavbe ali z zamikom, če to narekujejo pogoji nosilcev urejanja prostora in soglasodajalcev, ali geološke razmere terena, ali zahteve po večjih odmikih od ceste za izboljšanje prometne varnosti ali drugi upravičeni pogoji-požarni, sanitarni, posebni predpisi oz. odloki.
(6) Stavbe in gradbeno inženirski objekti morajo biti oddaljeni od gozdnega roba za eno drevesno višino odraslega sestoja, oziroma najmanj 20 m. Za manjši odmik je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda. Gradbeno inženirski objekti, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki bo po predlagani spremembi ostal gozd, vsaj 1 m.
(1) Parcele namenjene gradnji objektov se določajo z načrtom parcel ali s površino parcele v kvadratnih metrih. Pri določanju parcel namenjenih gradnji je treba upoštevati:
– namembnost, lego in velikost objekta, normalno uporabo in vzdrževanje objekta, potrebne manipulativne in parkirne površine, infrastrukturne ureditve, zelene površine ter izvedbo sanitarno-tehničnih (vpliv bližnje okolice, osončenje, prezračevanje, hrup, interventne poti ipd. ) in požarno-varnostnih zahtev;
– obliko in velikost obstoječih parcel namenjenih gradnji, značilni parcelni vzorec ter, zagotovitev dovoza in dostopa z javne ceste do obstoječih in načrtovanih stavb ter kmetijskih in gozdnih zemljišč;
– potrebe po rezervaciji prostora za namen izgradnje, vzdrževanja ali širitve grajenega javnega dobra (prometne ureditve, infrastrukturni koridorji ter njihovo vzdrževanje).
(2) Pri določanju parcel namenjenih gradnji in parcelaciji, te ni dopustno izvesti na način, da ostane del stavbnega zemljišča, ki s svojo površino ne omogoča gradnje nove stavbe.
(3) Na območju naselbinske dediščine se parcele namenjene gradnji prilagodijo tradicionalnemu vzorcu parcelacije in morfologiji prostora.
(1) Nove stavbe (nad terenom in pod njim) morajo biti od sosednjih parcel odmaknjene najmanj 3 m. Gradbeno inženirski objekti, ki so manj zahtevni objekti in nimajo višine in ograje, se gradijo odmaknjeni najmanj 1,5 m od sosednje meje. Dopusten je tudi manjši odmik pod pogojem, da mejaš ne ugovarja načrtovani gradnji, da so upoštevani veljavni požarno–varnostni ter sanitarno-tehnični predpisi.
(2) Odmiki med stavbami morajo upoštevati požarno-varnostne normative, pri čemer mora biti odmik od sosednje stavbe najmanj 5 m. Dovoljen je tudi manjši, ob upoštevanju požarno–varstvenih in sanitarno–tehničnih zahtev.
(postavitev, oblikovanje in velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti, ki jih je dopustno postavljati na območju občine Krško, so navedeni v 111. členu ter v podrobnejših PIP-ih, ki so vezani na posebnosti posamezne EUP. Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ni dopustna, v kolikor je podrobnejših PIP-ih izrecno prepovedana.
(2) Postavitev:
– Na parceli namenjena gradnji se lahko postavi največ ena stavba iste vrste pri legalno zgrajeni enostanovanjski ali dvostanovanjski stavbi. V primeru, da s tem odlokom ni določeno drugače, se glede velikosti objektov in drugih meril uporabljajo pogoji iz veljavne uredbe.
– Nezahtevne in enostavne stavbe se umeščajo samostojno kot posamična stavba ali so ob osnovni stavbi in so statično ter gradbenotehnično samostojne. V območjih obcestne pozidave se umeščajo v ozadju parcele namenjene gradnji oziroma za gradbeno linijo, ki jo tvorijo osnovne stavbe. Izjema je le vetrolov, zimski vrt in nadstrešek velikosti do 10 m2.
– Najbolj izpostavljeni deli stavbe morajo biti od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni za polovico svoje višine, vkopani objekti in objekti brez višine pa najmanj 1,5 m. Dopusten je tudi manjši odmik pod pogojem, da mejaš ne ugovarja načrtovani gradnji, da so upoštevani veljavni požarno-varnostni ter sanitarno-tehnični predpisi.
– Ograja se lahko zgradi 0,5 m od sosednje parcele. V primeru, da mejaš ne ugovarja načrtovani gradnji, pa tudi na parcelno mejo. Ograje morajo biti od roba cestišča odmaknjene najmanj 1 m in ne smejo posegati v območje preglednosti ceste. Odstopanje je dopustno s soglasjem upravljavca ceste.
– Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna pod pogojem, da ni ovirano funkcioniranje obstoječih objektov, parkiranje in manipulacija ter da ni oviran dostop in preglednost na cesto.
– V primeru, da z gradbenimi linijami oziroma gradbenimi mejami ni določeno drugače, morajo biti stavbe od roba vozišča občinskih cest odmaknjene v skladu s predpisi občine in soglasjem upravljavca ceste.
(3) Oblikovanje:
– Nezahtevne in enostavne stavbe morajo biti glede na materiale, barvo in druge oblikovne značilnosti, poenotene z osnovno stavbo, oziroma morajo slediti tipologiji osnovne stavbe. Vse stavbe so v enoetažni izvedbi, brez balkonov – gankov, raznih izzidkov ter brez frčad in strešnih okenskih odprtin. Stavbe velikosti nad 20 m2 so podolgovate oblike, strehe pa simetrične dvokapnice, enakega naklona in barve kot streha osnovne stavbe. Lopa, uta, nadstrešek, drvarnica pokrita skladišča za lesna goriva in senčnica so praviloma lesene izvedbe. Stavbe do 20 m2 so dopustne tudi v drugih materialih ter vseh oblik streh do 45°. Nadstreški za avtomobile v velikosti nad 20 m2 se lahko tudi izvedejo z ravno streho v različnih materialih, ki je v celoti skrita za strešnim vencem/masko. Nadstreški za avtomobile so lahko tudi iz prefabriciranih elementov.
– Ograje: na območju naselij so sosedske ograje sestavljene iz kamna, betonskih, kovinskih ali lesenih elementov, na način, da deluje transparentno, kar pomeni, da je omogočen pogled skozi. Ograja ne sme biti polna. Transparentnost ograje mora biti enakomerno razporejena po celotni dolžini ograje. Višina zidanega dela ograje je največ 0,8 m. Na območju razpršene poselitve in pri objektih razpršene gradnje, za katere je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, so ograje le v leseni izvedbi z zidanim delom do vključno 0,2 m. Varovalne in igriščne ograje so praviloma žičnate izvedbe.
– Podporni zidovi: so kamniti oziroma obloženi s kamnom; dopustni so tudi betonski pod pogojem, da so zakriti z zelenjem.
(4) Velikost objektov:
– Majhna stavba in majhna stavba kot dopolnitev k obstoječi stanovanjski stavbi sta stavbi majhnih dimenzij, pritlični, v enoetažni izvedbi (strop je hkrati streha objekta), ki nista namenjeni bivanju: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt, nadstrešek, lopa, senčnica, letna kuhinja, vetrolov in podobne stavbe, vse do površine 50 m2;
višina garaže s simetrično dvokapno streho do 5 m, z ravno ali enokapno streho do 3,5 m; drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva višine do 3,5 m; lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt in podobne stavbe višine do 3,0 m.
– Pomožni objekti v javni rabi: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih na javnih zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula); pomožni cestni objekti: objekti za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos. Stavbe v pritlični, enoetežni izvedbi (strop je hkrati streha objekta) površine do 50 m2, višine do 3,0 m; gradbeno inženirski objekti do višine 10 m.
Grajen gostinski vrt (z nadstreškom ali brez) kot del gostinskega obrata znotraj parcele namenjene gradnji, tlorisne velikosti do 50 m2. Nadstrešek gostinskega vrta kot samostojni objekt je lahke, montažne izvedbe, višine do 5,0 m; zgrajen ob stavbi pa se oblikovno poenoti z osnovno stavbo.
– Ograja: sosedska ograja višine do 2,0 m; varovalna, igriščna ograja in protihrupna ograja višine do 3,0 m.
– Podporni zid z ali brez ograje, ki je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik - zdrs zemljine, višinske razlike med zemljiščem do 1,5 m. Višina se računa samo za podporni zid brez ograje. Višina ograje do 1,0 m v transparentni izvedbi, brez zidanega dela.
– Mala komunalna čistilna naprava, ki je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo, manjšo od 2000 PE.
– Nepretočna greznica, ki je vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo, prostornine do 50 m3.
– Rezervoar za vodo, prostornine do vključno 100 m3.
– Samostojno parkirišče za osebna vozila, vključno z dovozi, površine do 200 m2, v tlakovani, asfaltni ali zeleni izvedbi z urejenim odvodnjavanjem.
– Pomol, ki je namenjen privezu posameznega plovila ob ribnikih in celinskih vodah, površine do 20 m2.
– Športno igrišče na prostem, ki se uredi kot grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun, površine do 10000 m2. V to skupino uvrščamo: teniško, nogometno, košarkarsko, rokometno igrišče, in-line hokej, golf, kajakaška proga na divjih vodah, grajeno smučišče na vodi, kotalkališče, ragbi in bejzbol igrišče, odbojkarsko igrišče, poligon za kolesa ali motorje.
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, prostornine razlivne vode do 2000 m3. V to skupino uvrščamo grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik.
– Bazen za kopanje, za gašenje požara, grajen okrasni ribnik, okrasni bazen, prostornine do 60 m3. Zgradijo se lahko pri legalno zgrajeni enostanovanjski ali dvostanovanjski stavbi.
– Objekt za oglaševanje kot gospodarsko dejavnost se umešča v skladu z odlokom o oglaševanju, katerega priloga je načrt vizualno komunikacijskih objektov (VKO). Velikost in oblikovanje objektov za oglaševanje kot gospodarska dejavnost - v skladu s Katalogom urbane opreme in objektov za oglaševanje v občini Krško; objekti za oglaševanje za lastne potrebe - dopustni le mali ploskovni objekti s površino največ do 2,0 m2 ali volumenski objekti do 2,0 m3, v skladu s soglasji upravljavcev varovalnih pasov oz. varovanih območij.
– Objekti za rejo živali: stavbe v pritlični, enoetažni izvedbi, višine do 6m, namenjene reji živali, površine do 100 m2, ribogojnice prostornine do 2000 m3. V to skupino uvrščamo: hlev, svinjak, kobilarna, čebelnjak, ribogojnica, perutninska farma in staja.
– Pomožni kmetijsko gozdarski objekti: stavbe v pritlični, enoetažni izvedbi, namenjeni kmetijski pridelavi, površine do 150 m2, višine do 6 m. Vinska klet in klet sta lahko vkopani. V to skupino uvrščamo: kozolec, kmečka lopa, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, vinska klet, klet, pokrita skladišča za lesna goriva, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade, grajena poljska pot, grajena gozdna prometnica, silos do višine 10 m; zbiralnik gnojnice ali gnojevke do 1000 m3.
– Stavbe za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: v pritlični, enoetažni izvedbi, površine do 80 m2, višine do 6 m: zidanica, sirarna, sušilnica sadja in rib, oljarna, kisarna, mlin.
– Pomožni letališki, pristaniški objekt in objekt na smučišču: stavbe v pritlični, enoetažni izvedbi (strop je hkrati streha objekta) površine do 40 m2, vsi gradbenoinženirski objekti.
– Pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov: stavbe v pritlični, enoetažni izvedbi (strop je hkrati streha objekta) površine do 40 m2, vsi gradbenoinženirski objekti.
(5) Enostavni objekti, ki so proizvodi, dani na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode, če so povezani s tlemi in niso namenjeni bivanju kot so bazeni, šotori, hale, skladišča, čistilne naprave, kontejnerji/zabojniki, montažne ute, lope, ograje, rastlinjaki/steklenjaki, garaže in podobni predizdelani proizvodi, ki jih investitor kupi v specializirani prodaji in jih sam poveže s tlemi v skladu z navodili proizvajalca, se v prostor umeščajo tako, da vidno niso izpostavljeni. Šotorov, hal, skladišč, kontejnerjev/zabojnikov, lop in rastlinjakov/steklenjakov v urbanih naseljih ni dopustno postavljati med glavno fasado stavbe in cesto oziroma med gradbeno linijo, ki jo tvori niz stavb ter cesto.
(6) Na območju registrirane dediščine so dopustni tisti nezahtevni in enostavni objekti, ki so skladni z varstvenim režimom kulturne dediščine ob upoštevanju naslednjih usmeritev:
– z izbiro lokacije in lege ne smejo biti prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine ter prepoznavne značilnosti in materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot;
– rešitve morajo biti podrejene osnovnim objektom, prvenstveno z uporabo lokalnih avtohtonih materialov in arhitekturnih značilnosti;
– v določenih primerih je primerno stavbe izvesti tudi podzemno;
– v naselbinskih območjih in območjih kulturne krajine se oblikovanje ureja na celosten način (pripravijo se »tipske« rešitve po posameznih vrstah objektov);
– posebno pozornost je treba nameniti robovom naselij in vedutno (krajinsko) izpostavljeni kulturni dediščini;
– v nekaterih primerih je izvedba objektov lahko dopustna samo začasno ali sezonsko.
Konkretizacija skladnosti gradnje ali postavitve posameznega nezahtevnega ali enostavnega objekta z varstvenim režimom kulturne dediščine se preveri skozi postopek pridobivanja kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja.
12.3 Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo
12.3.1 Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo
(priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Obstoječe in nove stavbe se priključi na predpisano gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) Gradnja novih stavb (razen objektov gospodarske javne infrastrukture), je dopustna šele po izgradnji minimalne komunalne in prometne infrastrukture oziroma sočasno.
(3) Priključki na gospodarsko javno infrastrukturo potekajo v sklopu grajenega javnega dobra in v sklopu obstoječih infrastrukturnih koridorjev, razen, če tehnično to ni izvedljivo.
(4) Zemljišče namenjeno gradnji je minimalno komunalno in prometno infrastrukturno opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, urejeno odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.
(5) Na območjih, kjer omrežje javne infrastrukture ni zgrajeno, je za objekte dopustno urediti lastne infrastrukturne naprave v skladu z veljavnimi predpisi in soglasjem občine.
(6) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in s soglasjem pristojnega upravljavca.
(priključevanje na prometno infrastrukturo)
(1) Obstoječi in predvideni objekti morajo imeti zagotovljen dostop do javne ceste. Prav tako mora biti dostop zagotovljen tudi do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(2) Priključki morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena ustrezna preglednost, omogočen dostop z urgentnimi vozili, da ne ovirajo prometa, oziroma v skladu z veljavnimi predpisi. Za priključitev na javno cesto je treba pridobiti soglasje upravljavca ceste.
(3) Objekti in zemljiške parcele se praviloma priključujejo na ceste lokalnega pomena, ki se preko njih priključujejo na državne ceste. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom.
(priključevanje na plinovodno omrežje)
Objekti se priključujejo na obstoječe in predvideno plinovodno omrežje v skladu z veljavnimi predpisi.
(priključevanje na vodovodno in kanalizacijsko omrežje)
(1) Priključevanje na vodovodno in kanalizacijsko omrežje se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi.
Obstoječi in predvideni objekti se priključujejo na javno vodovodno omrežje v skladu s soglasjem upravljavca. Priključitev na javno vodovodno omrežje se lahko izvede v primeru, ko hidravlične in tlačne razmere na javnem vodovodnem omrežju dopuščajo priključevanje novih uporabnikov. V nasprotnem primeru se priključitev lahko izvede le pod posebnimi pogoji upravljavca GJI. Priključitev se izvede preko vodomernega jaška, ki mora biti lociran izven objekta, na vedno dostopnem mestu, čim bližje priključnemu mestu in na parceli namenjeni gradnji. Izvedba vodomernega jaška na prometnih, parkirnih površinah in ostalih utrjenih površinah ni dovoljena. Če priključitev na vodovodno omrežje ni možna, je ob soglasju upravljavca možna začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo s pitno vodo (lastno zajetje, kapnica, cisterna).
(2) Posamezni objekti imajo lahko samo en priključek na javno kanalizacijo. Posamezni priključki iz objektov se v največji možni meri združujejo, tako da se vodi na kanalizacijo samo en priključek. Industrijske odpadne vode se na javno kanalizacijo priključujejo očiščene v skladu s predpisi preko merilnih jaškov za vzorčenje odpadne vode. Interni-hišni priključki se izvajajo istočasno z izgradnjo kanalizacije. Izvedba hišnih priključkov na sistem kanalizacije za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda se izvede preko revizijskega jaška. Slepo priključevanje na sistem javne kanalizacije ni dopustno. Po priključitvi na sistem javne kanalizacije za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je treba opustiti obstoječe greznice po navodilih upravljavca javne službe.
(priključevanje na komunikacijsko omrežje)
Priključke na komunikacijsko omrežje je treba izvesti podzemno. Pri rekonstrukcijah obstoječih nadzemnih komunikacijskih vodov se ti nadomestijo v podzemni izvedbi.
(priključevanje na energetsko omrežje)
Oskrba novih objektov z električno energijo se zagotavlja iz obstoječih transformatorskih postaj. V primeru nezadostnih zmogljivosti se zgradijo nove transformatorske postaje in pripadajoče srednje in nizko napetostno omrežje.
12.3.2 Pogoji glede varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture
V varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture so posegi dopustni na podlagi veljavnih predpisov, projektnih pogojev in pisnega soglasja upravljavca posamezne infrastrukture.
(varovalni pasovi prometne infrastrukture)
(1) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša na vsako stran ceste:
– pri avtocesti 40 m,
– pri glavni cesti 25 m in
– pri regionalnih cestah 15 m.
(2) Posegi v varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene prihodnje širitve zaradi razvoja prometa ter varovanja njenega videza. V varovalnem pasu državne ceste se načrtujejo dejavnosti, ki ne vplivajo negativno na cesto, in za katere je vpliv ceste lahko moteč (obremenitve s hrupom zaradi prometa).
(3) Varovalni pas občinskih cest, ki se meri od zunanjega roba cestišča, je na vsako stran cestišča širok:
– 12 m za lokalne ceste (LC, LK in LZ),
– 10 m za javne poti prvega reda (JP1),
– 6 m za javne poti drugega reda (JP 2).
(4) Varovalni pas železniške proge, ki se meri od osi skrajnega tira, levo in desno, znaša 108 m. Pri načrtovanju in projektiranju se znotraj varovalnega pasu železniške proge upošteva obstoječa zemeljska trasa SVTK kablov in pripadajoče SVTK naprave.
(varovalni pasovi energetske infrastrukture)
(1) Širine varovalnih pasov elektroenergetskih vodov znašajo:
– za nadzemni napetostni nivo 220 kV in 400 kV: 80 m (40 m na vsako stran od osi daljnovoda) in 40 m od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje,
– za nadzemni napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m na vsako stran od osi daljnovoda) in 15 m od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje,
– podzemni kabelski sistem 110 kV in 35 kV: 6 m (3 m levo in 3 m desno od osi KBV),
– za nadzemni napetostni nivo od 1 kV do 20 kV: 20 m (10 m na vsako stran od osi daljnovoda),
– za podzemni napetostni nivo od 1 kV do 20 kV: 2 m (1 m na vsako stran od osi daljnovoda),
– za razdelilne postaje srednje napetosti, transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV: 2 m od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje.
(2) Gradnje na območju varovalnih pasov elektroenergetskih vodov so dopustne v skladu s predpisom, ki določa pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanje dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja.
(3) Za vsak poseg v varovalni pas je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja.
(4) V sklopu posodabljanja obstoječih distribucijskih elektro omrežij in gradnji novih ni dovoljeno posegati v daljnovod Brestanica - NEK, ki je varnostnega pomena za zagotavljanje otočnega obratovanja v primeru izgube 400 kV zunanjega napajanja NEK.
(5) Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina poteka v širini 65 m na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi ali od ograje merilno regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. V 2 x 5 m varnostnem pasu plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji.
(6) Varovalni pas distribucijskih in priključnih plinovodov znaša 5 m od osi plinovoda na vsako stran.
(varovalni pasovi ostale infrastrukture)
Varovalni pasovi posameznih infrastrukturnih omrežij (vodovod, kanalizacija, vod, namenjen telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugi vodi za določeno vrsto gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma v javno korist, razen priključkov nanje) znašajo 3 m, merjeno od osi posameznega voda, če ni s področnimi predpisi določeno drugače.
12.3.3 Pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora graditi, rekonstruirati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Gradnja gospodarske javne infrastrukture se praviloma izvaja v sklopu obstoječih infrastrukturnih koridorjev in na območjih grajenega javnega dobra. Gradnja infrastrukture se ne načrtuje oziroma izvaja po poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih. Če se tem območjem ni možno izogniti je za gradnjo treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno. Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali iz drugih razlogov neustrezni. Zagotoviti je treba predpisane medsebojne odmike ter odmike od objektov in drevja.
(4) Trase javne infrastrukture je potrebno predvideti s čim manjšim številom prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotoka.
(5) Skozi protipoplavne nasipe NEK ne smejo potekati penetracije pod koto PMF (plinovod, vodovod, električni vodi, drenaže itd.).
(6) Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste, poti in struge oziroma njihovi koridorji. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, predvsem najkvalitetnejših, njivskih površin oziroma, se z novimi posegi ne razdrobi posestna struktura.
(7) Posamezni komunalni objekti in naprave ter telekomunikacijski objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, naprave omrežja mobilne telefonije, črpalne postaje, sanitarni kioski, zbiralniki in podobno, morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, v sklopu obstoječih objektov, ob njih ali pod nivojem terena ter izven varovanih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine. Objekti, podzemni in nadzemni vodi, se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam. Na izpostavljenih legah se zagotovi čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora. V primeru, da gradnja izven varovanih območij ni možna, je treba pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojne službe.
(8) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura je prikazana v grafičnem delu OPN oziroma se izvaja v skladu z določili odloka. Odstopanja od predvidenih tras so možna v primeru, če se pri nadaljnjem, podrobnejšem proučevanju ali pri projektiranju izkaže, da so nove rešitve tehnično ali ekonomsko sprejemljivejše. Pri tem se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, prav tako rešitve ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
(gradnja prometne infrastrukture)
(1) Ob regionalnih, lokalnih ter zbirnih in krajevnih cestah se ob upoštevanju prostorskih možnosti gradijo hodniki za pešce z javno razsvetljavo in kolesarske steze. Javna razsvetljava mora biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo s področja svetlobnega onesnaževanja.
(2) Ob kolesarskih povezavah se uredijo počivališča oz. info. točke s spremljajočimi objekti z možnostjo servisiranja koles, izposojevalnice koles, klopi in koši za smeti ter dopolnilne in usmerjevalne table. Na trasah poti se postavijo informativne usmerjevalne table in pregledne karte, ki uporabnikom dajejo zadostne informacije o trasah in časovnem poteku.
Kolesarska infrastruktura se zgradi širine:
– večnamenska pot najmanj 3 m. V primeru, ko gradnja zaradi obstoječih stavb ni možna, najmanj 2 m,
– večnamenska steza in kolesarska steza, najmanj 2,5 m,
– kolesarski pas na cestišču 2 x 1,0 m (dvostranski enosmerni).
(3) Ob javnih cestah je dopustno urejati avtobusna postajališča in počivališča.
(4) Pri dimenzioniranju parkirišč je treba upoštevati veljavne normative za določanje parkirnih mest po posameznih dejavnostih.
(5) Pri gradnji prometne infrastrukture v primeru premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču, se gradnja izvaja tako, da je zagotovljena poplavna varnost ob upoštevanju pogojev soglasodajavca oziroma upravljavca voda.
(6) Ob gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju prometne infrastrukture se zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste.
(7) Urgentni in intervencijski dovozi do parcel namenjenih gradnji, morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.
(gradnja energetske infrastrukture)
(1) Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji se dogradita nizko in srednje napetostno omrežje s pripadajočimi transformatorskimi postajami. Predvideni elektroenegetski vodi se umeščajo v skladu s srednjeročnimi in letnimi plani investicij, z ozirom na kritične razmere v nizkonapetostnem omrežju na posameznem območju in v skladu z Razvojem elektrodistribucijskega omrežja (REDOS 2040).
(2) Transformatorske postaje se gradijo v kabelski izvedbi, izjemoma izven urbanih naselij, kjer so potrebne manjše moči, na betonskem ali lesenem drogu. Nove transformatorske postaje se gradijo kot samostojni objekti, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini.
(3) Predvideno srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter območjih varovane naselbinske in krajinske dediščine mora biti v zemeljski oziroma kabelski izvedbi. Izven naselij je dopustna gradnja v nadzemni ali podzemni izvedbi.
(4) Na območjih nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se nahajajo znotraj varovalnega pasu 20 kV elektrovodov se v primeru gradenj daje prednost kabliranju le teh. Kabliranje praviloma poteka po mejah parcel.
(5) Za območja in objekte s potrebo po večji priključni moči se preveri možnost napajanja z električno energijo.
(6) Dopušča se gradnja naprav za uporabo obnovljivih virov energije za namen proizvodnje električne energije.
(7) Za gradnjo bioplinarne je treba izdelati OPPN.
(gradnja vodovodnega omrežja)
(1) V naseljih mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode. Na javnem vodovodnem omrežju se gradi hidrantno omrežje, če to dopuščajo tehnični parametri in če vodni viri lahko zagotavljajo zadostne količine požarne vode. Na območjih, kjer ni možno zagotoviti zadostnih količin požarne vode, je možno urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti zajem požarne vode iz površinskih vodotokov v skladu s pogoji upravljavca.
(2) Za vsako širitev vodovodnega omrežja, komunalno opremljanje območij, povečanje profilov cevovodov vodovodnega omrežja, priključitev večjih porabnikov vode, hidrantnih omrežij, se izdela hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v vodooskrbnem sistemu s podatki o količinskem predvidenem odvzemu pitne vode.
(gradnja kanalizacijskega omrežja in odvajanje padavinskih in odpadnih voda)
(1) Pri odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda je treba upoštevati vse veljavne predpise s področja varstva okolja. Za vsako širitev kanalizacijskega omrežja, komunalno opremljanje območij, povečanje profilov cevovodov kanalizacijskega omrežja, se izdela hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v sistemu odvajanja in čiščenja.
(2) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je treba izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je treba upoštevati maksimalne in minimalne pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka na eni strani ter maksimalno količino očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču in biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok je, po potrebi, pred iztokom potrebno predvideti zadrževalni bazen ustreznih dimenzij.
(3) Priključitev na kanalizacijsko omrežje je obvezna na območjih, kjer je kanalizacija zgrajena. Odpadne vode na območjih, na katerih še ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje se odvaja v male čistilne naprave ali nepretočne greznice.
(4) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav se pred iztokom očisti do predpisane stopnje. Gnojišča in gnojne jame se gradi v skladu z veljavnimi predpisi tako da ni nevarnosti odtekanja gnojnice v podzemno vodo.
(5) Za obratovanje naprave, ki odvaja industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo, ali neposredno v površinske vode ali posredno v podzemne vode, mora upravljavec naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
(6) Padavinske odpadne vode se prioritetno odvaja v ponikovalnice. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, vendar znotraj parcele namenjene gradnji. Če ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok ali razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki …). Padavinske vode morajo biti speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. Čista padavinska voda se lahko uporabi za sanitarne in tehnološke potrebe. V primeru zgrajene padavinske kanalizacije se odvajajo v kanalizacijo. Onesnažene padavinske vode se morajo pred izpustom v ponikovalnico, vodotok ali na teren prečistiti v skladu z veljavnimi predpisi.
(gradnja komunikacijske infrastrukture)
(1) Pri gradnji objektov in naprav komunikacijske infrastrukture je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.
(2) Predvideni vodi komunikacijske infrastrukture se praviloma gradijo v kabelski izvedbi.
(3) Omrežja in naprave mobilne telefonije se umešča tako, da se jih združuje v obstoječe infrastrukturne koridorje in umešča ob obstoječe naprave.
(1) Vsi povzročitelji se morajo vključiti v redno zbiranje in odvoz odpadkov. Za večstanovanjske in nestanovanjske stavbe je treba zagotovi ustrezen odjemni prostor in zbirni prostor, tako za posode, ki so namenjene ločenem zbiranju, kakor tudi zbiranju mešanih komunalnih odpadkov.
(2) Odpadki se zbirajo v predpisanih posodah in odvažajo v skladu z veljavnimi predpisi. Zbirna in odjemna mesta se izvedejo v skladu s predpisi s področja urejanja prostora in morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim, ter požarno-varstvenim pogojem, in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah ter morajo biti vizualno neizpostavljena.
(3) Okolico ekoloških otokov je treba primerno urediti in pri oblikovanju slediti usmeritvam iz »Kataloga urbane opreme in objektov za oglaševanje v občini Krško«.
(obnovljivi viri energije-ogrevanje)
(1) Na območju občine je za ogrevanje možno uporabiti naslednje obnovljive vire energije: lesna biomasa (individualni kotli, povezava v daljinske mikrosisteme), sončna energija (sončni kolektorji) ter geotermalna energija (predvsem kot prečrpavanje tople vode in dogrevanje s toplotnimi črpalkami).
(2) Pri obstoječih stavbah je treba zagotoviti skupinski/individualni način ogrevanja in pridobivanje tehnološke toplote na način, kot ga predvideva Lokalni energetski koncept.
12.4 Skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnimi potrebami ter glede varovanja zdravja
12.4.1 Celostno ohranjanje kulturne dediščine
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta,
– na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorskimi izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije odvečnih materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu.
Za registrirano kulturno dediščino dodatno veljajo še prostorski izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine, ki so navedeni v nadaljevanju tega odstavka.
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjosti (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
V območjih kulturne krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
Za registrirano memorialno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(13) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
(14) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo, ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(15) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah - obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(16) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(17) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(18) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(1) Varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti je razvidno iz Prikaza stanja prostora, ki je sestavni del OPN.
(2) Na celotnem območju občine, kjer so ekološko pomembna območja (EPO), Natura 2000 območja ter rastlinstvo in živalstvo, habitatni tipi (HT), in naravne vrednote (NV) veljajo splošni omilitveni ukrepi:
– Upoštevanje veljavne področne zakonodaje.
– Višje naravovarstveno vrednotene habitatne tipe in kvalifikacijske habitate, ki so habitat številnih vrst območja (tudi kvalifikacijskih) se ohranja v največji možni meri. Tudi mejice, posamezne skupine dreves in gozdni rob se ohranjajo. Gozdni rob se po opravljenih delih sanira z avtohtonimi vrstami.
– Obrežno vegetacijo vodotokov in stoječih vodnih teles se ohranja. Tudi v brežine in struge površinskih voda se ne posega. V primeru, da so utrjevanja brežin nujna iz varnostnih razlogov, se za utrjevanje namesto betona uporabljajo naravni materiali (kamen, les, drevesno in grmovno vegetacijo …). Prav tako se ne spreminja hidroloških režimov površinskih voda. Pri odvzemih vode se zagotovi ekološko sprejemljiv pretok. Površinska voda se ne onesnažuje (izpusti toksičnih snovi, sanitarne vode, gnojnice …) ali vanje odlaga odpadkov. V površinska vodna telesa se ne vlaga oziroma vzreja tujih organizmov, prav tako je treba preprečiti uhajanja že prisotnih tujih organizmov v ostale površinske vode.
– Čas izvajanja gradbenih del ter aktivnosti, ki povzročajo višje nivoje hrupa (streljanje) izven naselij, na naravno ohranjenih območjih, se prilagodi tako, da ne bo motilo (kvalifikacijskih) ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Intenzivna gradbena dela, ki povzročajo visoko obremenjenost območja s hrupom, se izven naseljenih območij opravijo od 16. julija do 30. decembra.
– Pri vseh območjih načrtovane namenske rabe, pri katerih je predvideno osvetljevanje (tudi v času gradnje), je zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaženja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočnih metuljev, hroščev, ptic in netopirjev) treba upoštevati usmeritev, da se območij ne osvetljuje oziroma, da se osvetljevanje zmanjša na najnižjo možno raven. Upošteva se predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja poleg tega pa se za osvetljevanje uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe ter možnostjo samodejnega vklopa in izklopa.
– Viškov izkopnega materiala ali gradbeni material se trajno ne odlaga na teh območjih. Lokacije trajnega odlaganja viškov izkopnega materiala se umesti izven teh območij. Lokacije trajnih odlaganj viškov izkopnega materiala morajo biti določene vnaprej in izbrane v dogovoru z naravovarstvenim nadzorom. Preprečiti je treba tudi kakršnokoli onesnaženje (izlitja nafte, olj, spiranja toksičnih snovi, težkih kovin). Delovna mehanizacija in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibna. Tudi začasne lokacije odlaganja viškov izkopnega in gradbenega materiala je treba umestiti izven območij z večjo naravovarstveno vrednostjo. Prevoz gradbene mehanizacije in dovoz gradbenega materiala se v največji možni meri izvajata po obstoječi infrastrukturi.
(3) Na celotnem območju občine, kjer so ekološko pomembna območja (EPO), Natura 2000 območja ter rastlinstvo in živalstvo, habitatni tipi (HT), in naravne vrednote (NV) veljajo skupni omilitveni ukrepi:
– Na območju regijskega parka Kozjanski park se ohranja mozaičnost krajine, krajinsko značilne gradnje, ohranja in vzpostavlja ekstenzivne visokodebelne travniške sadovnjake, ohranja in vzpostavlja se mejice, ohranja se primarna vegetacija ob vodotokih.
– Izkoriščanje mineralnih surovin je dovoljeno samo ob sprotni sanaciji že izkoriščenih površin.
– Nove infrastrukturne posege se načrtuje izven Natura 2000 območij, zavarovanih območij, EPO in naravnih vrednot. V vodotoke, stoječa vodna telesa in njihove brežine se ne posega oziroma v najmanjši možni meri. Morebitna prečkanja vodotokov morajo biti izvedena tako, da ne bodo spremenila hidrološkega režima vodotokov. Treba je preprečiti onesnaženje površinskih voda v času gradnje in obratovanja. Pri načrtovanju tras novih cest se še posebej skrbno preuči vpliv na divjad in dvoživke. V primeru, da so območja novo načrtovanih cest pomembna za prehajanja divjadi in dvoživk, je potrebno za te skupine živali urediti ustrezne prehode preko cest, na način, da ne bo prihajalo do množičnih poginov.
– V primeru, da se na objektih, kjer so zatočišča in kotišča netopirjev (cerkev Sveti Peter in Pavel, Brestanica; cerkev Bazilika Sveta Marija Lurška, Brestanica; grad Rajhenburg, Brestanica; cerkev Sveta Neža, Vrh pri Površju; cerkev Sveti Lenart, Gorenje Ravno; cerkev Sveti Martin, Velika vas; cerkev Sveti Križ, Podbočje; cerkev Sveti Peter in Pavel, Veliko Mraševo; cerkev Sveti Urh, Vihre; cerkev Sveti Nikolaj, Stari Grad; cerkev Sveta Marija, Dolenja vas pri Krškem; cerkev Sveti Jožef, Trška Gora; cerkev Sveta Ana, Leskovec) izvajajo vzdrževalna, obnovitvena ali kakršnakoli druga gradbena dela, pa tudi na objektih v njihovi neposredni bližini, je treba pred izvedbo del zaprositi za strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana. Vsa morebitna dela na teh objektih se izvajajo izven sezone razmnoževanja. Bivanje in izletavanje živali iz objekta v času del in po njih mora biti nemoteno. Stavb se ne osvetljuje, če pa je osvetljevanje potrebno iz varnostnih razlogov se osvetljevanje uredi na že zgoraj opisan način (pri splošnih ukrepih). Odprtin, skozi katere netopirji izletavajo se ne osvetljuje; stavb se ne osvetljuje ob mraku, ampak le ob popolni temi. V bližini teh stavb se v največji možni meri ohranja grmovna in drevesna vegetacija ter mejice.
– Na območju ekosistemskih ali zooloških naravnih vrednot se v okviru turistične dejavnosti ne izvaja množičnih prireditev (koncertov, večjih športnih prireditev …), izvaja se mirne oblike rekreacije oziroma dejavnosti (sprehajanje, plavanje, vožnja s kolesi, čolnarjenje, piknik prostori.). Vožnja z motornimi čolni po ribnikih ni sprejemljiva.
(4) Za gradnjo objektov na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, se pridobi naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa naravovarstveno soglasje.
(5) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti izveden na način, ki zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranjajo v čim bolj naravnem stanju. Ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali. Odvzem plavin in drugi posegi v drstišča so prepovedani. Prav tako je prepovedano posegati in vznemirjati ribe na drstiščih in varstvenih revirjih. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se morajo načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor. Odvzem plavin (gramoz, prod, mivka) in drugi posegi v drstišča so prepovedani.
(6) Pred vsakim posegom v vodni ali obvodni prostor, ki bi lahko povzročil škodo na ribah, je treba pravočasno obvestiti Ribiško družino, glede na pristojnost, zaradi učinkovite izvedbe intervencijskih izlovov rib.
12.4.3 Varstvo okolja in naravnih dobrin
(1) Pri gradnji objektov, rekonstrukciji ter spremembi namembnosti objektov se upoštevajo predpisi s področja varstva zraka.
(2) Zmanjšanje emitiranih količin toplogrednih plinov v zrak se zagotovi s povečanjem števila objektov, priključenih na zemeljski plin in prehodom na alternativne oziroma obnovljive vire ogrevanja ter upoštevanjem preprečitev izgube toplote na objektih. Prav tako je treba predvideti ukrepe za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, predvsem z zmanjšanjem emisij onesnaževal in zmanjšanjem prašnih delcev PM 2,5 in PM 5 s prehodom kurišč na zemeljski plin.
(3) Za zmanjšanje emisije toplogrednih plinov se predvidi vzpostavitev inovativnega sistema za energetsko oskrbo vseh novih stavb.
(4) V skladu s predpisom o učinkoviti rabi energije v stavbah se mora v stavbah zagotavljati predpisana moč za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije.
(5) Upravljavec naprave, ki je vir emisije v zrak, mora skladno s predpisom o emisiji snovi v zrak iz nepremičninskih virov onesnaževanja med obratovanjem zagotavljati izpolnjevanje zahtev iz okoljevarstvenega soglasja.
(1) Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda razvrstijo v 1. in 2. red. Na območju občine Krško sta vodotoka 1. reda reka Sava in Krka, ostali vodotoki pa so vode 2. reda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območja naselja sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen, ko gre za: gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo; gradnjo objektov grajenega javnega dobra; ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda; ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave; gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih; gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem; gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(3) Na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču je mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost; se s tem ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječa posebna raba voda, to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami, se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plaviti in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlaganje in pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlaganje ali pretovarjanje od kopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi, odlaganje odpadkov.
(5) Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(6) V primerih, ko dejansko stanje celinskih voda ni skladno s podrobnejšo namensko rabo določeno v grafičnem delu OPN se pri načrtovanju, ne glede na določeno podrobnejšo namensko rabo prostora, upošteva dejansko stanje celinske vode in pogoje glede gradenj na vodnem in priobalnem zemljišču.
(7) Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljen samo na način in pod pogoji, ki jih določajo veljavni predpisi. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano. V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
(8) Pri projektiranju je treba upoštevati obstoječe objekte merske mreže za monitoring podzemnih voda na način, da ni predvidena kakršnakoli gradnja v minimalno 5 m radiju od objekta merske mreže; ne bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda; se v bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače; bo odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno zatekanje; je zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže.
(9) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico, na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z veljavnimi predpisi.
(10) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje. Vodno soglasje je treba pridobiti za: poseg na vodnem in priobalnem zemljišču; poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb; poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice; poseg na varstvenih in ogroženih območjih; poseg zaradi odvajanja odpadnih voda; poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik; hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim ter za gradnjo enostavnih objektov, če gre za gradnjo na vodovarstvenem območju. Vloga za pridobitev vodnega soglasja mora vsebovati vse predpisane sestavine.
(11) Za odvzem vode je pred pridobitvijo vodnega soglasja treba pridobiti vodno dovoljenje.
(1) Posegi v vodovarstvena območja ne smejo poslabšati stanja vodnih virov. Predvideti je treba njihovo ustrezno zaščito in druge ukrepe za varovanje. Pri gradnjah in ureditvah na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa o varovanju vodnega vira.
(2) Na vodovarstvenih območjih je treba za vsa območja poselitve predvideti učinkovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda in izven teh predvideti izgradnjo ustreznih čistilnih naprav.
(varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov se upoštevajo ukrepi za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini, ne sme presegati vrednosti, opredeljene v veljavni uredbi, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. V primeru prekoračene vrednosti je treba zmanjšati porabo elektrike vseh svetilk, in sicer z redukcijo režima delovanja ali vgradnjo varčnejših svetil.
12.4.4 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Na poplavno ogroženih območjih se omejuje razvoj, izvajajo se sanacije in ureditve na način, da ni ogroženo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(2) Na območju poplav in z njimi povezane erozije, kar je razvidno v Prikazu stanja prostora, se v skladu z veljavnim predpisom upoštevajo pogoji in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije ter pogoji glede gradenj določeni s tem odlokom. Na območju reke Save od HE Krško dolvodno se izven veljavnosti karte razredov poplavne nevarnosti upošteva opozorilna karta poplav, ki je prikazana v Prikazu stanju prostora.
(3) Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Ohranjajo se retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(5) Zmanjševanje škodljivega delovanja voda se zagotavlja z ustreznimi tehničnimi ukrepi, lahko tudi z ekoremediacijo.
(6) Na stavbnih zemljiščih dolvodno od mostu Krško na območjih razredov poplavne nevarnosti, do izvedbe vseh ukrepov iz Uredbe o DPN za HE Brežice, gradnja ni dopustna. Po izvedbi ukrepov iz DPN za območje HE Brežice se v Prikazu stanja prostora ažurirajo podatki o poplavnih območjih.
Na poplavnih območjih je dopustna le nadzidava, rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih stavb. Gradnja novih stavb je možna le v smislu nadzidav, nadomestnih gradenj - odstranitve obstoječih stavb in na mestu odstranjenih stavb gradnja novih, ki so po tlorisni velikosti enake odstranjenim. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(7) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so na poplavnih območjih Save in Krke, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni in velja opozorilna karta poplav (poplavna območja ob Savi gorvodno od mostu Krško, posamezna območja ob Savi dolvodno od mostu Krško, poplavna območja ob Krki ter poplavno območje Senovskega potoka) je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih stavb je možna le v smislu nadzidav, pod pogojem, da gradnja ne vpliva na vodni režim in bistveno ne povečuje ogroženosti. Dopustne so tudi nadomestne gradnje – odstranitve obstoječih stavb in na mestu odstranjenih stavb gradnja novih, ki so po tlorisni velikosti enake odstranjenim. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(erozijska in plazljiva območja)
(1) Na erozijskih območjih je prepovedano: poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin, krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, vlačenje lesa.
(2) Na plazljivih območjih je prepovedano zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode; izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča; krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(3) V primeru pojava nevarnosti plazenja in erozije na posameznih območjih se za to območje, po predhodno izdelani oceni ogroženosti ter na njihovi podlagi izdelanih načrtov zaščite in reševanja, predvidi ukrepe za preprečitev nevarnosti in odpravo morebitnih posledic zdrsov, zemeljskih plazov in drugih oblik erozijskega delovanja. Posegi na plazljivih in erozijskih območjih se izvajajo le v skladu s predpisi s področja varovanja in upravljanja z vodami.
(4) Na erozijskih in plazljivih območjih, ki so na Prikazu stanja prostora evidentirana, je treba pred izdajo dovoljenja za gradnjo izdelati strokovno geološko-geotehnično poročilo za območje parcele, namenjene gradnji ter ureditve za potrebe gradnje. Morebitne zaščitne ukrepe se izvede pred začetkom gradnje oz. se gradnjo opusti v kolikor je iz poročila razvidno, da ustreznih ukrepov ni mogoče izvesti.
(1) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu - zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu - študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(2) Pri načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upošteva prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi.
(3) Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, s katerimi se zagotovijo zadostne količine vode za gašenje. Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoze do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(1) Objekti morajo biti projektirani in protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za 8. stopnjo potresne intenzitete po lestvici MSK-64 in ob upoštevanju projektnega pospeška tal.
(2) Na območju mesta Krško se v sklopu objektov določenih v veljavnem predpisu gradijo zaklonišča osnovne zaščite ter stropna konstrukcija objekta nad kletjo tako, da zdrži rušenje objektov nanjo.
12.4.5 Pogoji glede obrambe
(1) Območja možne izključne rabe, omejene in nadzorovane rabe prostora so prikazana v Prikazu stanja prostora.
(2) Posegi na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe ne smejo onemogočati uporabe območja posebnega pomena za obrambo v primeru vojnega in izrednega stanja, krize ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče rabo za obrambne potrebe v navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
(3) V območjih omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je dovoljena obstoječa primarna (kmetijska ali gozdna) raba ter uporaba komunikacij. Na območju niso dopustne gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ter zadrževanju večjega števila ljudi. Uporaba objektov ne sme omejevati funkcionalnosti območja za potrebe obrambe. Za vse posege v območjih omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
(4) V oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi je treba za vsako novogradnjo višine nad 18 m pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva. V oddaljenosti do 2 km od takih območij je treba za vsako novogradnjo višine nad 25 m pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, razen za novogradnje v okolici območij za potrebe obrambe na vzpetinah izven naseljenih območij.
12.4.6 Pogoji glede omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta
(omejena raba prostora zaradi jedrskega objekta)
Na območju nadzorovane rabe prostora zaradi jedrskega objekta, ki je razvidno v Prikazu stanja prostora, se pri gradnji objektov upoštevajo merila za prepovedi in omejitve gradnje kot je določeno v veljavnem predpisu. Za gradnjo objekta ali izvedbo gradbenih del na območju nadzorovane rabe je treba pridobiti soglasje Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost.
12.4.7 Pogoji glede vplivnega območja letališča
(vplivno območje letališča)
(1) Med ovire v coni letališča štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno.
(2) Zunaj cone letališča, štejejo za ovire:
– v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča;
– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, in ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov;
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov.
(3) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje upravljavca, objekte pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
12.4.8 Pogoji glede varovanja zdravja
(1) Za prebivalce je treba urediti oskrbo s kvalitetno pitno vodo.
(2) Pri gradnjah in ureditvah na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov, ki so navedeni po posameznih EUP.
(3) Pri umeščanju novih stanovanjskih stavb je treba upoštevati minimalen čas osončenja bivalnih prostorov, ki je ob zimskem solsticiju 1 uro, ob ekvinokcijih 3 ure in ob letnem solsticiju 5 ur. Minimalen čas potrebnega osončenja bivalnih prostorov ni treba upoštevati pri obstoječih stanovanjskih objektih v starih mestnih jedrih.
(4) Za zmanjšanje emisije toplogrednih plinov se predvidi vzpostavitev inovativnega sistema za energetsko oskrbo vseh stavb.
(5) Objekte, ki so pomemben vir onesnaževanja zraka je dopustno umeščati le v območja proizvodnih dejavnostih (območja namenskih rab IP, IG in IK), pri čemer se v ta območja ne umešča objektov z varovanimi prostori.
(1) Varstvo pred hrupom se na območju občine Krško izvaja na podlagi posameznih območij podrobnejše namenske rabe prostora. Stopnje varstva pred hrupom so določene v skladu s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) I. stopnja varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa je na območju namenske rabe:
– Gh (gozd - mirno območje);
– K1h in K2h (najboljša in druga kmetijska zemljišča - mirno območje).
(3) II. stopnja varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa je na območju namenske rabe prostora:
– SSh (stanovanjske površine - mirna območja);
– CDh (druga območja centralnih dejavnosti - mirno območje);
– ZPh (parki - mirno območje);
– SBh (stanovanjske površine za posebne namene - mirno območje);
– BT (površine za turizem - mirno območje).
(4) III. stopnja varstva pred hrupom, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa so na območju namenske rabe prostora:
– SS (stanovanjske površine), SB (stanovanjske površine za posebne namene) in SK (površine podeželskega naselja);
– CU (osrednja območja centralnih dejavnosti) in CD (druga območja centralnih dejavnosti);
– BC (športni centri);
– ZS (površine za oddih, rekreacijo in šport), ZP (parki), ZD (druge urejene zelene površine) in ZK (pokopališča);
– A (površine razpršene poselitve): As - pretežno stanovanjska gradnja, Av - stanovanjska gradnja na vinogradniških območjih, At - površine za turizem in podobne dejavnosti, Az – površine za zidanice in Ak – grajeno območje kmetije;
– VC (celinske vode).
(5) IV. stopnja varstva pred hrupom, kjer ni stavb z varovanimi prostori in so dopustni posegi v prostor, ki so lahko bolj moteči zaradi povzročanja hrupa so določeni na območjih namenske rabe prostora:
– IP (površine za industrijo), IG (gospodarske cone) in IK (površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo);
– PC (površine cest), PŽ (površine železnic) in PO (ostale prometne površine);
– E (območja energetske infrastrukture);
– O (območja okoljske infrastrukture);
– VI (območja vodne infrastrukture);
– LN (površine nadzemnega pridobivalnega prostora);
– f (območja za potrebe obrambe zunaj naselij);
– K1 in K2 (najboljša in druga kmetijska zemljišča);
– G (gozdna zemljišča).
(6) Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom znaša 1000 m. Lahko je tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(7) Za celotno območje občine je izdelana karta hrupa. Mirna območja poselitve na podlagi pobude občine razglasi pristojno ministrstvo.
(8) Ukrepi varstva okolja pred hrupom so usmerjeni na ukrepe za zmanjšanje emisije hrupa na viru, na ukrepe za preprečevanje širjenja hrupa v okolje in v zadnji fazi na ukrepe za zagotovitev ustreznih bivalnih razmer v preobremenjenih stavbah.
(9) Mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju je potrebno upoštevati v skladu z zakonodajo. Na območjih, kjer se ugotovi prekoračene mejne vrednosti kazalcev hrupa se izvedejo ustrezni protihrupni ukrepi na podlagi predhodno opravljenih meritev.
(10) Zmanjšanje emisije hrupa na viru zaradi prometa doseže s preusmeritvami prometnih tokov, hitrostnimi in časovnimi omejitvami in izboljšanjem voznih lastnosti cestnih površin, zmanjšanje emisije hrupa obratov in naprav z izbiro in namestitvijo naprav, katerih emisija hrupa izpolnjuje zahteve ustreznih predpisov ali s protihrupno sanacijo obstoječih virov. Emisijo hrupa zaradi prireditev na prostem in zvočnih naprav je možno zmanjšati z ustrezno lokacijo prireditvenih prostorov, nastavitvijo jakosti naprav za predvajanje zvoka in s časovnimi omejitvami.
(11) Ukrepi za preprečevanje širjenja hrupa v okolje (protihrupne ograje in nasipi) se uporabljajo za zaščito okolja pred hrupom s prometnih cest in železniških prog in za zaščito pred hrupom z industrijskih površin ali proizvodnih obratov. Ukrepi so primerni predvsem za zaščito strnjenih poselitvenih območij ob železniških progah in ob novih cestah, ob obstoječih cestah, ki potekajo skozi naselja z že formirano in prepoznavno urbano strukturo, pa le izjemoma.
(12) Ukrepi za zagotovitev ustreznih bivalnih razmer (izboljšanje zvočne izolativnosti oken v preobremenjenih stavbah z varovanimi prostori) so primerni na območjih, kjer drugi ukrepi niso tehnično izvedljivi ali ekonomsko upravičeni. Na ta način se praviloma sanira preobremenjene posamične stavbe na območjih razpršene gradnje ali stavbe neposredno ob prometnicah v strnjenih naseljih.
(13) Upravljavci obstoječih proizvodnih obratov, obrtnih in storitvenih dejavnosti, ki so potencialni viri hrupa, morajo zagotoviti obratovalni monitoring virov hrupa in na njegovi podlagi v primeru prekoračitev mejnih vrednosti zagotoviti izvedbo ustreznih omilitvenih ukrepov, kot so tehnična sanacija virov hrupa, prilagoditev obratovalnega režima ali izvedbo ukrepov za preprečitev širjenja hrupa v okolje.
(14) Pristojni organ občine za javne shode in javne prireditve po predpisih o javnih zbiranjih izda dovoljenje za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom za uporabo zvočnih naprav.
(15) Obratovanje naprav za predvajanje mehanske ali žive glasbe v odprtih gostinskih lokalih ali na gostinskih vrtovih je možno pod pogoji, določenimi v uporabnem dovoljenju. Dovoljenje mora upoštevati omejitve, ki izhajajo iz stopnje varstva pred hrupom za območje, na katerem je lokal.
(elektromagnetno sevanje)
(1) Na območju občine so obstoječi in načrtovani viri elektromagnetnega sevanja, ki pomembno vplivajo na zdravje ljudi.
(2) Novogradnje objektov ali rekonstrukcije obstoječih objektov ali naprav, ki so vir elektromagnetnega sevanja ne smejo povzročiti prekomernih obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(3) V območju varovalnih pasov elektroenergetskih vodov se upoštevajo predpisi, ki določajo pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(4) Območja v življenjskem in naravnem okolju se glede na občutljivost posameznega območja za učinke elektromagnetnega sevanja delijo na I. in II. območja, ki so določena v skladu s predpisom, ki ureja elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. Na območju občine je I. stopnja varstva pred sevanjem določena na območju namenskih rab prostora SS, SSh, SB, SBh, SK, CU, CD, CDh, BT, BC, As, Av, At, Ak in Az. II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski, obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti (namenska raba ZS, ZP, ZPh, ZD, ZK, E, O, IP, IG, IK, VC, VI, LN in f) ter vsa druga območja, ki niso določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu prometu (PC, PŽ in PO).
(5) Za gradnjo bazne postaje mobilne telefonije je treba izdelati strokovno oceno z izračunom sevalne obremenitve izbranega sistema, s katero se dokaže, da sevanje ne bo negativno vplivalo na okolje v vplivnem območju.
(6) Na obstoječih stavbnih zemljiščih, ki se nahajajo znotraj varovalnih koridorjev obstoječih in predvidenih daljnovodov 110 kV in 400 kV in na katerih velja I. stopnja varstva pred sevanjem, so možne le sanacije v obsegu obstoječih gabaritov stavb, nadzidave in dozidave pa ne. Prav tako znotraj varovalnih koridorjev daljnovodov 110 in 400 kV niso dovoljene novogradnje. Upošteva se varovalni koridor iz vidika varstva zdravja ljudi, ki je za I. območje varstva pred sevanji na višini 1 m, od 11 do 14 m na vsako stran od središčne osi daljnovoda ter za daljnovod 400 kV od 42 do 46 m na vsako stran od središčne osi.
12.5 Skupni pogoji glede tehničnih zahtev objektov
(pogoji glede dostopa do objektov funkcionalno oviranim osebam)
Vsi objekti v javni rabi morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir. Pri načrtovanju oziroma projektiranju se upoštevajo veljavni predpisi s teh področij.
154. člen
(učinkovita raba energije)
(1) Na območju občine se učinkovita raba energije zagotavlja z izvajanjem: izolacijo stavb, zamenjavo stavbnega pohištva, uporabo kondenzacijskih tehnik zgorevanja, menjavo kotlov, boljšo regulacijo ogrevanja, učinkovitejšo razsvetljavo, večjo izrabo geotermalne in sončne energije ter lesne biomase.
(2) Pri prenovi in novogradnji vseh javnih in zasebnih stavb je treba upoštevati veljavni predpis s področja učinkovite rabe energije v stavbah. V skladu s tem se zagotovi uporaba lastnih naprav ali priključkov na naprave zunaj stavbe. Lastne naprave se vgradijo v sklopu obstoječih stavb ali kot prosto stoječe objekte, ob upoštevanju prostorskih, okoljskih in kulturnovarstvenih pogojev.
(3) Pri rekonstrukciji ali gradnji novih stavb, pri katerih se zamenjuje sistem oskrbe z energijo in presegajo s predpisi določene gabarite, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
(4) Z ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb se zagotavljajo čim manjše izgube toplotne energije. Uporabljajo se lokalno razpoložljivi obnovljivi viri energije in tako zmanjšuje izgube energije pri prenosu in distribuciji.
(5) Pri prenovi se spodbujata namestitev zbiralnikov sončne energije za pridobivanje električne energije in ogrevanje sanitarne vode ter izraba padavinske vode v sanitarne namene.
12.6 Skupni pogoji glede gradnje na območjih gozda in kmetijskih zemljišč
(pogoji glede gradnje na območjih gozda in kmetijskih zemljišč)
(1) Na območjih stavbnih zemljišč, kjer je v naravi gozd, se upoštevajo naslednji ukrepi:
– lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej;
– poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh.
– po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, treba vzpostaviti v prvotno stanje.
(2) Na območjih stavbnih zemljišč, kjer je v naravi kmetijsko zemljišče, se na vodovarstvenih območjih upoštevajo naslednji ukrepi:
– treba je izdelati gnojilni načrt, ki ga določajo predpisi s področja gnojenja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter upoštevati ukrepe iz predpisa za zavarovanje vodnega vira.
3 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji
3.1 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za naselja, druge EUP in odprti prostor
3.1.1 Naselja z elementi lokalnega središča
Dolenja vas pri Krškem, Drnovo, Gora, Koprivnica, Rožno, Senuše, Veliki Podlog, Veliki Trn, Zdole, Spodnji Stari Grad
156. člen
(DOL 041 - DOL 046, DRN 041, GOR 04, KOP 04, ROŽ 041 - ROŽ 044, SNŠ 04, VEP 04, VET 041 - VET 044, ZDO 041 - ZDO 044, SSG 04)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja: 111 Enostanovanjske stavbe 112 Večstanovanjske stavbe 1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (samo bungalovi ter druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev) 1251 Industrijske stavbe (samo delavnice, pekarne, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice) 1252 Rezervoarji, silosi in skladišča (samo hladilnice in pokrite skladiščne površine), 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 1272 Obredne stavbe 1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute in podobno) 24110 Športna igrišča (samo igrišča za športe na prostem, kot so: nogomet, tenis, košarka, baseball) 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine) 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje (samo ograje, oporni zid, škarpa) Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je poleg zgoraj navedenih gradenj dopustna še gradnja: 113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 121 Gostinske stavbe 122 Poslovne in upravne stavbe 12301 Trgovske stavbe (samo samostojne prodajalne in butiki, pokrite tržnice, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije) 12303 Bencinski servisi 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (samo dvorane za družabne prireditve) 12620 Muzeji in knjižnice 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo (samo stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko izobraževanje, jasli, vrtci, osnovne šole) 1265 Stavbe za šport 1272 Obredne stavbe 1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene (kulturni spomeniki) 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo gasilski domovi, nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javne sanitarije in podobno, zaklonišča) Gradnja navedenih stavb je dopustna tudi na območju stanovanjskih površin (SS), če se parcela namenjena gradnji nahaja ob lokalni ali regionalni cesti. V sklopu stavb, ki se gradijo na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je poleg prostorov za izvajanje dejavnosti dopustna ureditev bivalnih prostorov. Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) so dopustne gradnje: 121 Gostinske stavbe 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 1242 Garažne stavbe 1251 Industrijske stavbe (samo delavnice, pivovarne, montažne hale, pekarne, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice) 1252 Rezervoarji, silosi in skladišča (samo hladilnice in pokrite skladiščne površine), 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 1265 Stavbe za šport 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo gasilski domovi, nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javne sanitarije in podobno, zaklonišča) 24110 Športna igrišča (samo igrišča za športe na prostem, kot so: nogomet, tenis, košarka, baseball, bazenska kopališča na prostem) 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, zabaviščni parki in podobni objekti na prostem javni vrtovi, parki, trgi, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine) 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje (samo ograje, oporni zid, škarpa) Na površinah gospodarske cone (IG) je dopustna gradnja: 1220 Poslovne in upravne stavbe, samo stavbe s pisarnami 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; samo samostojne prodajalne 1242 Garažne stavbe 125 Industrijske stavbe in skladišča; samo delavnice, montažne hale, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice, hladilnice in specializirana skladišča, pokrite skladiščne površine Na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna gradnja: 24110 Športna igrišča (samo igrišča za športe na prostem, kot so: nogomet, tenis, košarka, baseball) |
| 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje (ograje, oporni zid, škarpa) Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna gradnja: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine Na površinah pokopališč (ZK) se urejajo pokopališča s potmi in pripadajočimi zelenimi pasovi, kjer se lahko gradijo: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine Na območju okoljske infrastrukture (O) je dopustna gradnja: 22232 Čistilne naprave |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Dopustna je tudi gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: – majhna stavba, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, – samostojno parkirišče, – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, – objekt za rejo živali, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, – objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost. Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) in drugem območju centralnih dejavnosti (CD) ni dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so: objekt za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost. |
Dopustne dejavnosti | Dopustne dejavnosti: (A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve 03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov (C)PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (F) GRADBENIŠTVO (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE 53 Poštna in kurirska dejavnost (I) GOSTINSTVO (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI; vse razen 72 Znanstvena in raziskovalna dejavnost (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI: 77 Dajanje v najem in zakup 79 Dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 81 Dejavnosti oskrbe stavb in okolice 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti (P) IZOBRAŽEVANJE (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 86 Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti 88 Socialno varstvo brez nastanitve: dnevno varstvo otrok, dejavnost invalidskih podjetij, dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas (S) DRUGE DEJAVNOSTI (T) DEJAVNOSTI GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO V stavbah, na stanovanjskih površinah (SS) je dopustno izvajati dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: – parkirišča ter manipulativne površine, potrebne za opravljanje dejavnosti morajo biti urejene v sklopu parcele, namenjene gradnji, – sodijo v III. območje varstva pred hrupom (50–60 dBa), – ne presegajo predpisanih standardov kakovosti okolja, glede onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, – za njih ni treba izdelati presoje vplivov na okolje. Dejavnosti je dopustno izvajati tudi v stanovanjskih stavbah na stanovanjskih površinah (SS) pod pogojem, da najmanj 50 % neto tlorisne površine stavbe predstavlja bivalni del. |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | – Na stanovanjskih površinah (SS) do 0,6. – Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU), drugem območju centralnih dejavnosti (CD) in območju gospodarske cone (IG) do 0,7. |
Tlorisni gabariti | – Maksimalna tlorisna velikost, enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe z vsemi dozidavami, je do 200 m2, večstanovanjske stavbe do 400 m2. – Maksimalna tlorisna velikost stavb, ki niso stanovanjske, je do 500 m2. Dopustni so tudi večji tlorisni gabariti pod pogojem, da je tloris stavbe členjen. |
Višinski gabariti/etažnost | – V enoti DRN 041 in VEP 04 je etažnost stanovanjskih stavb le P+M. Višina slemena stavbe je največ 8,8 m. Etažnost P+1+M je dopustna v primeru prilagoditve višine sosednjim stavbam. Višina slemena stanovanjske stavbe je največ 10 m nad koto najnižjega obstoječega terena ob stavbi. Dopustna je tudi gradnja kleti. – Etažnost večstanovanjskih stavb je največ P+2+M pod pogojem, da stavba ne izstopa iz vedute naselja. Kolenči zid je največ 0,6 m. Dopustna je gradnja kleti, ki je v celoti vkopana oziroma do 0,6 m nad koto najnižjega obstoječega terena ob stavbi. |
3. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Najmanj 500 m2. |
4. OSTALI POGOJI |
DRN 041 | – Na območju gasilskega doma se uredijo javne površine (trg, sejmišče, park, zelene površine, parkirišča). Za ureditev se uporabljajo kvalitetni naravni materiali. – Vzpostavijo se zeleni prehodi med pozidanim in kmetijskimi zemljišči. Intenzivnejša zelena pregrada se vzpostavi na jugu in zahodu (proti industrijski coni in avtocesti). Zasaditve se izvajajo z avtohtono vegetacijo. – Načrtuje se ureditev večnamenske steze ob javni poti JP 692792 in JP 692771. – Na območju druge urejene zelene površine (ZD)v vzhodnem delu naselja se ohranjajo zelene travnate površine kot obstoječa dejanska raba prostora, dopustna je prezentacija arheološke dediščine in ureditev arheološkega parka. Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustna. – Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. Na arheološkem najdišču je prepovedano globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča. – V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja. – Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. – Na vodovarstvenem in poplavnem območju je na površini za oddih, rekreacijo in šport (ZS) dopustna ureditev športnega igrišča z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja. Gradnja parkirišča in stavb ni dopustna. |
GOR 04 | – Jedro naselja se ureja z obnovo posameznih objektov, ki imajo še ohranjene značilne tipološke arhitekturne elemente. Na fasadah obnovljenih objektov, ki mejijo na glavno cesto, se ohranijo detajli (okenske obrobe, vogali, cokle, ganki, strešne odprtine), – Ob severozahodni meji športnega igrišča se zasadi avtohtona vegetacija, – Ohranja se veduta na cerkve sv. Lovrenca, ki mora ostati v prostoru razpoznavna dominanta. V vplivnem območju cerkve se ohranja nepozidan odprti prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora. Dopustna je rekonstrukcija hiše Gora 5 z gospodarskim poslopjem ter prenova kovačije. Postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo je dovoljeno le na podlagi predhodnega soglasja, ki ga odobri pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine, – Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na območju varstva kulturne dediščine se ohranja prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. – Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
KOP 04 | – Uredi se obojestranski pločnik ob glavni cesti, ob cerkvi in stari osnovni šoli se uredi trg s pripadajočo urbano opremo (svetilke, koši, klopi, škarpe, informacijske table), – Obvodna vegetacija ob Koprivniškem potoku se ne sme odstraniti, – Parkirne površine ob šoli se zasadijo z avtohtonimi drevesnimi vrstami. – Na območju varovane profane stavbne dediščine je treba ohranjati komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), prostorski kontekst, pojavnost in celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine). |
ROŽ 041 | – Večnamenska javna površina se uredi ob gasilskem domu in ob objektu krajevne skupnosti, – Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je od vrst objektov dopustna le gradnja 1265 Stavbe za šport. – Na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna gradnja: igrišča za košarko (velikosti do 28 x 15 m), odbojko (velikosti 9 x 18 m) in mali nogomet oziroma rokomet (velikosti 20 x 40 m). Parkirišča se uredijo med cesto in potokom. Ob potoku in parkirišču se zasadi avtohtona vegetacija. – Na parcelni številki 572/1 k. o. 1360 ob obstoječem ribniku se nahaja levi pritok Presladolskega potoka, ki je verjetno zacevljen. Potek potoka je treba identificirati. Pet metrov levo in desno od cevi, gradnja stanovanjskega objekta ni dopustna. Kot možnost se dopuščata odpiranje potoka in premik struge na rob območja. – Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
ROŽ 043, ROŽ 044 | – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB v enoti ROŽ 4/4 je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
SNŠ 04 | – V vplivnem območju cerkve sv. Lucije se ohranja nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora. Postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo je dovoljeno le na podlagi predhodnega soglasja, ki ga odobri pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. – Na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS), kjer je v naravi gozd, se ohranja dejanska raba prostora. V gozdu je dopustno urediti trim stezo, piknik prostor, adrenalinski park. – Uredi se pločnik skozi naselje. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
SSG 04 | – Na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta, ki je razvidna v Prikazu stanja prostora, je treba upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih. – Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja obcestnega niza stavb. V vzhodnem delu se ohranjajo posamezna kvalitetna drevesa. Na robovih obeh območij in med posameznimi parcelami za gradnjo ter ob parkiriščih je treba izvesti zasaditve. – Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora, je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. – Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
VEP 04 | – Na stanovanjski površini (SS) v zahodnem delu naselja se za gradnjo stanovanjskih stavb uredi nova dovozna cesta. Stavbe se locira v obcestnem nizu tako, da je krajša stranica stavbe vzporedna s cesto. – Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) ob površini za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je od vrst objektov dopustna le gradnja 1265 Stavbe za šport. – Na površini celinske vode (VC), ki je naravni rezervoar požarne vode in površinah za oddih rekreacijo in šport (ZS) je dopustna ureditev dostopov do vode, postavitev pomolov in ureditev brežin. Ureditve se izvajajo sonaravno z naravnimi materiali. Ohranja se obstoječa zasaditev. Dopustna je ureditev parkirnih površin ob dovozni cesti do proizvodnega kompleksa. Parkirišče se ob robu zasadi z avtohtonimi drevesi. Na površini celinske vode (VC) je dopustno izvajati dejavnosti športnega ribolova. – Uredijo se pločniki in pešpot med večnamenskim objektom (sedež krajevne skupnosti) in območjem vrtca. – V severnem delu naselja se ob javni poti JP 693731 načrtuje večnamenska pot, v južnem delu naselja pa se ob javni poti JP 693781 načrtuje večnamenska steza. – Ob severni, zahodni in južni meji gospodarske cone (IG) se zasadi vegetacijski pas z uporabo avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst v funkciji vizualne pregrade. Fasade stavb se oblikovno sanira tako, da se izboljša vizualna podoba vstopa v naselje. – Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«. – Na območju registrirane naselbinske dediščine je treba upoštevati pogoje navedene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«. Oblikovanje stavb mora slediti značilnostim prostora in obstoječe grajene strukture, ki je prepoznavna kot varovana vrednota območja: – tlorisni gabarit: podolžen tloris, brez izzidkov, – višinski gabarit: P+M, v primeru gradnje kleti je ta vkopana v zemljo, – streha: simetrična dvokapnica, naklon 40-45 stopinj, – kritina: je temno siva ali opečno rdeča. Osvetlitev podstrešja je dopustna s klasično oblikovanimi frčadami ali pultnimi okni, – fasade: zaglajen omet v beli ali pastelni barvi; balkoni na čelnih, ožjih fasadah načelno niso dopustni, dopustna izvedba lesenega ganka po celotni dolžini vzdolžne fasade, okenske in vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično razporejene, okenska stekla deljena na 4 ali 6 pol. |
| – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Zaradi ohranjanja sakralne stavbne dediščine je treba ohranjati prostorsko integriteto, pričevalnost in dominantnost dediščine. Ohranja se naselbinska zasnova, odnos med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom, prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja, prepoznavno lego v prostoru oziroma krajini, naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), vedute na naselje in pogledi iz njega, prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd. |
VET 041 | – V južnem delu naselja se na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD), nad cesto v smeri Ravni in severno od župnišča ohranja brežina v obstoječi dejanski rabi prostora. – Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. – Na območju varovane stavbne dediščine je treba ohranjati komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), prostorski kontekst, pojavnost in celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine). |
ZDO 041 | – Ob jugozahodni meji parkirišča pri pokopališču se izvede zasaditev, zasaditev se izvede prav tako ob parkirišču poslovnega objekta, južno od pokopališča. Ob javni poti JP 691872 se na stavnih površinah gradijo stanovanjski objekti v gradbeni liniji. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
DOL 045, VET 043, VET 044, ZDO 041, ZDO 042, ZDO 043 | – Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
ZDO 044 | – – Na poplavnem območju ob potoku Močnik (Zg. Pohanca), razvidnem v Prikazu stanja prostora je na območju MPN stavbe dopustno graditi, po pogojih vodnega soglasja. Na območju razreda SPN je gradnja stavb prepovedana. Gradnja stavb je dopustna le na območjih strjeno grajenih stavb v obstoječih naseljih in kadar je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in pogoji iz vodnega soglasja zagotoviti, da vpliv posega ni bistven. Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
Anovec, Anže, Ardro pri Raki, Armeško, Brege, Brezje pri Raki, Brezje pri Senušah, Brezje v Podbočju, Brezovica v Podbočju, Brezovska Gora, Brlog, Brod v Podbočju, Bučerca, Celine, Cesta, Črešnjice nad Pijavškim, Dobrava ob Krki, Dobrava pod Rako, Dobrova, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas pri Raki, Dolenji Leskovec, Dolga Raka, Dovško, Drenovec pri Leskovcu, Gmajna, Golek, Gorenja Lepa vas, Gorenja vas pri Leskovcu, Gorenji Leskovec, Gorica pri Raztezu, Gorica, Gornje Pijavško, Gradec, Gradnje, Gržeča vas, Gunte, Hrastek, Jelše, Kalce-Naklo, Kržišče, Kobile, Koprivnica, Kostanjek, Kremen, Lokve, Lomno, Mali Kamen, Mali Koren, Mali Podlog, Mali Trn, Malo Mraševo, Mikote, Mladje, Mrtvice, Nemška vas, Osredek pri Trški Gori, Pesje, Planina pri Raki, Planina v Podbočju, Pleterje, Podlipa, Podulce, Površje, Pristava ob Krki, Pristava pri Leskovcu, Prušnja vas, Raka, Ravne pri Zdolah, Ravni, Ravno, Raztez, Reštanj, Sela pri Raki, Selce pri Leskovcu, Selo, Smednik, Smečice, Spodnje Dule, Spodnje Pijavško, Srednje Arto, Srednje Pijavško, Sremič, Stari Grad, Stolovnik, Stranje, Straža pri Krškem, Straža pri Raki, Šedem, Šutna, Trška Gora, Velika vas pri Krškem, Veliki Dol, Veliki Kamen, Veliko Mraševo, Veniše, Videm, Vihre, Vrhulje, Zabukovje pri Raki, Žabjek v Podbočju, Žadovinek, Ženje
157. člen
(ANO 051 – ANO 052, ANŽ 051 – ANŽ 053, APR 05, ARM 051 - ARM 052, BRG 051 – BRG 052, BPS 05, BRL 05, BRO 05, BRP 05, BUČ 051 – BUČ 052, BVP 05, BZG 05, BZR 05, CEL 05, CES 05, ČNP 05, DLE 051 - DLE 053, DLV 05, DOB 051 – DOB 053, DOK 05, DOR 05, DOV 05, DPL 05, DPR 05, DVR 05, GAD 05, GCA 05, GLE 05, GLV 05, GMA 051 – GMA 054, GOL 05, GOV 05, GPI 05, GPR 05, GRA 05, GRŽ 05, GUN 05, HRA 05, JEL 05, KAN 05, KRŽ 05, KOB 05, KOP 05, KOS 05, KRE 05, LIB 05, LOK 05, LOM 05, MAK 051 - MAK 053, MAM 05, MAP 05, MAT 05, MIK 05, MKO 05, MLA 05, MRT 05, NEM 05, OSR 05, PDC 05, PES 05, PLE 051 - PLE 052, PLI 05, POK 05, POV 051 - POV 052, PPL 05, PPR 05, PRU 05, PVP 05, RAI 05, RAV 051 - RAV 052, RAZ 051, RAZ 052, REŠ 051 - REŠ 053, RPZ 051 - RPZ 052, SEL 05, SMČ 05, SME 005, SLI 051, SLI 052, SPD 05, SPL 05, SPP 05, SPR 051 - SPR 052, SRA 05, SRE 05, SRP 05, STG 051 - STG 052, STK 05, STO 051 - STO 054, STR 051 - STR 052, STŽ 051 - STŽ 053, ŠED 05, ŠUT 05, TRG 05, VED 051 - VED 052, VEK 051 - VEK 053, VEM 05, VEN 051 - VEN 052, VEV 05, VID 05, VIH 05, VRH 05, ZAB 051 - ZAB 052, ŽAB 05, ŽAD 05, ŽEN 05)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na površinah podeželskega naselja (SK) je dopustna gradnja: 111 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe 1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (samo bungalovi ter druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev) 1252 Rezervoarji, silosi in skladišča (samo hladilnice in pokrite skladiščne površine) 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 1272 Obredne stavbe 1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute in podobno) |
| 24110 Športna igrišča (samo igrišča za športe na prostem, kot so: nogomet, tenis, košarka, baseball) 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine) 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje (samo ograje, oporni zid, škarpa) Ob glavni in regionalni cesti je dopustna tudi gradnja: 121 Gostinske stavbe 123 Trgovske stavbe (samo samostojne prodajalne in butiki, pokrite tržnice, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije in 12304 stavbe za storitvene dejavnosti) Poleg zgoraj navedenih objektov je na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) dopustna gradnja: 121 Gostinske stavbe 122 Poslovne in upravne stavbe 123 Trgovske stavbe (samo samostojne prodajalne in butiki, pokrite tržnice, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije) 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (samo dvorane za družabne prireditve) 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo (samo stavbe za predšolsko vzgojo) 1265 Stavbe za šport 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo gasilski domovi) V enoti MAM 5 je ob regionalni cesti na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) dopustna gradnja še: 12303 Bencinski servisi V enotah JEL 05, GCA 05, KAN 05, PRU 05, ŠUT 05 in VEM 05 je na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) za potrebe športa in rekreacije v naselju od vrst objektov dopustna gradnja le: 1265 Stavbe za šport, samo pomožne stavbe na športnih igriščih Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) so dopustne gradnje: 121 Gostinske stavbe 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 1242 Garažne stavbe 1251 Industrijske stavbe (samo delavnice, pivovarne, montažne hale, pekarne, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice) 1252 Rezervoarji, silosi in skladišča (samo hladilnice in pokrite skladiščne površine), 1265 Stavbe za šport 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo gasilski domovi, nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javne sanitarije in podobno, zavetišča in hoteli za živali, pesjaki, konjušnice in podobno) 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje (samo ograje, oporni zid, škarpa) Na površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) NEM 05 in GCA 05 je dopustna gradnja: 12713 Stavbe za spravilo pridelka 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, samo hladilnice in specializirana skladišča ter pokrite skladiščne površine Poleg navedenega je v enoti GCA 05 za potrebe kmetije dopustna gradnja tudi: 111 Enostanovanjske stavbe Na površini za turizem (BT) je dopustna gradnja: 121 Gostinske stavbe 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij (samo stavbe žičniških naprav) 24110 Športna igrišča (samo igrišča za športe na prostem, kot so: nogomet, tenis, košarka, baseball) 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine) 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje (samo ograje, oporni zid, škarpa) Na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna gradnja: 24110 Športna igrišča (samo igrišča za športe na prostem, kot so: nogomet, tenis, košarka, baseball) 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje (ograje, oporni zid, škarpa) Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna gradnja: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine Na površinah pokopališč (ZK) je poleg urejanja pokopališč s potmi in pripadajočimi zelenimi pasovi dopustna gradnja: 1272 Obredne stavbe 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na površinah podeželskega naselja (SK) in površinah za kmetijsko proizvodnjo (IK) je dopustna tudi gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: – majhna stavba, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, – podporni zid, le do višine 0,5 m, – samostojno parkirišče, – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, – objekt za rejo živali, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, – objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost. |
| Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) in drugem območju centralnih dejavnosti (CD) od objektov dopustnih na površinah podeželskega naselja (SK), ni dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: objekt za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost. |
Dopustne dejavnosti | Dopustne dejavnosti: (A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve, 03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov. (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 10 Proizvodnja živil 11 Proizvodnja pijač 13 Proizvodnja tekstilij 14 Proizvodnja oblačil 15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov 16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva 17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (F) GRADBENIŠTVO 43 Specializirana gradbena dela (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL (I) GOSTINSTVO (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI; vse razen 72 Znanstvena in raziskovalna dejavnost (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI: 77 Dajanje v najem in zakup 79 Dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 81 Dejavnosti oskrbe stavb in okolice 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 86.23 Zobozdravstvena dejavnost 86.9 Druge dejavnosti za zdravje 88 Socialno varstvo brez nastanitve (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti (S) DRUGE DEJAVNOSTI (T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO V stavbah na površinah podeželskega naselja (SK) je dopusten razvoj obstoječih dejavnosti in umeščanje novih dejavnosti pod pogoji: – parkirišča ter manipulativne površine, potrebne za opravljanje dejavnosti, morajo biti urejene v sklopu parcele namenjene gradnji, – sodijo v III. območje varstva pred hrupom (50-60 dBa), – ne presegajo predpisanih standardov kakovosti okolja, glede onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, – za njih ni treba izdelati presoje vplivov na okolje. Dejavnosti je dopustno izvajati tudi v stanovanjskih stavbah pod pogojem, da več kot 50 % neto tlorisne površine objekta predstavlja bivalni del. V stavbah za šport je dopustno opravljanje dejavnosti strežbe jedi in pijač. Na površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) v enotah BRO 05, VEV 05 in ŽAD 05 je dopusten le razvoj in dopolnitev obstoječih dejavnosti, oziroma le dejavnosti vezanih na kmetijsko proizvodnjo. |
2. VELIKOST IN LEGA OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | – Na površinah podeželskega naselja (SK) do 0,5. – Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU), drugem območju centralnih dejavnosti (CD), površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) in površini za turizem (BT) do 0,8. |
Tlorisni gabariti | – Maksimalna tlorisna velikost stanovanjske stavbe in stavbe za šport z vsemi dozidavami je do 150 m2. – Maksimalna tlorisna velikost stavbe, ki ni stanovanjska, je do 400 m2. Dopustni so tudi večji gabariti, pod pogojem, da je tloris členjen. – V enotah (nižinska naselja) VEV 05, BRG 05, MRT 05, VIH 05, MAP 05, GRŽ 05, JEL 05, GCA 05, PPL 05, KAN 05, MAM 05, VEM 05, BRO 05, SEL 05, DOK 05, POK 05, PES 05, ŽAD 05 so dopustni le tlorisi objektov pravokotnih oblik, brez izzidkov. |
Višinski gabariti/etažnost | – Stavba za šport: kota slemena največ 7 m od kote najnižjega obstoječega terena ob stavbi. – V nižinskih naseljih v enotah VEV 05, BRG 05, MRT 05, VIH 05, MAP 05, GRŽ 05, JEL 05, GCA 05, PPL 05, KAN 05, MAM 05, VEM 05, BRO 05, SEL 05, DOK 05, POK 05, PES 05, ŽAD 05 je etažnost stavb le P+M. Etažnost P+1+M je dopustna v primeru prilagoditve višine sosednjim stavbam. Dopustna je tudi gradnja kleti. Višina slemena stanovanjske stavbe je največ 10 m nad koto najnižjega obstoječega terena ob stavbi. |
Lega objektov | – V nižinskih naseljih v enotah VEV 05, BRG 05, MRT 05, VIH 05, MAP 05, GRŽ 05, JEL 05, GCA 05, PPL 05, KAN 05, MAM 05, VEM 05, BRO 05, SEL 05, DOK 05, POK 05, PES 05, ŽAD 05 nezahtevne in enostavne stavbe ni dopustno locirati med glavno fasado stanovanjske stavbe ter javno cesto. Izjema je le vetrolov pred vhodom in nadstrešek velikosti do 6m2. |
3. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Najmanj 600 m2. |
4. OSTALI POGOJI |
ANŽ 051 | – Na površini za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna le ureditev poti in piknik prostora oziroma ureditve, pri katerih se ohranja gozd v dejanski rabi prostora. – Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
ARM 052, BPS 05, DPL 05, GMA 054, GOL 05, GOV 05, GPI 05, POV 052, SPP 05, VEN 052, VEK 051, VID 05 | – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – V enoti GPI 05 je treba na zemljišču parcelna št. 2590/1 k. o. Veliki Trn v času gradnje izvajati arheološki nadzor. |
BRG 051, JEL 05, MAK 052 | – Na območju registrirane naselbinske dediščine je treba upoštevati pogoje, navedene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«. Oblikovanje stavb mora slediti značilnostim prostora in obstoječe grajene strukture, ki je prepoznavna kot varovana vrednota območja: – tlorisni gabarit: podolžen tloris, brez izzidkov, – višinski gabarit: P+M, v primeru gradnje kleti je ta vkopana v zemljo, – streha: simetrična dvokapnica, naklon 40-45 stopinj, – kritina: je temno siva ali opečno rdeča. Osvetlitev podstrešja je dopustna s klasično oblikovanimi frčadami ali pultnimi okni, – fasade: zaglajen omet v beli ali pastelni barvi; balkoni na čelnih, ožjih fasadah niso dopustni, dopustna je izvedba lesenega ganka po celotni dolžini vzdolžne fasade, okenske in vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično razporejene, okenska stekla deljena na 4 ali 6 pol. – Ohranja se večnamenska pot po javni poti JP 629803, ob javni poti JP 692873 se načrtuje ureditev večnamenske steze. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na vodovarstvenem območju v enoti BRG 051 se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. – Na poplavnem območju v EUP BRG 051 je za gradnjo ali drugi poseg treba predhodno pridobiti vodno soglasje. |
BRG 052 | – Ob lokalni cesti se načrtuje ureditev večnamenske steze. – Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je za gradnjo ali drug poseg, treba predhodno pridobiti vodno soglasje. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
BRL 05, GRA 05 MLA 05, PRU 05, ŽAB 051 | – Velikost in oblikovni pogoji: – dopustni le tlorisi objektov pravilnih oblik, brez izzidkov, – podolžni tloris z razmerjem stranic 1:1,5 do 1:2, – etažnost: do K+P+M s poudarjeno osrednjo osjo daljše fasade z vhodom, – streha: simetrična dvokapna streha z naklonom od 40 – 45 stopinj, – kritina: bobrovec, zareznik ali betonski zareznik, samo opečnato rdeče barve, – fasada: izvedena v zaglajenem ometu bele ali pastelne barve, okenske in vratne odprtine pokončne in pravokotne oblike, simetrične razporejene. Na vzdolžnih fasadah so dopustni leseni ganki, ki morajo biti izvedeni po celotni dolžini fasade. Na ožjih fasadah (zatrepnih) balkoni niso dovoljeni. Uporabljajo se avtohtona gradiva (les, kamen). – Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
BRL 05, BVP 05, GAD 05, KOS 05, PRU 05, PVP 05, RPZ 051, RPZ 052, STR 051 | Na območju varovane podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna, treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki jamo pregledajo in podajo navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem. |
BRO 05 | – Ob vzhodno mejo naselja se prestavi kmetija, ki v središču naselja nima možnosti širitve. Za potrebe kmetije se zgradi stanovanjska hiša, skladišče za pridelke, hladilnica in večnamensko gospodarsko poslopje. – Ob reki Krki se varuje priobalno zemljišče kot zeleni pas, širine 15 m. – Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. – Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«. – Na skrajnem severovzhodu enote (parcelna št. 854/2 k. o. 1330) je treba identificirati zacevljen desni krajši pritok Krke. 5 m levo in desno od cevi gradnja stanovanjskega objekta ni dopustna. Kot možnost se dopuščata odpiranje potoka in premik struge na rob območja. – Na jugozahodnem delu enote (parcelne št. 926/1, 926/2 in 927 vse k. o. 1330) se na območju NV ohranjanja zoološke lastnosti, obrežne vegetacije ob Krki ne odstranjuje. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
BUČ 052 | – V sklopu prenove zaselka se uredi vaški trg. – Velikost in oblikovni pogoji: – dopustni le tlorisi objektov brez izzidkov, – etažnost: do K+P+M s poudarjeno osrednjo osjo daljše fasade z vhodom, – streha: simetrična dvokapna streha z naklonom 40–45 stopinj, – kritina: le opečno rdeče barve, – fasada: izvedena v zaglajenem ometu bele ali pastelne barve, okenske in vratne odprtine pokončne in pravokotne oblike, simetrično razporejene, – Na območju arheološkega najdišča je treba upoštevati prostorske izvedbene pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
BVP 05 | – Ohranja se slemenska zasnova naselja in kakovostni arhitekturni tip objektov, – Neustrezno arhitekturno oblikovani objekti se sanirajo s povzemanjem značilnosti kakovostne arhitekture. – Velikost in oblikovni pogoji: – podolžni tloris z razmerjem stranic 1:1,5 do 1:2, – etažnost: do K+P+M, s kolenčnim zidom do 0,6 m. Pri podkletenih stavbah je klet lahko vidna v celoti samo na eni vzdolžni strani, – streha: simetrična dvokapna streha z naklonom od 40–45 stopinj, izvedba frčad in čopov ni dovoljena. Sleme in daljša stranica stavbe sta vedno vzporedna s plastnicami, – kritina: bobrovec, zareznik ali betonski zareznik, samo opečnato rdeče barve, – fasada: izvedena v zaglajenem ometu bele ali pastelne barve, dopustna je kombinacija z lesom (lesen oboj v horizontalnem rastru). Na vzdolžnih fasadah so dopustni leseni ganki, ki morajo biti izvedeni po celotni dolžini fasade. Na ožjih fasadah (zatrepnih) balkoni niso dovoljeni. Okenske in vratne odprtine so pravokotne, pokončne ter simetrično razporejene. Stavbno pohištvo mora biti leseno v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa. – Novogradnje stanovanjskih in drugih nestanovanjskih stavb so dopustne do velikosti 80 m2. Višina stavbe od kote kleti na nevkopani strani do najvišje točke objekta je največ 9 m. – Ohranjajo se prehodi v pobočje z vinogradi, širine najmanj 2,5 m. – Podporni zidovi so na podlagi predhodne preveritve dopustni izključno zaradi geostatične varnosti objektov (kamniti, beton obložen z naravnim kamnom, v celoti ozelenjeni). – Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
BZG 05, DLE 052, GRŽ 05, GAD 05, KRE 05, OSR 05, PRU 05, REŠ 051, SRE 05, ŠUT 05, VEM 05 | – V gozd ni dopustno umeščati grajenih objektov. – V enoti BZG 05, GRŽ 05 se na območju HT zaradi varovanja habitata kvalifikacijskih vrst netopirjev (južni podkovnjak in črtasti medvedek) ohranja gozd in gozdni rob. |
DVR 05, POV 051 | Posebno pozornost je treba nameniti robnim delom naselij Dolenja vas pri Raki in Površje, ter prehodu med grajenimi prvinami in odprtim kmetijskim prostorom. Lociranje stavb mora slediti reliefnim značilnostim tako, da bo ohranjeno razmerje med arhitekturno in krajinsko tipologijo. Zapiranje vedut na sakralni objekt ni dopustno. |
DOK 05 | Ob zahodni meji naselja je dopustna gradnja stavb za proizvodnjo in pokritih skladiščnih površin za potrebe razvoja obstoječe proizvodne dejavnosti, ki se izvaja na lokaciji. Tlorisna velikost nove proizvodne stavbe je 20 x 70 m (+/- 10 %). Višina proizvodnih ali skladiščnih stavb ne sme presegati višine obstoječe proizvodne stavbe. Dopustno je sodobnejše oblikovanje stavb z ravnimi in enokapnimi strehami. |
CEL 05, CES 05, ČNP 05, GAD 05, GPR 05, GUN 05, HRA 05, KOS 05, MAT 05, MLA 05, OSR 05, PLE 052, PRU 05, RAZ 051, RAZ 052, SMČ 05, SRA 05, ŠED 05, TRG 05, VEN 052, LOM 05, ŽAD 05, | Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
GCA 05 | – V severnem delu naselja med cestama se sanira nekdanja vaška gmajna. Prestavi se cesta v severni del območja, na mesto nekdanje pešpoti. Uredi se osrednji vaški trg. Za ureditev se izdela načrt krajinske arhitekture. – Ob vzhodno mejo naselja se na površino z objekti s kmetijsko proizvodnjo (IK) in ob lokalno cesto, prestavi kmetija iz središča naselja. V sklopu kmetije je poleg objektov za kmetijsko proizvodnjo (IK) dopustna gradnja enostanovanjske stavbe velikosti 15 x 10 m. Etažnost enostanovanjske stavbe je P+M. Višina slemena je do 8,5 m nad koto najnižjega urejenega terena ob stavbi. Ob stanovanjski stavbi se zgradi pritlična nestanovanjska kmetijska stavba – objekt za rejo živali, z garažami za kmetijske stroje, klavnico za lastne potrebe ter ostalimi pripadajočimi prostori, skupne tlorisne velikosti do 1500 m2, razmerje stranic od 1:1,5 do 1:2,5, višine do 9 m, streha naklona 30 do 35o. Ob nestanovanjski kmetijski stavbi se postavita dva stolpna silosa, višine do 10 m. – V vplivnem območju cerkve sv. Pavla je prepovedano spreminjanje tlorisnih in višinskih gabaritov objektov zaradi ohranjanja vedut in dominantnosti spomenika ter objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod. – na območju registriranega arheološkega najdišča je treba upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«. |
GLE 05 | – Prenovi se stavba osnovne šole za potrebe izvajanja izobraževalnih, kulturnih razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti. – Severno od objekta nekdanje šole, gradnja novih objektov ni dopustna. Dopustna je le rekonstrukcija obstoječih stavb, dozidave do velikosti 30 % osnovnega objekta ali nadomestne gradnje. – Ob cerkvi se ohranjajo travnate površine kot obstoječa dejanska raba prostora. – Na območju varstva kulturne dediščine se ohranja prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. |
GPR 05 | – Na območju pokopališča pri cerkvi v naselju Gorica pri Raztezu se ob zahodni meji pokopališča ohranja pas hortikulturne ureditve (drevored). – Na območju varstva kulturne dediščine se ohranja prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. |
KAN 05 | – Ob parkiriščih in ob robu površine za oddih rekreacijo in šport (ZS) se izvede zasaditev z avtohtonim drevjem ali grmičevjem. – Ob vozišču regionalne ceste se načrtuje večnamenska steza. |
KOS 05, PDC 05, RAV 051, RAV 052, STŽ 053, TRG 05 | – V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja. – V enoti RAV 051, RAV 052 in TRG 05 je zaradi varovanja vedut in ohranitve dominantnosti sakralnega spomenika, prepovedano spreminjati višinske gabarite stavb, ki stojijo na vplivnem območju spomenika. Na vplivnem območju kulturnih spomenikov lokalnega pomena so na območju stavbnih zemljišč izjemoma dopustne gradnje objektov, v skladu z namensko rabo zemljišča. Za gradnjo je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje glede lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje. – Na območju varovanja profane stavbne dediščine v enoti KOS 05 je treba ohranjati komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), prostorski kontekst, pojavnost in celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine). – Na območju arheološke dediščine je treba v enoti STŽ 053 in TRG 05 opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
| – Na območju varovanja sakralne stavbne dediščine je v enoti RAV 052: – prepovedano spreminjati višinske gabarite objektov, ki stojijo na vplivnem območju spomenika, zaradi varovanja vedut in ohranitve dominantnosti sakralnega spomenika, – dopustno graditi manjše pritlične stavbe s simetričnimi dvokapnicami z opečno kritino, izrazito vzdolžnega tlorisa, – dopustno vizualno manj zaznavno povezovanje objektov, – dopustno graditi proizvodne stavbe pod pogojem, da povzemajo oblikovalske značilnosti gospodarskih ruralnih objektov. – V enoti KOS 05 se na površini za turizem (BT) uredi prostor za kampiranje (tudi avtocamp) v sklopu katerega se uredi prostor za šotore, del pa se nameni postavitvi lesenih objektov (bungalovi). V sklopu kampa se uredi lesen pritlični sanitarni objekt, velikosti 6 x 8 m. V obstoječih stavbah kmetije se uredijo apartmaji. Del površine kmetije se nameni razstavi etnološke zbirke. |
KRŽ 05, MKO 05, RAV 052, STŽ 051 | Ob lokalnih cestah se načrtuje večnamenska steza. |
LOK 05 | Na območju parcelnih številk 316 in 313 obe k. o. 1352 je treba identificirati potek površinskega vodotoka (Lokovški potok). 5 m levo in desno od cevi oziroma vodotoka, gradnja stanovanjskega objekta ni dopustna. Dopustno je odpiranje potoka in premik struge na rob območja. |
MAM 05 | – Na površini za oddih, rekreacijo in šport (ZS) ob potoku Senuša je pri posegih treba upoštevati območje katastrofalnih poplav, razvidno iz Prikaza stanja prostora. Gradnja stavb in spreminjanje kote terena ni dopustna. – Zasaditev z drevjem in grmičevjem ob vstopu v naselje na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) zaradi preglednosti ceste ni dopustna. – Ob krožišču regionalnih cest se parkirne površine ob robu parkirišč zasadi z avtohtono vegetacijo. – Ob regionalni cesti se načrtuje večnamenska steza. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora, je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. |
MRT 05 | – Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je za gradnjo ali drug poseg, treba predhodno pridobiti vodno soglasje. – Ob lokalni cesti se načrtuje ureditev večnamenske steze. – Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
PES 05 | – Ob cesti in železnici se varuje zeleni pas, širine najmanj 6 m v funkciji vizualne in protihrupne pregrade. – Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. – Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. |
PLE 051 | – Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna tudi gradnja otroškega ali drugega javnega igrišča. – Na zemljišču parcelna št. 473/5, k. o. Pleterje se zaradi stabilnosti terena ohranja podporni zid zgrajen ob severni parcelni meji. Pomožni objekt zgrajen ob podpornem zidu, tlorisne velikosti 2,05 x 11,30 m, etažnosti P+M (ni pogoja glede višine kolenčnega zidu), višine do 5,5 m od obstoječe kote terena na južni strani stavbe do slemena, z enokapno ali dvokapno streho, fasada, naklon in kritina poenotena z osnovno-stanovanjsko stavbo. Napušč pri vhodu v pomožni objekt je do 1,2 m. – Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
POK 05 | – Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
POV 051, POV 052 | – Na območju arheološkega najdišča je treba upoštevati prostorske izvedbene pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. – Na območju varovanja kulturne krajine je treba pri umeščanju objektov slediti reliefnim značilnostim tako, da bo ohranjeno razmerje med arhitekturno in krajinsko tipologijo. Zapiranje vedut na sakralni objekt ni dopustno. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR pri vseh posegih v prostor. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
PPL 05 | – Izvede se rekonstrukcija križišča regionalne ceste in dovozne ceste za prašičjo farmo, prav tako se načrtuje večnamenska steza ob regionalni cesti. |
PPR 05 | – Druge stavbe, ki niso stanovanjske, morajo tudi v zunanjem videzu kazati svojo namembnost (fasadna kombinacija lesa in ometa, podaljšani napušči ipd.). – Rušitev arhitekturno kakovostnih starih lesenih stavb v enoti PPR 05 je dopustna le v primeru slabega gradbeno tehničnega stanja, na podlagi predhodne preveritve. |
PRU 05 | – Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
PVP 05 | – Pod vznožjem nekdanjega smučišča se na površini podeželskega naselja (SK) uredi prostor za avtodome oziroma kamp. – Na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna tudi gradnja in ureditev: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; smučišča in žičniške naprave; jahališče. |
REŠ 053 | Na območju varovanja habitatov vodnih in obvodnih organizmov se obrežna vegetacija Belskega potoka ohranja, hidrološke razmere potoka se ne spreminja. 5 m levo in desno od vodnega zemljišča gradnja stavb ni dopustna. |
SEL 05 | – Ob reki Krki se varuje priobalno zemljišče kot zelena površina z obvodno vegetacijo, širine 15 m. – Ob zahodni meji pokopališča se ob dovozni poti varuje zeleni pas, širine 5 m. Ob pokopališču in parkirišču se zasadi avtohtona vegetacija. – Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. |
SLI 051, SLI 052 | – Na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je treba upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih. – Na vodnem zemljišču 5 m levo in desno od vodnega zemljišča potoka Struga (SLI 052) gradnja objektov na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) ni dopustna. |
STG 051 | – Ob železniški progi se varuje zeleni pas, širine najmanj 5 m, v sklopu katerega se zgradijo protihrupne zaščite (kombinacija protihrupnih ograj in zasaditev). – Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. |
VEM 05 | – Ob regionalni cesti se načrtuje večnamenska steza. – Okoli cerkve se ohranjajo zelene travnate površine kot obstoječa dejanska raba prostora. – Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. – Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
VEN 051 | – Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
VEV 05 | – Ob vozišču cest se načrtuje večnamenska steza skozi naselje v smeri Drnovega in v smeri Senuš ter proti naselju Mali Podlog. – V vplivnem območju cerkve sv. Martina se ohranja nepozidanost odprtega prostora in tradicionalna raba prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod. – Prepovedano je poseganje v vse plasti arheološkega najdišča, razen pooblaščenim osebam s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem. Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
VIH 05 | – Ob lokalni cesti se načrtuje ureditev večnamenske steze. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
ŽAD 05 | – V obstoječih stavbah je dopustno izvajati kmetijsko dejavnost in skladiščenje pod pogoji, da dejavnosti sodijo v III. območje varstva pred hrupom (50-60 dBa) in ne presegajo predpisanih standardov kakovosti okolja glede onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja. Ob meji proizvodnega kompleksa se izvede zasaditev kot vizualna pregrada. – Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. – Varuje se urejena večnamenska pot. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
ANO 051, GLV 05, KRE 05, RPZ 052, STO 052, VEN 051, VEN 052, ŽAD 05 | Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
3.1.3 Druga območja centralnih dejavnosti: sakralni in drugi objekti
158. člen
(BUČ 06, DLE 06, DOV 06, GAD 06, KOP 06, KOS 06, LIB 06, MAK 06, NEM 06, REŠ 06, SPR 06, SRE 06, STŽ 06, ŠED 06, TRG 06, VEP 06, VIH 06)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) se ohranjajo obstoječe vrste objektov. Dopustna je gradnja: 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; planinske koče, gorska zavetišča in domovi 241 Objekti za rekreacijo in prosti čas V enoti SPR 06 je dopustna gradnja: 121 Gostinske stavbe 1220 Poslovne in upravne stavbe, samo stavbe s pisarnami, 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; samo samostojne prodajalne 1242 Garažne stavbe, 125 Industrijske stavbe in skladišča; samo delavnice, montažne hale, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice, hladilnice in specializirana skladišča, pokrite skladiščne površine Na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) v enoti DLE 06 je dopustna gradnja: 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, samo hladilnice in specializirana skladišča ter pokrite skladiščne površine |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) gradnja nezahtevnih in enostavnih stavb ni dopustna. V enoti BUČ 06 ter LIB 06, za potrebe lovskega doma je dopustna gradnja: – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave. Na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) v enoti DLE 06 je dopustna tudi gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, – objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost. |
Dopustne dejavnosti | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD), v enotah DOV 06, GAD 06, KOS 06, NEM 06, REŠ 06, VEP 06 in VIH 06 se v objektih za opravljanje verskih obredov (cerkve, kapelice) izvaja: 94.91 Dejavnost verskih organizacij Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD), v enotah DLE 06, KOP 06, LIB 06, MAK 06, SPR 06, SRE 06, TRG 06 se izvajajo obstoječe dejavnosti. Dopustno je izvajanje tudi: (I) GOSTINSTVO; (C) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI: 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas V enoti SPR 06 je dopustno izvajati: (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI vse razen: 19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov 20 Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov 24 Proizvodnja kovin (F) GRADBENIŠTVO (G) TRGOVINA: VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE: (I) GOSTINSTVO: 56 Dejavnosti strežbe jedi in pijač (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI Na površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) DLE 06: (A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO: 01.24 Gojenje pečkatega in koščičastega sadja 01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo, priprava pridelkov 10.3 Predelava in konzerviranje sadja in zelenjave 11. Proizvodnja pijač (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE 52.1 Skladiščenje |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0,5 |
Tlorisni gabariti | Novogradnje ne smejo presegati tlorisnih gabaritov sosednjih obstoječih stavb. Dozidave so dopustne le do velikosti 40 % tlorisa osnovne stavbe. |
Višinski gabariti/etažnost | Novogradnje ne smejo presegati višinskih gabaritov sosednjih obstoječih stavb. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Tipologija objektov, morfologija pozidave, lega objekta | – Na celotnem območju občine se z ustrezno sanacijo preprečuje propadanje cerkva oziroma v sodelovanju s strokovno službo zagotavlja redno vzdrževanje in obnova ogroženih delov objektov. – Oblikovanje fasad, horizontalna ter vertikalna členitev in uporaba materialov mora biti skladna z obstoječim objektom ali s kakovostnimi objekti v neposredni bližini. |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Parcele se prilagodijo tehnologiji in potrebam dejavnosti. Velikost parcele za gradnjo novih stavb je najmanj 1000 m2, v EUP SRE 06 pa je najmanj 500 m2. |
5. OSTALI POGOJI |
DOV 06, LIB 06, KOS 06, NEM 06, REŠ 06, STŽ 06, VEP 06, VIH 06 | – V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
DLE 06 | Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
GAD 06, DOV 06 | Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
SPR 06 | Velikost in oblikovni pogoji: – tlorisni gabarit: širina ožjega dela objekta največ 10 m, maksimalna tlorisna površina objekta je do 200 m2, klet lahko presega tlorisno površino objekta za 50 % v primeru, da je v celoti vkopana v teren, – višinski gabarit: višina objekta je največ 8 m nad koto najnižjega obstoječega terena ob objektu, – lega objektov: objekt mora biti lociran z daljšo stranico vzporedno s cesto, objekt ne sme segati dlje kot 30 m stran od roba površine za cesto, – streha: le simetrična dvokapnica, kritina: opečnato rdeča ali temno rjava barva, – fasada: zaglajen omet v beli ali pastelnih barvah. |
SRE 06 | Ob osnovni stavbi namenjeni gostinski in turistični dejavnosti je dopustna gradnja lesenega nadstreška, tlorisne velikosti do 50 m2 in višine do 6 m. V stavbi je dopustno izvajanje turističnih dejavnosti in dejavnosti članskih organizacij. |
TRG 06 | – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
3.1.4 Površine za proizvodnjo
159. člen
(DRN 07, GMA 071, GMA 072, JEL 07, RAV 07, SME 07, STŽ 07, ZLK 07)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na površinah gospodarske cone (IG) je dopustna gradnja: 1220 Poslovne in upravne stavbe, samo stavbe s pisarnami 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; samo samostojne prodajalne 1242 Garažne stavbe 125 Industrijske stavbe in skladišča; samo delavnice, montažne hale, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice, hladilnice in specializirana skladišča, pokrite skladiščne površine Na površini za industrijo (IP) je dopustna gradnja: 1242 Garažne stavbe 125 Industrijske stavbe in skladišča; samo pokrite skladiščne površine za potrebe lastne dejavnosti Na površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) je dopustna gradnja: 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 12301 Trgovske stavbe; samo samostojne prodajalne za kmetijske izdelke |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na površinah gospodarske cone (IG),površini za industrijo (IP) je dopustna gradnja tudi naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: – Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, samo nadstrešek in vetrolov, – Samostojna parkirišča Na površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) je dopustna gradnja tudi: – majhna stavba – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave – samostojno parkirišče – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje – objekt za rejo živali; razen perutninska farma – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost |
Dopustne dejavnosti | Na površinah gospodarske cone (IG) v enotah GMA 071, GMA 072, RAV 07 je dopustno izvajanje dejavnosti: (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI vse razen: 19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov 20 Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov 24 Proizvodnja kovin (F) GRADBENIŠTVO (G) TRGOVINA: VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE: (I) GOSTINSTVO: 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI Na površini za industrijo (IP) je dovoljeno opravljanje obstoječe dejavnosti. Na površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) je dopustno izvajanje: (A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | do 0,7 |
Višinski gabariti/etažnost | V primeru gradnje kleti mora biti klet v celoti vkopana v zemljo z najmanj ene strani stavbe. |
3. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Velikost parcele namenjene gradnji je najmanj 1500 m2, razen v EUP ZLK 07 najmanj 1000 m2. |
4. OSTALI POGOJI |
DRN 07 | – Dozidava obstoječe stavbe ni dopustna, dopustna je gradnja nove samostojne stavbe, tlorisne velikosti do 200 m2. – Višinski gabarit nove stavbe največ do višine obstoječe. Oblikovanje fasade in strehe mora biti poenoteno z obstoječo stavbo. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
GMA 071 | Ob meji kompleksa se ohranja pas obstoječega drevja, širine minimalno 10 m. Višinski gabarit novogradenj ne sme presegati 6 m. Maksimalna tlorisna velikost stavb je do 200 m2. |
GMA 072, RAV 07 | – Velikost in oblikovni pogoji za gradnjo stavb zaradi vplivnega območja kulturnega spomenika: – tlorisni gabarit: dopustna je gradnja le manjših stavb vzdolžnega tlorisa z razmerjem stranic najmanj 1:1,5, širina objekta je največ 12 m. Maksimalna tlorisna površina objekta je 250 m2, – višinski gabarit: P ali P+1 višine do 6 m nad koto obstoječega terena. V primeru gradnje kleti mora biti ta v celoti vkopana. Kota pritličja največ 0,5 m nad koto obstoječega terena, – streha: simetrična dvokapnica 35 – 40 stopinj ali ravna streha, – fasada: dopustna je uporaba različnih fasadnih oblog iz kvalitetnih materialov. Fasadni elementi so lahko montažne plošče, lahke obloge iz pločevine, plošče iz pranega betona, obešene fasadne plošče itd. Vidni poudarki so na vhodnih fasadah ob vhodu v stavbo. – Vse stavbe na območju cone morajo biti enotno oblikovane. – Ob robu proizvodne cone se zasadijo avtohtone drevesne vrste, kot vizualna pregrada v smeri cerkve in naselja Ravno. |
SME 07 | Na območju bencinskega servisa je dopustna dozidava obstoječih stavb ter novogradnje za potrebe obstoječe dejavnosti. |
Na območju EUP SLV 07 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi št. 2.2.5 »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Ribogojstvo Goričar, grafike od B1 do B2, ki so sestavni del izvedbenega dela OPN.
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste stavb in gradbeno-inženirskih objektov | Na površini z objekti za kmetijsko proizvodnja (IK) je dopustna gradnja: 1110 Enostanovanjske stavbe 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti; samo stavbe za oskrbo in nego živih živali in stavbe za pripravo hrane 1242 Garažne stavbe 1251 Industrijske stavbe; samo klavnice 1252 Rezervoarji, silosi in cisterne; samo hladilnice in specializirana skladišča ter pokrite skladiščne površine 12712 Stavbe za rejo živali 12713 Stavbe za spravilo pridelka 2411 Športna igrišča; samo igrišča za športe na prostem, kot so nogomet, tenis, košarka 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti; samo ograje in oporni zid, škarpa Dopustna je gradnja le ene enostanovanjske stavbe za naslednika kmetijske dejavnosti. |
Dopustne dejavnosti | (A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 1.49 Reja drugih živali 3.22 Gojenje sladkovodnih organizmov (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 10.2 Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev 10.85 Proizvodnja pripravljenih jedi in obrokov 11.02 Proizvodnja vina iz grozdja 16.1 Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa 16.29 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 46.38 Trgovina na debelo z drugimi živili, tudi z ribami, raki, mehkužci 46.73 Trgovina na debelo z lesom, gradbenim materialom in sanitarno opremo 47.23 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z ribami, raki, mehkužci (I) GOSTINSTVO 56.2 Priložnostna priprava in dostava jedi ter druge oskrbe z jedmi |
Dopustne gradnje | – Dopustno je: – novogradnje, dozidave in nadzidave, – rekonstrukcije, – vzdrževanje, – rušitev |
Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – majhna stavba – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave – ograja – podporni zid – mala komunalna čistilna naprava – rezervoar – vodnjak, vodomet – priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja – samostojno parkirišče – športno igrišče na prostem – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje – objekt za rejo živali; razen perutninska farma – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost – pomožni komunalni objekt |
2. LEGA OBJEKTOV |
Orientiranost objektov | – Sleme strehe stavbe mora biti vzporedno s plastnicami terena. – Stanovanjska stavba se locira znotraj gradbene meje. |
3. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0.5 obravnavanega območja. |
Tlorisni gabariti | – Objekti morajo biti podolgovate tlorisne oblike. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni tloris (L, T oblike, itd.) do velikosti 40 % osnovnega tlorisnega gabarita. – Dopustna je dozidava obstoječih stavb do 40 % osnovnega tlorisnega gabarita. – Stanovanjska stavba: max. tlorisne velikost 170 m2. – Kmetijsko-gospodarske stavbe: max. tlorisne velikost 1100 m2. – Stavba za spravilo sekancev: max. tlorisne velikosti 190 m2. – Športno igrišče: max. tlorisne velikost 950 m2. |
Višinski gabariti | – Dopustna je etažnost K+P+1, P+M. Višina stavb je največ 9,20 m nad koto obstoječega terena. – Ograje višje od 3 m do vključno 5 m so dopustne samo za potrebe športnega igrišča. – Dopustni so oporni zidovi do 2 m. Višje premostitve strmega terena se ureja s terasami. Vse oporne zidove je treba ozeleniti z avtohtonimi grmovnicami ali plezajočimi rastlinami. |
4. NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI |
Nezahtevne in enostavne stavbe | Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov (fasada, smer in naklon strehe ter kritina) nad 10 m2 mora biti usklajeno z osnovnim objektom. |
5. OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe | – Dopustne so dvokapne strehe. Naklon strehe je dopusten od 30-40 stopinj. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Dopustne so čopi, frčade (trapezne in enokapne frčade niso dopustne) in strešna okna. – Naprave za izkoriščanje sončne energije se na strehe postavijo vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonov se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem. |
Fasade | Prevladovati morajo naravni materiali, kot so: omet, les, kamen, dopustna je tudi uporaba stekla. Dovoljene so bele fasade ali fasade svetlih neintenzivnih barvnih tonov. Neintenzivni barvni toni so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije v beli osnovi manj kot 20 %. |
6. UREDITEV OKOLICE OBJEKTA |
Pogoji glede ureditve | Severno od novih kmetijsko-gospodarskih stavb ter ob ribniku se zasadi avtohtono drevje kot zelena vizualna bariera. |
7. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Kmetiji Goričar se določi parcela namenjena gradnji v velikosti 2,2 ha in zajema naslednja zemljišča v celoti ali delu: 1184/2, 1184/1, 1170/1, 1157/6, 1174, 1163/1, 1038/1 in 1317, vse k. o. 1332 Podbočje. Parcela namenjena gradnji je enaka območju enote urejanja. |
8. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
Splošni pogoji | – Pri priključevanju na GJI je treba upoštevati projektne pogoje upravljavca posamezne infrastrukture. – Obvezna je priključitev na vodovodno, kanalizacijsko, elektroenergetsko in cestno omrežje. – Pred izdelavo projektne dokumentacije je treba od posameznih upravljavcev pridobiti podatke za projektiranje komunalne in prometne infrastrukture. – Za priključitev stavbe na gospodarsko javno infrastrukturo, se pridobi soglasje za priključitev. |
Priključevanje na elektroenergetsko omrežje | – Električna energija za predvidene stavbe je na razpolago na nizko napetostnih zbiralnicah v transformatorski postaji 20/0,4 kV, ki se nahaja ob obstoječi stanovanjski stavbi. – Priključitev stavb se ureja preko NN omrežja. – Spodbuja se energetsko varčna gradnja in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. Dopustna je postavitev in vgradnja nebleščečih naprav za izkoriščenje sončne energije na strehah stavb, v skladu s pogoji ter soglasji pristojnih soglasodajalcev. |
Priključitev na prometno omrežje | Uredijo se novi interni dovozi in dostopi do novih predvidenih stavb v okviru že obstoječih manipulativnih površin. Predvidijo se nova parkirna mesta. |
Priključitev na vodovodno omrežje | Vse novogradnje se priključijo na vodovodno omrežje iz priključnega vodovoda. Priključitve se izvajajo v skladu s pogoji upravljavca. |
Priključitev na kanalizacijsko omrežje | – Na območju ni grajenega javnega kanalizacijskega omrežja. Nove stavbe se priključijo na obstoječo rastlinsko čistilno napravo za lastne potrebe, ki se po potrebi poveča, ali na drugo obliko male komunalne čistilne naprave. Meteorne vode se vodijo v vodne zbiralnike, se ponikajo v tla ali vodijo preko lastne meteorne kanalizacije v potok Kolaričan. Meteorne vode iz utrjenih povoznih površin se preko lovilcev olj in maščob vodijo v ponikovalnico ali potok Kolaričan. – Za potrebe nove ribogojnice za some se zgradi nov usedalnik. |
Odpadki | – Odpadke, ki nastajajo pri predelavi kmetijskih pridelkov, kot stranski produkt vinogradništva (tropine), se začasno skladišči v sklopu površin namenjenih za razvoj kmetije, v končni fazi pa kompostira ali odvaža na kmetijske površine (vinograd). – Živalske odpadke se na podlagi Pravilnika o ravnanju z živalskimi odpadki in minimalnih higiensko-tehničnih pogojih, ki jih morajo pri tem izpolnjevati objekti in prevozna sredstva (Uradni list RS, št. 93/03, 28/04 in 117/02) oddaja pooblaščenemu odjemalcu ali predela v hrano za živali na območju lastne kmetije. – S komunalnimi odpadki se ravna v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Krško (Ur. l. RS, št. 33/07, 45/09, 47/10, 30/12). Komunalne odpadke je treba zbirati v tipskih posodah. Zbirno mesto mora biti urejeno v skladu s predpisi s področja urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko tehničnim pogojem. Urejeno mora biti v sklopu parcele, namenjene gradnji in ne sme ovirati prometa na javni cesti. Lokacija odjemnega prostora se mora nahajati ob transportni poti smetarskega vozila. |
Komunikacijska infrastruktura | Priključevanje se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi. Priključitev se izvede iz obstoječe trase elektronskih komunikacij ali na obstoječe optično omrežje. |
9. OSTALI POGOJI |
SLV 7 | Na območju varovanja podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem. |
3.1.5 Gospodarska cona Smednik
(1) Na območju EUP SME 08 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi št. 2.2.5 »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Gospodarska cona Smednik, grafike od F1 do F3, ki so sestavni del izvedbenega dela OPN.
(2) Območje urejanja je namenjeno obrtnim in servisnim dejavnostim.
(3) Vrste dopustnih gradenj
– gradnje novih objektov,
– nadomestne gradnje,
– spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti pod pogojem, da nova namembnost ne presega z zakonom določenih ravni vplivov na okolje in, da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,
– rekonstrukcija objektov in naprav,
– gradnja gradbeno inženirskih objektov,
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov,
– nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, pri čemer mora biti najvišja etažnost prilagojena etažnosti okoliških objektov,
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– rušenje objektov in naprav in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.
(4) Vrste dopustnih objektov
Zahtevni objekti:
– nestanovanjske stavbe.
Manj zahtevni objekti:
– nestanovanjske stavbe,
– infrastrukturni objekti (dovozne ceste, parkirišča, manipulacijske površine, elektroenergetsko omrežje, telekomunikacijsko omrežje, plinovodno omrežje, vodovodno in kanalizacijsko omrežje).
Enostavni objekti:
– pomožni objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni, energetski, telekomunikacijski, komunalni objekti),
– začasni objekti: začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi (sezonski gostinski vrt, pokrit razstavni prostor),
– urbana oprema: objekti za oglaševanje, skulpture ali druge prostorske inštalacije, otroško igrišče, večnamenski kiosk, vodnjak oz. okrasni bazen,
– objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin, uta oziroma,
– senčnica,
– ograje: medsosedske, varovalne ograje, igriščne ograje in sajena živa meja.
(5) Gradnja enostavnih objektov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo oz. pravilnikom iz tega področja.
(6) Območje je namenjeno umestitvi naslednjih dejavnosti:
– D) Predelovalne dejavnosti
– H) Gostinstvo
– I) Promet, skladiščenje in zveze
– O) Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti
(7) Tipologija zazidave, velikost in oblikovanje objektov ter lega objektov na zemljišču
1. Poslovno proizvodni objekt - ITEO
Lokacija: na vzhodnem delu obravnavanega območja, gradbena parcela št. 1,
Konstrukcija: klasično zidan ali montažni objekt,
Orientacija objekta: primarni del v smeri sever - jug s prizidkom na zahodni strani in
možnostjo razširitve na vzhodni strani,
Horizontalni gabarit: 40 X 20 m + 20 x 20 m (l. faza ) in 25 x 20 m (II. faza ) z možnimi dodatnimi površinami (razni izzidki) in tolerancami do gradbene meje določene v grafičnem delu,
Višina objekta: P+0 in P+1, hmax = 8,0 m,
Streha: ravna, skrita v vencu v kombinaciji z dvokapnico max. naklona 25°,
Fasada: moderne zasnove z možnostjo kombinacije različnih materialov Ureditev okolice objekta: asfaltiran manipulativni plato, tlakovane terase in peš poti, urejene zelenice, možnost ureditve gostinskega vrta in otroškega igrišča z igrali.
2. Poslovno proizvodni objekt - na gr. parc. št. 2
Lokacija: na zahodnem delu obravnavanega območja, gradbena parcela št. 2,
Konstrukcija: klasično zidan ali montažni objekt,
Orientacija objekta: sever – jug,
Horizontalni gabarit: 50 X 30 m z možnimi dodatnimi površinami (razni izzidki) in tolerancami
do gradbene meje določene v grafičnem delu,
Višina objekta: P+0 in P+1, hmax = 8,0 m,
Streha: ravna, skrita v vencu v kombinaciji z dvokapnico max. naklona 25°. Fasada: moderne zasnove z možnostjo kombinacije različnih materialov Ureditev okolice objekta: asfaltiran manipulativni plato, urejene zelenice.
(8) Glavni dovozi in dostopi
V skladu s 33. členom, 6. odstavek Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Smednik-Krška vas, Ur. list št. 115/02 je potrebno obnoviti obstoječ dostop na obravnavano območje. Le ta se uredi po parceli št. 3, ki je zemljišče dveh lastnikov z urejeno služnostno pravico, z Občino Krško, za javno rabo ceste. Omenjeni priključek mora omogočati neoviran dostop na kmetijo Tomažin tudi v času izgradnje.
Glavni dovoz v območje je predviden z izvedbo novega priključka z avtobusnim postajališčem in sicer z direktno navezavo na regionalno cesto Smednik - Raka (po projektu št. 252/05; Izdelava PGD-PZI dokumentacije izgradnje hodnikov za pešce skozi vas SMEDNIK izdelanem v Dolenjski projektivi d.o.o. Novo mesto). Dovozi so direktni do prostih manipulativnih površin, predvidenih na gradbenih parcelah.
(9) Merila za določitev gradbene parcele
Predvidena je razdelitev na tri gradbene parcele oziroma parcele namenjene gradnji.
Velikost parcel:
– gradbena parcela št. 1 = 6 560 m2,
– gradbena parcela št. 2 = 4 270 m2,
– gradbena parcela št. 3 = 2 460 m2,
Maksimalna dovoljena pozidanost je 70 %.
(10) Komunalno opremljanje zemljišča
1. Promet
Območje obrtne cone Smednik se bo napajalo iz regionalne ceste R 3672 Raka – Smednik. Ob priključku se načrtuje avtobusno postajališče z enosmernim prometom okoli krožišča, ki bo nadomestilo tri predvidena postajališča. Priključek in avtobusno postajališče sta v lokacijskem območju Avtoceste Ljubljana - Zagreb, odsek št. 0627 Dobruška vas - Drnovo. Pri izdelovanju dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati projektno dokumentacijo izgradnje pločnika JR na R3-672 odsek 1338 Zavratec-Smednik, ki opredeljuje karakteristične elemente ceste, pločnika in infrastrukturnega napajanja (dokumentacijo izdeluje Dolenjska projektiva d. o. o., Novo mesto).
Dovozi so direktni do prostih manipulativnih površin predvidenih na gradbenih parcelah. Glede na faznost izvedbe priključka se predvideva začasni gradbiščni cestni priključek za potrebe izvedbe kompleksa ITEO.
2. Elektroenergetsko napajanje in javna razsvetljava
Na območju predvidene obrtne cone Smednik ni elektroenergetskih vodov in naprav.
V prvi fazi je možen začasen priklop na obstoječem kablu PPOO-A 4 x 70 + 2,5 mm2 za potrebe gradbene omarice na NN izvodu Smednik -Ranč v TP Smednik do moči 1 x 16kW. V II. fazi je potrebno projektno obdelati NN el. priključni vod od TP Smednik do predvidene Obrtne cone Smednik.
Električna energija je na razpolago v obstoječi jamborski TP Smednik (moč obstoječe TP je 100kV A, možnost povečave moči do 250kV A). V primeru, da razpoložljiva moč na obstoječi TP ne bo zadostovala potrebam Obrtne cone Smednik, bo potrebno zgraditi novo TP s pripadajočim SN 20 kV kablovodom in NN el. vodi (na osnovi PGD; PZI dokumentacije po pogojih Elektro Celje d. d.).
3. Vodovodno omrežje
Za rešitev vodooskrbe na omenjenem območju je potrebno zgraditi primarno vodovodno omrežje z navezavo na vodovodni sistem Raka. Izgradnja vodovoda je predvidena iz zahodne smeri pod naseljem Smednik.
Na celotnem območju je treba predvideti hidratno omrežje v skladu z veljavno zakonodajo (izključno v nadzemni izvedbi). Vsi objekti morajo imeti izvedene vodomerne jaške izven objektov na vedno dostopnem mestu.
Za predmetno območje je treba izdelati ustrezno hidravlično analizo, s katero se bo ugotovila potreba po pitni in požarni vodi.
4. Kanalizacijsko omrežje
Na predmetnem področju ni urejeno odvodnjavanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Za odvod komunalnih odpadnih voda je treba predvideti dvoprekatne, vodotesne greznice, locirane tako, da so dostopne za specialna vozila za praznjenje greznic. Dopustna je tudi gradnja malih komunalnih ČN. Čiste padavinske vode s streh je treba preko peskolovov in revizijskih jaškov speljati direktno v ponikovalnico, ki mora biti zgrajena na lastnem zemljišču. Onesnažene padavinske vode s predvidenih parkirnih površin je treba pred izpustom očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj.
V skladu s sanitarno tehničnimi normativi, mora biti greznica oddaljena od vodovodnega omrežja min. 5 m.
5. Telekomunikacija
Na predmetnem območju ni neposredne tangence z obstoječim TK omrežjem. Za priključitev območja na obstoječe TK omrežje je potrebno izdelati projekt TK omrežja in telefonske kabelske kanalizacije znotraj novega kompleksa ter uskladiti navezavo na predvideno telefonsko kabelsko kanalizacijo v sklopu izgradnje hodnika za pešce ( PGD -252/05, Dolenjska projektiva).
6. Ogrevanje
Ogrevanje za posamezne porabnike bo možno na UNP (utekočinjen naftni plin), ali na ELKO (ekstra lahko kurilno olje).
7. Odpadki
Predvideti je potrebno ustrezno mesto kjer se bodo zbirali komunalni odpadki. Nameščene bodo tipizirane posode za komunalne odpadke, odvoz pa bo opravljala pooblaščena služba v skladu z odlokom o ravnanju z odpadki v Občini Krško, kjer se objekt vključi v redno zbiranje in odvoz odpadkov. Odjemno mesto je lahko oddaljeno največ 5 m od transportne poti vozila za odvoz odpadkov.
(11) Merila in pogoji za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambo in omejitve
1. Varstveni pasovi vodnih virov
Območje urejanja se ne nahaja v območju varovanja podzemen vode oz. drugih virov, ki bi jih bilo potrebno posebno varovati.
Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine, kanalizacija in priključki, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno, da ni možen iztok v podtalje. V času gradnje morajo biti dejavnosti omejene na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja.
2. Varovanje pred prekomernim hrupom
Na območju je v skladu z veljavnim predpisom IV. stopnja varstva pred hrupom, kjer ni stavb z varovanimi prostori in so dopustni posegi v prostor, ki so lahko bolj moteči zaradi povzročanja hrupa.
Na lokaciji je obremenitev s hrupom predvsem posledica cestnega prometa po avtocesti in regionalni cesti (povečan promet zaradi izogibanja plačila cestnine).
Glede načrtovanih dejavnosti ni pričakovati preseganja zakonsko dovoljenih ravni hrupa.
3. Varovanje pred onesnaženjem zraka
Na obravnavanem območju ni večjih onesnaževalcev zraka. Obstoječa obremenitev zraka ne presega dovoljenih koncentracij po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zraku. Glede na dejavnosti ni pričakovati povečanje onesnaženosti zraka.
4. Varovanje kulturne dediščine
Na območju obrtne cone ni evidentiranih kulturnih vrednot.
5. Ohranjanje narave
Na območju ni evidentiranih naravnih vrednot.
6. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Potres
Objekte je potrebno projektirati in graditi za potresno območje VIII. stopnje po MCS lestvici in skladno s projektnim pospeškom tal.
Požar
Nevarnost pred požarom se mora upoštevati pri projektiranju novih objektov, predvsem pri izbiri gradbenega materiala. Pri načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upošteva prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi.
7. Varovalni pasovi
Varovalni pas magistralnega plinovoda
Objekti se bodo gradili v varovalnem pasu plinovoda M4:MRP Krško-MRP Novo mesto; premer 400 mm; tlak 50 bar. Trasa plinovoda poteka na južni strani avtoceste. Pri projektiranju in gradnji je potrebno upoštevati projektne pogoje upravljavca plinovoda.
Varovalni pas avtoceste in regionalne ceste
Pri projektiranju in gradnji je potrebno upoštevati pogoje upravljavca cest.
Nadzorovana raba letališča
Gradnja objektov je predvidena na območju nadzorovane rabe letališča Cerklje. Pri projektiranju in gradnji je potrebno upoštevati pogoje pristojnega nosilca urejanja prostora.
(12) Etapnost in tolerance
Stavbe in gradbeno inženirske objekte je možno graditi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
Tolerance za določene horizontalne gabarite so možne do gradbene meje, določene v grafičnem delu. Gradbena meja je linija, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost.
Pri projektiranju komunalne, energetske in ostale infrastrukture so dopustna odstopanja, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi v zvezi z lastništvom zemljišč ali ustreznejše in racionalnejše tehnične rešitve s katerimi se ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere.
3.1.6 Poslovna cona Drnovo-zahod
(1) Na območju EUP VEV 091 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi št. 2.2.5 »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Poslovna cona Drnovo-zahod, grafične priloge od E1 do E3 in na območju EUP VEV 092, grafične priloge od H1 do H2, ki so sestavni deli izvedbenega dela OPN.
(2) Razdelitev celotnega kompleksa je razdeljena v cone, ki so:
– cona 1 - jugovzhodni vogal (objekt Transport in Kerin v gramozni jami);
– cona 2 - skrajni jugovzhodni del območja (objekt Grieshaber logistika d. o. o );
– cona 3 - vzhodni del območja (višji nivo) ob glavni cesti G1-5, z upoštevanjem obstoječega objekta bencinskega servisa AGIP,
– cona 4 - skladiščni objekt IGM Save, ki je umeščen na severni strani v nadaljevanju obstoječih proizvodnih objektov IGM Sava v obstoječi gramoznici;
– komunalno opremljanje območja Poslovne cone Drnovo zahod.
Z novo predvideno ureditvijo se območje oblikuje tako, da je možno oblikovati tako gradbene parcele kot tudi objekte z urejenimi površinami fleksibilno glede na posamezne različne poslovne, podjetniške dejavnosti (industrija, obrtna dejavnost, transport, skladiščenje ...). Opomba: gradbena parcela je parcela namenjena gradnji.
Ti objekti so praviloma lahko večjih tlorisnih gabaritov, samostojni objekti z večjo manipulativno površino za morebitna skladišča in urejenimi parkirnimi površinami.
(3) Funkcionalne enote
Območje gramoznice Drnovo je po namenski rabi prostora območje za opravljanje proizvodnih, proizvodno-obrtnih dejavnosti in centralnih dejavnosti. Poleg navedenega je predvidena ureditev prometnih in glavnih infrastrukturnih koridorjev v katerih se uredi in zgradi potrebna prometna in komunalna infrastruktura za delovanje območja.
Z novo zasnovo prometnih in komunalnih koridorjev se območje oblikuje tako, da je možno zgraditi objekte ter urediti površine za namen različnih poslovnih oz. podjetniških dejavnosti, s potrebnimi manipulativnimi in parkirnimi površinami.
Zaradi ugodne lege, obstoječega stanja zgrajenih objektov in delno že zgrajene dostopne prometne infrastrukture je možna izgradnja novih objektov.
Del območja ob glavni cesti G-l in ob lokalni cesti LC 1913190 (cona 1, 2 in 3) je predvidena gradnja na višjem platoju, ostala gradnja pa je predvidena v obstoječi gramozni jami, v obeh primerih pa je možno prepletanje dejavnosti glede na namenske rabe prostora in namena gradnje, ki pa ne sme porušiti osnovnega koncepta predvidene zasnove glavnih infrastrukturnih (prometnih) koridorjev v območju, ki je prikazan v kartografski dokumentaciji (list 8).
V območju okrog obstoječega krožnega križišča (cona 1;3) ob glavni cesti G1-5 se del zemljišča pušča kot zeleni pas zaradi poteka magistralnega plinovoda, ki v pasu 15 m od osi ne dopušča gradnje objektov, prav tako je zeleni pas zasnovan ob LC 191310 (cona l, 2,) in ob pasu glavne ceste G1-5 na skrajnem južnem delu območja (cona 2).
Sama zasnova razdelitve območja je predvsem pogojena z izvedbo osnovnega prometno komunalnega koridorja. Le ta se navezuje na novi rekonstruirani oziroma prestavljeni priključek na lokalni cesti Velika vas – Drnovo, delno pa na že obstoječe prometne povezave v IGM Savi in ob njenem robu proti severu območja, ter po novi cestni povezavi na skrajnem severnem robu območja.
Stopnja izkoriščenosti posamezne parcele je do 70 %.
(4) Namen objektov
V coni 1 in 4, kateri se nahajata v proizvodnem območju gramoznice Velika vas je predlagano oblikovanje proizvodnih, centralnih dejavnosti in prometne ter komunalne infrastrukture, v coni 2 in 3 kateri pa se nahajata ob glavni cesti G1- 5 pa razmestitev poslovno oskrbnih in centralnih dejavnosti. Z novimi ureditvami se območja oblikujejo tako, da je možno zgraditi objekte ter urediti površine za namen različnih poslovnih oz. podjetniških dejavnosti. Te potrebujejo dober dostop in zahtevajo samostojen objekt, eventualna skladišča ter razmeroma veliko površino z urejenimi manipulativnimi in parkirnimi površinami. Tipične tovrstne dejavnosti so gostišča, moteli, bencinske črpalke, avto saloni, razne obrti in proizvodnja, servisi, transportne dejavnosti in trgovine z večjimi artikli (pohištvo, bela tehnika, gradbeni material) oziroma upoštevajoč klasifikacijo dejavnosti.
(5) Tipologija zazidave, velikost in oblikovanje objektov ter lega objektov na zemljišču:
1. Cona 1 (Transport, Kerin):
Cona 1, ki se nahaja na južnem delu območja ob LC Velika vas-Drnovo 191310 in meji na interno cesto in objekte Willy Stadler v proizvodnem območju gramoznice Velika vas.
V območju gramoznice je predvidena gradnja objektov za namen proizvodnih ali oskrbnih dejavnosti ter gradnja prometne, komunalne infrastrukture in druge infrastrukture.
Del cone 1, ki se nahaja ob lokalni cesti na južni strani zemljišč se del zemljišča pušča kot zeleni pas in predstavlja varovani pas zaradi poteka magistralnega plinovoda, ki v pasu 15 m od osi ne dopušča gradnje objektov. V skladu s pogoji upravljavca se dopušča ureditev parkirišč za vozila.
Zasnova objektov za poslovne – proizvodne dejavnosti:
Konstrukcija: predvideni so klasično zidani ali montažni objekti
Orientacija objektov: objekti v coni 1 - vzporedno z LC 191310
Horizontalni gabariti: pravokotne oblike, možnost razgibanih tlorisov
Vertikalni gabariti: P+1 oz. max. 15 m (le za lokacije ob glavni cesti). Možna je tudi gradnja kleti pod pogojem, da je klet v celoti vkopana v zemljo.
Streha: ravna oz. z naklonom do max. 15° za objekte ob glavni cesti. Za proizvodne objekte ob lokalni cesti je možna tudi dvokapna, naklona do 25°
Kritina: temnejši toni (rdeča, rjava)
Fasada: predvidena je uporaba svetlih pastelnih tonov, ki morajo biti med seboj barvno usklajeni, poudarek na reprezentančnem oblikovanju objektov v obcestnem pasu, kjer je na fasadi možna kombinacija z večjimi steklenimi površinami
Oblikovanje odprtin: svobodno
Gradbena linija: vzporedno z lokalno cesto
Orientacija objektov, vertikalni gabariti in gradbene linije objektov v gramoznici lahko odstopajo od pogojev, ki se nanašajo na zasnovo objektov za poslovne dejavnosti ob glavni cesti.
2. Cona 2 (objekt Grieshaber logistika d. o. o.):
Cona 2, ki se nahaja nasproti proizvodnega območja Asfaltne baze na skrajnem južnem delu območja, pa se uredi za trgovsko poslovne centralne dejavnosti. Predvidena je gradnja poslovnih objektov po načelih sodobnega oblikovanja. V območju cone 2 se že nahaja obstoječi objekt Grieshaber logistika d. o. o.
Na območju poslovne cone je načrtovana gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture.
Na severnem in vzhodnem delu zemljišč se del zemljišča pušča kot zeleni oziroma varovalni pas zaradi poteka magistralnega plinovoda, ki v pasu 15 m od osi ne dopušča gradnje objektov.
Zasnova objektov za poslovne dejavnosti:
Konstrukcija: predvideni so klasično zidani ali montažni objekti
Orientacija objektov: objekti v coni 2 - vzporedno z glavno cesto G 1-5
Horizontalni gabariti: pravokotne oblike, možnost razgibanih tlorisov
Vertikalni gabariti: P+1 oz. max. 15 m (le za lokacije ob glavni cesti). Možna je tudi gradnja kleti, pod pogojem, da je klet v celoti vkopana v zemljo.
Streha: ravna oz. z naklonom do max. 15° za objekte ob glavni cesti.
Kritina: temnejši toni (rdeča, rjava)
Fasada: predvidena je uporaba svetlih pastelnih tonov, ki morajo biti med seboj barvno usklajeni, poudarek na reprezentančnem oblikovanju objektov v obcestnem pasu, kjer je na fasadi možna kombinacija z večjimi steklenimi površinami
Oblikovanje odprtin: svobodno
Gradbena linija: vzporedno z glavno cesto.
3. Cona 3 (območje BS Agip Slovenija):
Cona 3, ki se nahaja na vzhodnem delu območja med glavno cesto G1-5 in proizvodnim območjem gramoznice Velika vas na zahodu je predvidena za gradnjo objektov za ureditev poslovnih, oskrbnih in centralnih dejavnosti. V območju cone se že nahaja obstoječi objekt Bencinskega servisa Agip Slovenija.
Na območju poslovne cone je načrtovana gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture.
V območju na južnem delu zemljišč okrog obstoječega krožnega križišča se pušča kot zeleni pas zaradi poteka magistralnega plinovoda, ki v pasu 15 m od osi ne dopušča gradnje objektov, prav tako se pušča zeleni pas na zemljiščih ob glavni cesti G1-5 kot varovani pas.
Zasnova objektov za poslovne dejavnosti:
Konstrukcija: predvideni so klasično zidani ali montažni objekti
Orientacija objektov: objekti v coni 3 - vzporedno z glavno cesto G 1-5
Horizontalni gabariti: pravokotne oblike, možnost razgibanih tlorisov
Vertikalni gabariti: max. 15 m. Možna je tudi gradnja kleti, pod pogojem, da je klet v celoti vkopana v zemljo
Streha: ravna oz. z naklonom do max. 15°
Kritina: prilagojena fasadi in celostni podobi objekta
Fasada: umirjenih tonov. Dovoljeni so barvni poudarki, ki poudarjajo celostno podobo podjetja. Poudarek na reprezentančnem oblikovanju fasade ob cesti, kjer je možna kombinacija z večjimi steklenimi površinami
Oblikovanje odprtin: svobodno
Gradbena linija: vzporedno z glavno cesto.
Zasnova objekta za Agip:
Lokacija objekta je zasnovana ob glavni cesti G 1 – 5 Krško – Drnovo. Obravnavani kompleks obsega funkcionalno območje bencinskega servisa Drnovo z umeščenim objektom.
Tipologija zazidave: objekt bencinskega servisa z nadstrešnico nad urejenim betonskimi platojem. V sklopu objekta bi bila prodajalna in okrepčevalnica z zunanjo teraso. Podzemni rezervoarji se namestijo vzdolž glavne ceste. Ob objektu servisa je rezerviran prostor za izgradnjo avtopralnice v kasnejši fazi oz. ob ureditvi kanalizacije na obravnavanem območju.
Velikost in zmogljivost objekta: horizontalni gabarit 12,5 x 15,0 m; nadstrešnica cca 25,20 x 12,00 m; avtopralnica: cca 6,20 x 11,60 m. Vertikalni gabarit obsega pritličje, višina objekta servisa in avtopralnice je predvidena največ 4,5 m, nadstrešnica pa največ 6,00 m.
Oblikovanje zunanje podobe objekta: streha ravna skrita v vencu fasade, fasada – poudarjena celostna podoba objekta,
Kritina – prilagojena fasadi objekta.
Lega objekta na zemljišču: vzporedno z glavno cesto
Ureditev okolice objekta: uredi se betonski plato na območju pretakanja goriva z odtoki na prodajne avtomate, Ekološko točko, zelenice se zasadijo z okrasnim grmičevjem in zasejano s travo.
Gradbena parcela: velikosti cca 0,36 ha. Oblika gradbene parcele je prilagojena bencinskemu servisu.
4. Cona 4 (skladiščni objekt IGM Save):
Cona 4, ki se nahaja v obstoječem območju gramozne jame Velika vas je zasnovana kot samostojno območje, in sicer v nadaljevanju obstoječih objektov IGM Sava. Predvidena je izgradnja skladiščnega objekta s pripadajočo zunanjo ureditvijo, izvedbo dostopov in dovozov ter vso potrebno infrastrukturo za funkcioniranje objekta.
Na območju poslovne cone je načrtovana gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture.
Zasnova objektov za proizvodne in proizvodno – obrtne dejavnosti:
Osnovni namen objekta je pokrito regalno skladišče. Objekt je zasnovan kot pravokotnik orientiran v smeri sever-jug, z daljšima stranicama.
Konstrukcija: mešan sistem klasične in montažne gradnje.
Velikost gradbene parcele: Sama parcela je velikosti cca 1,38 ha.
Oblika gradbene parcele: teren je raven, v naravi gramozna jama, na vzhodni strani meji na parc. št. 2069/21, na jugu na parc. št. 2069/76, 2069/75, 2069/74, 2069/75, 2069/72, na zahodni strani parc. 2069/1, 2069/71,2069/12 vse k. o. Senuše, sam poseg pa je predviden na parc. 2069/13, 2069/14, 2069/1, 2069/16, 2069/17 vse k. o. Senuše.
Oddaljenost od sosednjega objekta: v bližini ni sosednjih objektov.
Horizontalni gabariti: pravokotne oblike, možnost razgibanih tlorisov – max. dimenzij 110.0m x 75.0 m,
Vertikalni gabariti: delno enoetažen objekt višina prostor ob kapu 7.5 m, delno objekt dvoetažen z vmesno ploščo, za potrebe pisarn in pomožnih prostorov cca 300 m2 v vsaki etaži, svetla višina objekta do slemen cca 12.0 m.
Streha: simetrična dvokapnica z naklonom strešin 15–25 stopinj.
Kritina: Kritina je betonski strešnik Bramac ter osvetlitvene kupole, temnejši toni (rdeča, rjava).
Fasada: fasadni sendvič elementi, z odprtinami za vrata in okna, zaključni sloj v barvnih odtenkih svetlejše barve.
Oblikovanje odprtin: poljubno, v delu regalnega skladišča ni predvidenih odprtin za okna.
Stopnja izkoriščenosti parcele max. 70 %, glede na upoštevano dejstvo, da se na parceli predvideva gradnja skladiščnega objekta z večjimi manipulativnimi in parkirnimi površinami.
Zunanja ureditev: vse manipulativne in prekladalne ter parkirne površine so predvidene v asfaltni izvedbi, kakor tudi uvoz in izvoz na parcelo, in so omejene z betonskimi robniki.
Okoli parcele je predvidena postavitev žičnate mrežne ograje v višini 2.0 m.
Glavni dovozi in dostopi: glavni dovoz v območje gramoznice Drnovo bo urejen iz glavne ceste
G1-5 na severni strani in lokalne ceste LC 191310 Drnovo - Velika vas na južni strani, preko obstoječega priključka, ki ga je potrebno rekonstruirati. Dostop do posameznih parcel se vrši z novih dostopnih cest (glavni prometni koridor).
(6) Obveznost investitorja
Investitor mora v okviru načrtovane investicije izvesti oziroma sofinancirati cestno komunalno in energetsko infrastrukturo, ki je opredeljena kot javna infrastruktura.
(7) Komunalno opremljanje območja Poslovne cone Drnovo - zahod
1. Promet
Za normalno funkcioniranje celotnega kompleksa PC Drnovo – zahod je predvidena nova prometna ureditev. Novo prometno ureditev narekuje obstoječe stanje prometnih povezav, ki je neustrezno ter nova razporeditev gradbenih parcel na območju PC Drnovo – Zahod.
Glavni dovoz v gramoznico Drnovo je urejen iz lokalne ceste LC 191310 Drnovo – Velika vas preko obstoječega priključka, in sicer z odcepom do IGM-a Sava in odcep do poslovnega območja Pionir. V notranjosti gramoznice so izvedene notranje cestne povezave do proizvodnih in manipulativnih površin.
Predvidena je opustitev obstoječega priključka iz lokalne ceste Drnovo – Velika vas zaradi neustreznih tehničnih elementov, ter ureditev novega cestnega priključka za območje gramoznice Drnovo.
V notranjosti gramoznice so predvidene nove dostopne ceste do posameznih parcel, vse cestne povezave pa so smiselno vodene da obkrožijo posamezne parcele z navezavo na cesto na skrajnem severnem robu, tako da je možen uvoz in izvoz iz območja na različne smeri. Predvidena širina cest je 6,50 m (glavni cestni koridorji) in 6, 0 m (interne cestne povezave katere se priključujejo na glavne prometne koridorje). V obcestnem pasu in v cesti so rezervirani koridorji za posamezne infrastrukturne in komunalne vode (elektrika, telefon, plinovod, kanalizacija, vodovod). Širina le teh je obojestransko ob cesti 3,0 m.
Nova zasnova prometne ureditve
Poslovna cona Drnovo – zahod bo imela dva dovoza.
Na južnem delu kompleksa (cona 1 in 4) je zaradi neustreznih elementov predvidena rekonstrukcija oziroma prestavitev obstoječega priključka iz lokalne ceste 191310 Velika vas – Drnovo. Nov priključek bo izveden pravokotno na lokalno cesto in bo lociran cca 300 m od obstoječega krožišča na Drnovem. Priključek bo izveden tako da se razširi še za dodatni razvrstilni pas za desne zavijalce v vhodu v PC.
Drugi dovoz je načrtovan na skrajnem severnem delu območja – vhod v cono 3 in 4. Zasnovan je kot rondo – krožišče (trikraki) na glavni cesti G1-5, v km 4+190 na odseku 0336 Krško – Drnovo. S tem dostopom bo omogočen dostop za objekte ob glavni cesti in objekte v gramozni jami. Prav tako je predvideno, da se iz novega krožišča na severni strani gramozne jame zgradi nova povezovalna cesta s katero je omogočeno krožno urejanje prostora.
Prav tako je za rekonstrukcijo predvidena lokalna cesta LC Velika vas - Drnovo 191 310, v dolžini cca 600 m od obstoječega krožišča do meje zaključka območja PC Drnovo – zahod.
Priključek v cono 2, kjer se že nahaja obstoječe zgrajeno območje Grieshaber logistika d. o. o. je obstoječ in tehnično ustrezen.
Glede na predvideno gradnjo in samo umestitev objektov je potrebno upoštevati Zakon o javnih cestah (Ur.l.RS, št. 29/97), saj spadajo predvideni objekti v varovani pas glavne ceste, ki se meri od zunanjega roba cestnega pasu in je raba prostora v njem omejena, široka 25 m na vsako stran ceste. Gradnja gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu državne ceste je dovoljena s soglasjem Direkcije za ceste.
Glavna prometna povezava v poslovni coni Drnovo bosta tvorili dve osnovni prometnici z navezavo na LC Velika vas - Drnovo in novo predvideni rondo na glavni cesti G1-5. Na obe glavni prometni povezavi so nato priključene vse ostale ceste, ki bodo omogočale dostop do vseh obstoječih in novo predvidenih parcel in kompleksov v bodoči poslovni coni.
Širina vozišč osnovnih prometnih povezav znaša 2 x 3,25 m. Širina vozišč ostalih povezovalnih cest pa znaša 2 x 3,0 m. Vse nove cestne povezavo morajo biti ustrezno dimenzionirane za varno vožnjo in srečevanje vozil. Upoštevati je potrebno obstoječe uporabnike prostora (specialni prevozi).
Dostopi do črpališč – predvidijo se kot transportni dostopi, namenjeni vzdrževanju črpališč in zadrževalnega bazena.
Pločniki in kolesarska steza.
Ob LC Velika vas - Drnovo 191310 sta ob desni strani predvidena izvedba pločnika in kolesarske steze, ter ob glavnih prometnicah v območju same PC v skupni širini 3,0 m, ob ostalih cestah je predviden (rezerviran) le 3 m koridor.
Mirujoči promet, oziroma parkirne površine
Parkirne površine niso predvidene neposredno ob prometnicah. Parkirna mesta se rešujejo v sklopu posameznega območja dejavnosti.
2. Oglaševalni panoji
Eventualna postavitev oglaševalnih in reklamnih panojev mora biti izven preglednostnega trikotnika, kot tudi izven cone rezervirane za prometno signalizacijo.
3. Ograje
Če je posamezna parcela ograjena (fizična ograja) potem je ograjo potrebno izvesti 0.75 m od zunanjega roba pločnika. Koridor od 0.75 cm je potreben zaradi umestitve vodovoda ali plinovoda ob ograji. V primeru da je koridor sestavni del parcele je potrebno za njega zagotoviti dostop.
Ureditev in zaščita brežin
Vse proste površine ter brežine prometnic se po končani izgradnji uredijo – humuziranje in zatravitev. V coni komunalnih in energetskih koridorjev saditev večjih dreves ni dovoljena. Minimalni nagib brežine je 1:1.5.
4. Podporni zidovi
Zaradi narave urejanja območja PC Drnovo – zahod, kakor tudi že izvedenega stanja terena in objektov na območju obstoječe gramoznice Velika vas ter določanja nove višinske nivelete predvidenih cestnih povezav se pri prehajanju višinskih razlik terena predvidi izvedba podpornih zidov.
Višinska ureditev terena spodnjega platoja
Nadvišanje terena posamezne parcele se izvede tako, da je novi nivo terena minimalno dva metra od kote podzemne vode. Niveleta posamezne parcele naj bo višja od nivelete ceste.
Kote terena spodnjega platoja so med 150.00 in 153.00 absolutno, ureditvene kote obstoječih objektov so med 151.00 in 152.00 absolutno. Prevzete kote podzemne vode iz študije varovanja podzemne vode so od 150.30 do 151.20. Zaradi varovanja podzemne vode je po študiji predviden dvig oz. nadvišanje terena. Nadvišanje terena posamezne parcele se izvede tako da je novi nivo terena minimalno dva metra od kote podzemne vode. Niveleta posamezne parcele naj bo višja od nivelete ceste.
Povsod tam kjer je to možno, je predviden dvig nivelete vozišča. Predviden je dvig nivelete ceste na koto cca +2.0 m od kote visoke vode podtalnice. Ureditvene kote so med 152.50 in 153.50. Na že zazidanem delu to ni možno, zato je niveleta cest pogojena z obstoječo zazidavo. Dvig nivelete je predviden po odsekih, in sicer delno po glavni cestni povezavi in delno po povezovalnih cestah v gramoznici, do višine nasipa cca 2.8 m.
5. Vodovod
Območje PC Drnovo – Zahod je v neposredni bližini črpališča Drnovo. Od črpališča Drnovo poteka ob glavni cesti G1-5 Drnovo - Krško vodovodni razvod DN 150 sicer v obstoječem jašku, lociranem z zahodne strani Glavne ceste G1-5 (na severovzhodu obravnavanega območja). Jašek je bil v ta namen izveden pri izgradnji priključnega cevovoda za BS AGIP Drnovo. Prav tako se iz obstoječe veje, katera napaja cestninsko postajo Dars, priključuje obstoječi objekt Greishaber logistik d. o. o. na skrajnem južnem robu območja.
Obstoječi objekti v gramozni jami Begrad (Togrel), IGM Sava in Willy Stadler pa se z obstoječim odcepom, ki se delno spusti v gramozno jamo, delno pa poteka ob obstoječi LC 191310 Drnovo - Velika vas, se napajajo preko obstoječe cevi DN125
Vsi novo predvideni objekti se priklopijo na obstoječo povezavo obstoječega kraka v gramoznici. (objekt Willy Stadler) v komunalnih koridorjih ob povezovalnih cestah
Za novo predvideno poslovno cono je predvidena oskrba s sanitarno in požarno vodo s priključitvijo na obstoječe javno vodovodno omrežje. Pogoj za možnost zadostne oskrbe predmetnega območja z vodo je izgradnja vzporednega cevovoda ob obstoječem cevovodu.
Predvidena je postavitev nadzemnih hidrantov z možnostjo puščanja naknadnih priključkov za posamezne parcele oz. objekte, skladno s potrebami in dinamiko izgradnje le-teh.
S predvideno kapaciteto omrežja, številom in razporedom hidrantov bo omogočena požarna zaščita objektov normalne velikosti in namembnosti. Požarna zaščita se bo obravnavala ločeno za vsak objekt, skladno s posameznimi elaborati o požarnem varovanju oz. predpisi. Po potrebi se za posamezen objekt izvede dodatno interno hidrantno omrežje (npr. na parcelah znotraj ograj), ki se mora na javni vodovod obvezno priključiti preko meritev oz. vodomera.
V primeru, da se v poslovnem območju pojavi specifični tehnološki porabnik, je le tega treba obravnavati posebej.
Za priključitev na vodovodno omrežje, je potrebno upoštevate pogoje, ki jih bo podal upravljavec vodovodnega sistema v primeru gradnje objekta na zahtevo investitorja.
6. Kanalizacija
Na območju PC Drnovo - zahod je predviden ločen sistem kanalizacije, in sicer:
– onesnažene meteorne vode se po čiščenju, skupaj s strešnimi meteornimi vodami, peljejo preko zadrževalnega bazena na ponikovalna polja PP.
– fekalna kanalizacija se preko črpališča s tlačnim vodom naveže na centralno čistilno napravo - kolektor Velika vas – Krško.
V začetni fazi izgradnje novih objektov bo vsa nova kanalizacija objektov speljana v nepretočne vodotesne greznice. Po izgradnji celotnega kanalizacijskega kompleksa pa je treba predvideti, da se vsi objekti (obstoječi in novi) preklopijo na predviden kanalizacijski kolektor s tem pa na čistilno napravo.
V severozahodnem delu območja ureditve je rezerviran prostor za zbiralnik fekalne kanalizacije (črpališče-Č), kamor se zbira fekalna kanalizacija, od tam pa se navezuje na centralno čistilno napravo - kolektor Velika vas – Krško.
Na kanalizacijsko omrežje se priključujejo objekti, ki se bodo zgradili na južnem delu območja ob lokalni cesti LC – 191310 Drnovo – Velika vas, od krožišča priključka na avtocesto Ljubljana – Zagreb do krožišča na jugovzhodnem delu območja Drnovo – Velika vas – Krško, cona 1, 2 in 3.
V začetni fazi izgradnje novih objektov bo vsa nova kanalizacija objektov speljana v nepretočne vodotesne greznice. Po izgradnji celotnega kanalizacijskega kompleksa pa je treba predvideti, da se vsi objekti (obstoječi in novi) preklopijo na predviden sistem ločene kanalizacije, in sicer:
– onesnažene meteorne vode se po čiščenju skupaj s strešnimi meteornimi vodami peljejo na zadrževalni bazen. Zadrževalni bazen je istočasno usedalnik lebdečih snovi in zadrževalnik naftnih derivatov. Iz zadrževalnega bazena se voda črpa in prečisti v lovilcu olj od tam pa se prečiščena vodi na ponikovalno polje (PP).
– fekalna kanalizacija se preko črpališča s tlačnim vodom naveže na kanalizacijski kolektor Velika vas – Krško s tem pa na čistilno napravo. V severozahodnem delu območja ureditve je rezerviran prostor za zbiralnik fekalnih voda (črpališče - Č), kamor se zbira fekalna kanalizacija, od tam pa se navezuje na kolektor Velika vas – Krško.
Meteorna kanalizacija iz utrjenih manipulativnih in parkirnih površin se preko vtočnih jaškov prav tako vodijo v zadrževalni bazen, ter se preko lovilcev olj očiščena vodi v ponikovalno polje.
Tehnološka kanalizacija
Tehnološke odpadne vode je treba prečistiti skladno s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Očiščene tehnološke vode je treba speljati zunaj meja vodovarstvenega območja.
Izvedba vseh ukrepov v zvezi z varovanjem onesnaževanjem voda je obveznost prihodnjih investitorjev kakor tudi kasnejša izvedba priključevanja na javni kanalizacijski sistem, saj so predvidene greznice začasnega značaja.
Trasa fekalne in meteorne kanalizacije poteka ob glavnem infrastrukturnem koridorju.
Fekalna kanalizacija
Za ureditev fekalne kanalizacije je izdelan projekt fekalne kanalizacije PC Drnovo - zahod, faza PGD, izdelal GPI d. o. o. Novo mesto, št. proj. K-14/2005.
S tem projektom je predvideno vodenje vse onesnažene komunalne odpadne vode iz obravnavanega območja preko novega kanalizacijskega omrežja do obstoječe kanalizacije pri naselju Veniše. V predviden kanalizacijski sistem preko tlačnega voda priteče tudi komunalna odpadna voda od naselij Velika vas in Gorenja vas.
Trase za odvod komunalnih odpadnih voda so določene glede na glavni prometno komunalni koridor.
Sistem je zasnovan tako, da je predvideno interno oz. sekundarno kanalizacijsko omrežje znotraj posameznih parcel obstoječih programov, kakor tudi novo predvidenih parcel po strokovnih podlagah. Trase sekundarne kanalizacije so predvidene 1 m od roba vozišča - v pločniku. Predvidene so tri kanalizacijske veje, ki se priključujejo preko prečrpališč na glavni kolektor, ter samostojna veja, katera odvodnjava območje nad gramoznico (ob glavni cesti G1-5 Drnovo - Krško) in se prav tako priključuje na glavni kolektor.
Predvidena funkcionalna območja, ki ležijo neposredno ob trasi kanalizacijskih vej se priključujejo direktno, na le-te v revizijskih jaških.
Podzemna voda in drenažna kanalizacija
Študija podtalnice je pokazala, da je maksimalni nivo podzemne vode visok, predvsem tam, kjer so že zgrajeni objekti. Zniževanje kote podzemne vode ni predvideno. Predvidena je evakuacija očiščenih meteornih voda izven meja PC Drnovo na lokacijo ponikovalnega polja PP.
Meteorne vode s streh in nadstreškov se lahko ponikujejo le v skrajnjem jugovzhodnem robu predvidene poslovne cone. Meteorne vode iz cestišč, parkirnih prostorov in manevrirnih površin se lahko očiščene ponikujejo v podtalje le v skrajnjem jugovzhodnem robu predvidene poslovne cone.
Pripraviti bo potrebno program monitoringa podzemne vode in izvrtati mrežo opazovalnih vrtin.
Meteorna kanalizacija – interna, javna, zadrževalni bazen, ponikovalnice, črpališča in ponikovalno polje
Interno meteorno kanalizacijo posameznih uporabnikov je potrebno očistiti na parceli sami. Vse meteorne vode iz utrjenih tlakovanih ali asfaltnih površin razen strešnih je potrebno prečistiti na lovilcu olj. Samo očiščene meteorne vode in strešne meteorne vode se priključijo na javno meteorno kanalizacijo.
Javna meteorna kanalizacija poteka ob robu prometnic cone. Na njo so navezane onesnažene meteorne vode s cest, utrjenih tlakovanih in asfaltnih površin ter očiščena meteorna voda iz posameznih uporabnikov.
Vsa meteorna kanalizacija priteka v zadrževalni bazen. Na zadrževalni bazen se priključujejo tudi meteorne vode krožišča (cestni priključek PC Drnovo). Bazen je istočasno usedalnik lebdečih snovi in zadrževalnik naftnih derivatov. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran za celotno območje PC Drnovo – zahod z upoštevanjem pristojnega naliva. Iz zadrževalnega bazena se delno očiščena voda s pomočjo črpalk prečrpa v lovilec olj, kjer se očisti in se nato vodi v ponikovalno polje izven območja urejanja.
Črpališča.
Za čiščenje odpadnih vod iz zadrževalnega bazena je predvidena izvedba črpališč. Črpališča so predvidoma armiranobetonski objekti z vgrajenimi črpalkami, in sicer:
– črpališče 1 in 2 – na jugovzhodnem delu območja – interna cestna povezava v območju PC Drnovo –zahod in novi cestni priključek na severu (krožišče – PC Drnovo), ter obstoječi objekt Willy Stadler, Transport, Kerin, in Greishaber logistik d. o. o),
– črpališče 3 - na zahodnem delu cone ob dostopu cesti (Begrad, IGM Sava).
Ponikovalno polje - PP
Del meteornih voda iz poslovne cone Drnovo – zahod bo potrebno voditi v ponikovalna polja, ki so načrtovana tudi izven območja poslovne cone.PP9.
Ponikovalno polje je načrtovano na zemljišču parcele št. 199/11- k. o. Drnovo, ter cevovod po parcelnih številkah 199/2, 199/11- k. o. Drnovo in 2040/12,2204/5,2040/10 in 2204/6 - k. o. Senuše. Ponikovalno polje mora biti ustrezno dimenzionirano za celotno površino PC Drnovo.
Ponikovalnice
Meteorne onesnažene vode iz lokalne ceste LC 191 310 Drnovo – Velika vas v celotni dolžini PC Drnovo- zahod se obravnavajo kot samostojni sistem. Predvidi se očiščenje v lovilcu olja, od tam pa ponikanje v ponikovalnico.
7. Elektrika
Za celotno območje PC Drnovo – zahod je predvideno električno napajanje iz večih transformatorskih postaj. V območju gramoznice Drnovo se nahaja obstoječa transformatorska postaja TP IGM Sava, transformatorska postaja TP Togrel in TP PCD 1000 kVA ob lokalni cesti LC 191310 Velika vas – Drnovo, na skrajnem južnem delu območja (cona 2 - že zgrajeno območje Grieshaber logistika d. o. o.).
Obstoječa TP IGM Sava ima na razpolago minimalne kapacitete, tako da so možnosti za odjem minimalne, zadoščajo za oskrbo največ enega do dveh uporabnikov in se do izvedbe nove TP koristi odjem iz IGM.
Za novo predvidene objekte v PC Drnovo – zahod je na severnem delu na zemljišču znotraj območja predvidena umestitev nove TP – Drnovo – zahod, katera bo napajala novo predvidene zgrajene objekte.
Ob lokalni cesti Drnovo – Velika vas na južni strani gramoznice Drnovo poteka obstoječi SN zračni vod, ki pa je delno že prestavljen (po pogojih upravljavca), SN kablovod se priklopi nanj. Vse nove prestavitve kablovoda je treba uskladiti s pogoji upravljavca le tega.
Do vsake gradbene parcele je predvidena izgradnja nove NN kabelska kanalizacija z ustreznim kablovodom oz. zaščita ali prestavitev obstoječih NN kablov v okolici obstoječih kompleksov, ki so tangirani z izgradnjo novih cestnih povezav v PC Drnovo – zahod. Trasa kablovoda je predvidena v instalacijskem obcestnem koridorju.
V primeru, da se pojavi odjemnik moči več kot 600 kV je smiselno, da se izvede nova TP ustrezne moči na njegovem področju. Skladno s pogoji upravljavca se dopušča gradnja lastne transformatorske postaje.
Končni podatki o odjemni moči bodo točno definirani glede na prihodnjega uporabnika – investitorja parcele, samo priključevanje objektov in novih tras NN omrežja pa se v celoti definirajo pod pogoji, ki so definirani s strani upravljavca sistema.
Javna razsvetljava
V območju PC Drnovo – zahod je predvidena ureditev javne razsvetljave. Javna razsvetljava je predvidena v celotni dolžini urejanja obstoječe lokalne ceste LC 191310 Velika vas, ter ob glavnih povezovalnih prometnicah območja, ob kateri je deloma predviden pločnik in kolesarska steza. Prav tako je predvidena javna razsvetljava v sklopu novega krožnega krožišča na glavni cesti G1-5 Krško – Drnovo (skrajni severovzhodni del območja).
8. Plinovod
Za energetsko oskrbo je območje oskrbovano z zemeljskim plinom do obstoječih objektov. Prenosni plinovod poteka preko južnega dela območja (50 bar, DN400) v smeri Novega mesta in preko priključka napaja merilno regulacijsko postajo MPR Drnovo. Iz MRP je izveden plinovodni priključek v obstoječe proizvodno območje Asfaltne baze Drnovo (JE DN 200) in distribucijski plinovodi v smeri Brežic (8 bar), v smeri PC Drnovo-zahod s puščenim odcepom za nadaljevanje plinovoda proti Veliki vasi in s plinovodom v smeri vasi Drnovo z odcepom proti PC Drnovo-jug (oba 4 bar).
Za objekte skrajnega južnega dela PC Drnovo – zahod; cona 2 je izveden plinovod (PE 125, 4 bar), ki poteka ob glavni cesti G1-5 in napaja objekte Grieshaber Logistika d. o. o. ter objekte cestninske postaje in vzdrževalne baze DARS.
Obstoječi plinovod do PC Drnovo-zahod poteka ob južnem delu območja ob lokalni cesti LC 191310 Drnovo - Velika vas in je dimenzioniran za pokrivanje potreb po zemeljskem plinu za celotno območje PC Drnovo-zahod in za Veliko vas. Plinovod je zgrajen za delovni nadtlak 4 bar in dimenzije PE 125. Ob uvozni cesti se spusti v gramozno jamo za potrebe energetske oskrbe obstoječih (Begrad, IGM Sava, Willy Stadler, Poslovno garažni objekt …) in vseh načrtovanih objektov.
Zgornji vzhodni del območja PC (pas med gramozno jamo in Glavno cesto G1-5) se z zemeljskim plinom oskrbi prav tako iz obstoječega plinovoda PE 125 z izvedbo veje ob zgornjem robu gramozne jame. Glavni razvodni cevovodi v področju PC so načrtovani v komunalnem koridorju ob povezovalnih prometnicah. Od glavnega razvoda bo možno priključiti posamezne objekte znotraj kompleksa skladno s potrebami in dinamiko gradnje. Dovoljene so tudi spremembe tras plinovodov glede na potrebe odjemalcev v PC.
Pri pripravi projektne dokumentacije in gradnji je treba upoštevati varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina, ki poteka v širini 65 m na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi ali od ograje merilno regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. V 2 x 5 m varnostnem pasu plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji.
9. Telekomunikacije in sistemi zvez
Območje PC Drnovo – zahod je delno že opremljeno s TK omrežjem, ki poteka v kabelski kanalizaciji od glavne prosto stoječe telefonske razdelilne omarice ob križišču na Drnovem. Del trase na južnem delu območja katera prečka lokalno cesto poteka ob zunanjem robu lokalne ceste LC 191310 Velika vas – Drnovo, kjer je izveden priključek za objekt Grieshaber Logistika d. o. o., nato pa poteka proti objektu Begrad (Togrel) ter proti ostalim obstoječim objektom Transport, Kerin, Willy Stadler in IGM Sava.
Drugi del trase ob vzhodnem robu območja pa delno poteka ob glavni cesti G1-5 Drnovo – Krško do bencinskega servisa Agip Slovenija, del pa prečka obstoječe krožno križišče na nasprotno stran glavne ceste G1-5 Drnovo – Krško in poteka v obcestnem pasu.
Na južnem delu območju PC Drnovo – zahod ob novo predvidenem uvozu v PC Drnovo je predvidena nova telefonska centrala iz katere se predvidi novi razvod po celotnem območju.
Do vsakega novega uporabnika se izvedejo novi priključki na telekomunikacijsko omrežje. Vsi novi razvodi so predvideni v kabelski kanalizaciji z ustreznim kablovodom, sama postavitev pa je predvidena v obcestnem koridorju.
Vsi posegi na obstoječe razvode in novi priključki na TK omrežje se vršijo pod nadzorom in pogojih upravljavca sistema.
10. Odpadki
Zaradi povečanja dejavnosti na območja gramoznice Drnovo se bo povečala količina odpadkov, ki pa ne smejo ogrožati okolja. V mestu Krško z Leskovcem se že sedaj vrši ločeno zbiranje odpadkov, zato se znotraj območja predvidijo posebna mesta za ekološke otoke v zato namenjenih tipiziranih posodah s strani upravljavca, odpadki pa se nato odvažajo na deponijo ali vračajo v nadaljnjo predelavo. Odvoz upravlja pooblaščena služba.
Ekološki otok je skupina zabojnikov, namenjenih ločenemu zbiranju stekla, papirja in drugih ločenih frakcij (pločevinke, plastenke). Predvidena je lokacija ekološkega otoka ob lokalnih prometnicah znotraj območja, označeni kot EO (ekološki otok). Ekološki otok mora ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim, ter požarno-varstvenim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
Splošni komunalni odpadki in tehnološki odpadki se zbirajo na vsaki posamezni parceli.
Uporabniki so dolžni vse ločene zbrane frakcije odpadkov, kot so: plastika, pločevinke, papir, karton in steklo, oddati na najbližji ekološki otok ali zbiralnico.
Število, tip in vrsto posod za odpadke določi upravljavec urejanja odpadkov.
Odjemna mesta so lahko oddaljena največ 5 m od transportne poti vozila za odvoz odpadkov.
(8) Druga merila in pogoji za urejanje prostora
(merila in pogoji za varstvo okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostna raba naravnih dobrin)
Na obravnavanem območju se analizirajo: možna povečana onesnaževanja okolja, vplivi na naravno okolje in krajinske značilnosti, vplivi na naravno in kulturno dediščino ter ostale dobrine splošnega pomena, ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč ter možnosti za odpravljanje ali zmanjševanje negativnih vplivov predvidenih prostorskih ureditev na okolje.
(9) Varstvo okolja
1. Varovanje pred onesnaženjem voda
Obravnavano območje se nahaja na območju varovanja podzemne vode Krškega polja, in sicer v varovanem območju podzemne vode – varstveni pas 3/1 (varstveni pas z blažjim režimom varovanja, kjer velja omejitev gradnje, oziroma mora biti le ta usmerjena) – Študija varovanja podtalnice Krškega polja (PI – projekt inženiring Ljubljana 1996). Dovoljena je čista industrijska obrt z urejenimi čistilnimi napravami in neprepustna kanalizacija.
Izgradnja predvidene PC Drnovo – zahod bo povečala tveganje za poslabšanje kvalitete zajete podzemne vode črpališča Drnovo, čeprav podzemna voda s tega območja ne odteka v smeri črpališč.
Kljub temu pa je treba predvideno poslovno cono zgraditi z upoštevanjem ukrepov za gradnjo na vodovarstvenih območjih, da se v čim večji meri prepreči možnost onesnaženja podzemne vode.
Pri izgradnji te cone se je treba držati omejitev za gradnjo na vodovarstvenih območjih.
Severna tretjina cone se predvidi za objekte in dejavnosti, ki v najmanjši možni meri ogrožajo podzemne vode.
Dno gramozne jame, v kateri bo zgrajena predvidena poslovna cona, leži na nadmorski višini 151.0 m, ki je tudi višina visokega nivoja podzemne vode. Za zmanjšanje tveganja onesnaženja podzemne vode naj se dno jame v višini minimalno 2 m zapolni z utrjenim za vodo slabo prepustnim, do neprepustnim glinastim tamponom.
Meteorne vode s streh in nadstreškov se lahko ponikujejo le v skrajnjem jugovzhodnem robu predvidene poslovne cone. Meteorne vode iz cestišč, parkirnih prostorov in manevrirnih površin se lahko očiščene ponikujejo v podtalje le v skrajnjem jugovzhodnem robu predvidene poslovne cone.
Pripraviti bo potrebno program monitoringa podzemne vode in izvrtati mrežo opazovalnih vrtin.
Študija podtalnice je pokazala, da je maksimalni nivo podtalnice visok predvsem tam, kjer so že zgrajeni objekti. Zniževanje podtalnice ni predvideno. Predvidena je evakuacija očiščenih meteornih voda izven meje PC Drnovo na lokaciji ponikovalnega polja v risbah označeno PP.
Vsa kanalizacija, (fekalna in tehnološka odpadna voda) interna in javna mora biti vodotesna in speljana v začetni fazi (začasna rešitev) v nepretočne greznice na redno praznjenje. Upoštevajo se pogoji, ki so določeni pri poglavju »Kanalizacija«.
2. Varovanje pred prekomernim hrupom
Obravnavano območje PC Drnovo – zahod /del (cona 2 in 3) / leži ob glavni cesti G1-5 Arja vas - Celje - Zidani Most - Krško - Drnovo. Po predpisu o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se območje uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa.
V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so dovoljene za to območje.
Proizvodni del območja PC Drnovo – zahod, zahodni in južni del območja (cona 1 in 4), pa se po veljavnem predpisu o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvršča v IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so dovoljene za to območje.
Protihrupne ukrepe je potrebno predvideti na parcelah ob glavni cesti in v tej fazi niso predvideni kjer niso znani uporabniki parcel. Proti hrupni ukrepi ne smejo biti v coni preglednosti krožišča.
3. Varovanje pred onesnaženjem zraka
V delu gramoznice se že nahaja obstoječa proizvodnja gradbenih izdelkov. Nova predvidena izgradnja objektov, kakor tudi predvidene dejavnosti, ne smejo povečati emisij onesnaženja zraka.
Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z zakonodajo na področju varstva. Na stanje obremenitev predvsem najbolj vplivajo emisije v zrak (promet v sami coni in širši okolici, industrija in objekti).
4. Ohranjanje narave
Za območje ni posebnih zahtev, saj ni evidentiranih nobenih posebnih naravnih vrednot.
5. Varstvo kulturne dediščine
V strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine (LRZVNKD, Ljubljana, avgust 2001) leži območje PC Drnovo – zahod znotraj arheološkega območja A3-9815 Velika vas pri Krškem – Arheološko najdišče v tretjem varstvenem režimu. Kar pomeni, da dopušča posege na dediščini tudi popolno prestrukturiranje tkiva, le stanje pred uničenjem moramo dokumentirati oziroma izvajati strokovni arheološki nadzor nad posegi v zemeljske plasti. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
6. Vplivi v času gradnje
S predvidenimi gradnjami bodo izvedeni večji posegi v tla, območje bo izpostavljeno eroziji; zemeljska dela je zato potrebno izvajati previdno. V času gradnje se bo povečala raven hrupa, predvsem zaradi izvajanja pripravljalnih in zemeljskih del. Vsi uporabljeni stroji in oprema morajo biti izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Vsak posamezni investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za vse ustrezne varovalne pogoje.
(10) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
1. Požar
Pri načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upošteva prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi. Za območje je potrebno zgraditi hidrantno omrežje z zadostnim pretokom vode.
Iz obstoječih, kakor tudi novo predvidenih objektov morajo biti zagotovljeni tudi vsi predvideni ukrepi za varen umik ljudi in premoženja.
2. Potres
Vsi novi objekti s svojimi spremljajočimi površinami v območju gramoznice Drnovo morajo biti projektirani in grajeni za potresno območje VIII. stopnje po MCS lestvici in skladno s projektnim pospeškom tal.
(11) Merila za določitev parcelacije
Samo oblikovanje gradbenih parcel je v bistvu prilagojeno delno obstoječim objektom in elementom cestne povezave, delno pa predvidenim prometnim in komunalnim koridorjem, ki se navezujejo na obstoječe in nove ureditve.
Parcele se oblikujejo glede na končni namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, tako da bodo zagotovljeni vsi pogoji za normalno uporabo in vzdrževanje. Sam princip delitve parcel je zasnovan tako, da so parcele oblikovane kot zazidalni otoki z vmesnimi prometnimi in infrastrukturnimi koridorji.
Določitev gradbenih parcel za parcelacijo:
1. Glavni prometno komunalni koridor – omogočal bo določitev posameznih gradbenih parcel, ostale interne cestne povezave pa se lahko prilagajajo končnim uporabnikom prostora. Cestne povezave so hkrati cestno/infrastrukturni komunalni koridorji, ki so širine 12,50 m - glavni koridor, s tem da je širina predvidene glavne cestne povezave 6,50 m, ter ostali notranji koridorji s povezovalnimi cestami, ki so širine 12,00 m in samo širino cestišča 6,0 m. Infrastrukturni koridorji so širine 3,0 m obojestransko ob cestnih povezavah.
2/ Transformatorska postaja – TP – PC Drnovo zahod
3/ Črpališče meteorne vode – črpališče 1 in 2, ter črpališče 3(ČR)
4/ Zadrževalni bazen – meteorna kanalizacija - ZB
5/ Črpališče fekalne kanalizacije (Č)
6/ Telefonska centrala (TC)
7/ Ekološki otok (EO)
Lega gradbenih parcel je razvidna iz grafične priloge oz. načrta - prikaz načrta parcelacije.
Predvidene gradbene parcele, ki so prikazane v kartografskem delu strokovnih podlag, razen glavnega prometnega koridorja so predvsem informativnega značaja, saj je nakazane gradbene parcele po potrebi možno združevati ali razdruževati, v skladu z interesi bodočih investitorjev.
(12) Obveznosti investitorjev
Investitor mora v okviru načrtovane investicije izvesti oziroma sofinancirati cestno komunalno in energetsko infrastrukturo, ki je opredeljena kot javna infrastruktura.
(13) Faktor pozidanosti posamezne parcele: Stopnja izkoriščenosti posamezne parcele naj nebi bila večja kot 70 %, ostale proste površine pa predstavljajo zelenice.
(14) Tolerance
Zaradi same zasnove območja za komunalno opremljanje in pripravo zemljišč v PC ni toleranc, ostala razdelitev parcel in povezovalnih internih cest pa se lahko spreminja glede na želje bodočih investitorjev.
(15) Na območju EUP VEV 092 za gradnjo stavb veljajo naslednji pogoji:
1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
Pri urejanju območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture.
Pri gradnji prometne - komunalne in energetske infrastrukture bodo potrebni tudi posegi na zemljišča izven predvidene gradbene parcele poslovno - proizvodnega objekta. Za določitev glavne dovozne ceste do objekta se določi koridor v širini 9 m, ki bo hkrati tudi koridor za potek ostalih infrastrukturnih vodov. Pri tem bo širina predvidene dovozne ceste 6 m.
2. Vrste gradenj
– novogradnje, rekonstrukcije objektov, odstranitev objektov, vzdrževanje objektov, gradnja dozidav in nadzidav;
– dela, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (za lastne potrebe);
– spremembe namembnosti.
3. Vrste objektov
– ne stanovanjske stavbe - več kot polovica uporabne površine se uporablja za opravljanje dejavnosti;
| – gradbeno inženirski objekti: objekti transportne infrastrukture (ne kategorizirane ceste); | cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (distribucijski plinovodi, distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo, hidranti, cevovodi za odpadno vodo, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja); |
– nezahtevni in enostavni objekti;
– manj zahtevni oporni zidovi (pri urejanju strmega terena);
4. Vrste dejavnosti
25.6 | Površinska obdelava in prekrivanje kovin; mehanska obdelava kovin |
25.61 | Površinska obdelava in prekrivanje kovin |
25.611 | Prekrivanje kovin s kovino |
25.619 | Druga površinska in toplotna obdelava kovin |
25.62 | Mehanska obdelava kovin |
25.620 | Mehanska obdelava kovin |
5. Usmeritve za projektiranje in gradnjo
Predvidena je gradnja poslovno - proizvodnega objekta, zunanjih manipulativnih in parkirnih površin ter zunanjega skladišča.
– nosilna konstrukcija: klasično zidana, montažna.
– horizontalni gabariti: pravokotne oblike, dim. 35,6 m x 24 m, tolerance ±10 %.
– vertikalni gabariti: ena proizvodna in dve poslovni etaži + višina strešne konstrukcije, pri čemer je maks. višina kote slemena +8,40 m nad koto pritličja; objekt ne sme presegati višine 9 m od utrjene kote terena (153,50, toleranca ±25 cm) oziroma pritličja (153,70, toleranca ±25 cm), po veljavnih strokovnih podlagah za poslovno cono Drnovo- zahod (gramoznica Velika vas) ureditvene kote novo predvidenih objektov varirajo med 152,50 in 153,50, pogoj povzet po študiji varovanja podtalnice, obstoječa kota terena znaša 151,50, pri čemer je pogoj študije izpolnjen; kletne etaže niso predvidene; možna so odstopanja ±25 cm od kote pritličja.
– streha: ravna streha z minimalnim naklonom, skritim v vencu objekta ali simetrična dvokapnica v naklonu do največ 15°; kritine v rdečih, rjavih in sivih barvnih tonih oziroma prilagojene kritinam kvalitetnih sosednjih objektov.
– fasada: v osnovi členjena z okenskimi in vratnimi oziroma vhodnimi odprtinami; svetlejši barvni toni, dovoljene so (med seboj usklajene) barvne kombinacije za popestritev fasadnih ploskev; strukturno naj se loči poslovni del objekta od proizvodnega dela; vhodne oziroma obcestne fasade objektov morajo biti dodatno arhitektonsko oblikovane; večje zasteklitve so dovoljene le v pritličnem delu objekta, in sicer pri oblikovanju glavnega vhoda v poslovni del objekta, ter so lahko orientirane le v notranjost cone.
6. Usmeritve za organiziranje programa po etažah
Znotraj predvidenega objekta je predvidena organizacija dejavnosti v eni etaži - proizvodni del in v dveh etažah - poslovni del. Okvirna organizacija prostora v objektu zajema ureditev večjega proizvodnega prostora - delavnice in lakirnice. Poslovni del pa sestavlja več manjših prostorov, in sicer pisarne, sanitarije, kurilnica, čajna kuhinja ... Zunaj je, ob objektu predvidena ureditev zunanjega skladišča, parkirnih in manipulativnih površin.
7. Glavni dovozi, dostopi in vhodi
Glavna dovozna cesta je lokalna cesta LC 191310 Drnovo - Velika vas, ki se v krožnem križišču odcepi z glavne ceste v smeri proti gramoznici. Z nje je urejen obstoječ priključek v cono, ki se bo kasneje rekonstruiral.
V notranjosti gramoznice je predviden sistem internih dostopnih cest, s katerega se uredi tudi dovozna cesta do lokacije prihodnjega poslovno - proizvodnega objekta. Priključek na zemljišče investitorja je predviden s severne strani.
Vhodov oziroma izhodov v objekt je več, in sicer so organizirani ločeno za proizvodni in poslovni del, pri čemer se glavni vhodi organizirajo na severni strani fasade. Predviden je uvoz in izvoz v / iz delavnice. Posebej je določen tudi izhod iz lakirnice. Prav tako pa imajo svoj vhod / izhod tudi zaposleni in poslovne stranke.
8. Ureditev parcele namenjene gradnji
Objekt je z zunanjimi površinami definiran na zemljišču, ki je po namenski rabi določeno za proizvodno dejavnost. Poleg poslovno - proizvodnega objekta se na parceli uredijo še manipulativne in parkirne površine ter določi območje ob objektu za zunanje skladišče. Vse navedeno mora biti razporejeno tako, da omogoča nemoteno funkcioniranje dejavnosti. V južnem delu je na delu zemljišča, ki je po namenski rabi določeno za prometno infrastrukturo, možna ureditev prometnih oziroma parkirnih površin.
Faktor zazidanosti je največ 0,7 in faktor izrabe največ 2,4. Kriterij velja za gradnjo nad terenom. Vrednosti obeh faktorjev ne smejo biti presežene.
Na parceli namenjeni gradnji je dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja višjih opornih zidov zaradi strmega terena na južni in zahodni strani ter urejanje brežin.
Poleg dostopa z internega cestnega omrežja se za vozila zaposlenih in obiskovalcev zagotovi ustrezno število parkirnih mest, in sicer:
– pisarniški in upravni prostori (splošno) - 1PM / 30-40M2 neto površine, od tega 20 % za
– obiskovalce;
– rokodelski in industrijski obrati - 1PM / 50-70M2 neto površine ali na 3 zaposlene, od tega 20 % za
– obiskovalce.
Orientacija predvidenega objekta je v smeri sever - jug oziroma čim bolj vzporedna z lokalno cesto in parcelno mejo.
Odmik objekta od parcelne meje naj bo vsaj 5 m. Okrog objekta naj se uredi krožna pot oziroma se uredijo manipulativne in parkirne površine. Preostali del parcele, na južni in zahodni strani oziroma meji, pa se zatravi in zasadi z različnimi drevesnimi, grmovnimi in rastlinskimi vrstami.
9. Ureditev zelenih površin
Zelene površine se urejajo tako, da se zasadijo kvalitetna drevesa in grmovnice. Oblikovanje obstoječih brežin je možno tudi terasasto.
10. Prometno omrežje
Obravnavano območje je v gramoznici, ki leži zahodno od glavne ceste G1-5 Drnovo – Krško in iz katere je v krožnem križišču obstoječ odcep v smeri Velike vasi, in sicer je to lokalna cesta LC 191310 Drnovo - Velika vas. S slednje je narejen odcep v območje gramoznice Drnovo, ki se nahaja severno od lokalne ceste, in sicer do poslovnega območja CGP in Begrad. V notranjosti gramoznice so izvedene notranje cestne povezave do proizvodnih in manipulativnih površin na posameznih parcelah.
Predvidena je opustitev obstoječega priključka z lokalne ceste Drnovo - Velika vas zaradi neustreznosti tehničnim normativom, ter ureditev novega cestnega priključka za območje gramoznice Drnovo. Novi priključek je predviden pravokotno na lokalno cesto in se nahaja cca 300 m od obstoječega krožnega križišča.
V notranjosti gramoznice so predvidene nove dostopne ceste do posameznih parcel, vse cestne povezave pa so smiselno vodene, da obkrožijo posamezne parcele z navezavo na cesto na skrajnem severnem robu, tako da je možen uvoz in izvoz iz območja na različne smeri. Predvidena širina cest je 6,0 m, koridorja pa 9,0 m. V obcestnem pasu in v cesti so rezervirani koridorji za posamezne infrastrukturne in komunalne vode (elektrika, telefon, plinovod, kanalizacija, vodovod).
Iz glavne ceste G1-5 Krško - Drnovo je na severovzhodnem delu predvidena gradnja novega križišča s katerim bo omogočen dostop za objekte ob glavni cesti in objekte v gramozni jami tudi preko tega priključka. Prav tako je predvideno, da se iz novega križišča na severni strani gramozne jame zgradi nova povezovalna cesta, s katero bo omogočeno krožno urejanje prostora.
Priključek iz obravnavane lokacije prihodnjega poslovno - proizvodnega objekta na predvideno interno cestno omrežje je predviden na severni strani parcele.
11. Električno omrežje
Preko južnega dela območja poteka v prečni smeri koridor 20 kV daljnovoda od osi katerega je potreben odmik novega objekta za 10 m.
Na obravnavanem območju je za obstoječo obrtno-proizvodno dejavnost že izvedeno elektroenergetsko omrežje, ki se napaja iz transformatorske postaje v coni in je locirana severovzhodno od obravnavane lokacije.
V območju gramoznice Drnovo se nahajata obstoječi transformatorski postaji TP IGM Sava in TP Togrel. Obstoječa TP IGM Sava ima na razpolago minimalne kapacitete, ki zadoščajo za oskrbo največ enega do dveh uporabnikov. Do izgradnje nove TP ob lokalni cesti za Veliko vas se uporabi odjem iz TP IGM Sava, oziroma ob upoštevanju projektnih pogojev upravljavca.
Priklop novega poslovno - proizvodnega objekta se izvede na obstoječe omrežje preko NN priključnega kablovoda. Za priklop objekta je potrebno zgraditi tudi merilno priključno omarico na vedno dostopnem mestu - prosto stoječa ali na fasadi objekta.
12. Plinovodno omrežje
Območje je oskrbovano z zemeljskim plinom do obstoječih objektov. Pri krožnem križišču (vzhodno od obravnavane lokacije) prečka cono trasa prenosnega plinovoda (50 bar, DN400), in preko priključka napaja merilno regulacijsko postajo MRP Drnovo s priključkom iz prenosnega plinovoda. Iz MRP je izveden plinovodni priključek v obstoječe proizvodno območje Asfaltne baze Drnovo (JE DN 200) in distribucijski plinovod v smeri Brežic (8 bar), v smeri PC Drnovo-zahod s puščenim odcepom za nadaljevanje plinovoda proti Veliki vasi in s plinovodom v smeri naselja Drnovo z odcepom proti PC Drnovo-jug (oba 4 bar).
Obstoječi plinovod do PC Drnovo-zahod poteka ob vznožju območja (ob lokalni cesti Drnovo - Velika vas) in se ob uvozni cesti spusti v gramozno jamo. Plinovod je zgrajen za delovni nadtlak 4 bar in cevjo iz PE 125. Za ogrevanje in drugo energetsko uporabo je predvidena priključitev na plinovodno omrežje. Potek plinovoda je predviden skupaj z ostalimi komunalnimi napravami v cestah.
13. Telekomunikacijsko omrežje in sistemi zvez
Za potrebe predvidenega poslovno - proizvodnega objekta se izvede nov priključek na telekomunikacijsko omrežje po pogojih upravljavca omrežja. TK omrežje je predvideno v TK kabelski kanalizaciji po tipizaciji s PVC cevmi in jaški, in sicer v obcestnem koridorju.
Ob vzhodnem delu, ob robu glavne ceste G1 - 5 Drnovo - Krško, poteka glavni TK vod, v križišču na Drnovem pa je prosto stoječa telefonska razdelilna omarica. Točka navezave je predvidena v jašku vzhodno od lokacije, in sicer v predvidenem obcestnem koridorju dovozne ceste za Begrad. Pri poteku preko prometnih površin se kabelska kanalizacija obetonira. Približevanje in morebitno križanje telefonske kanalizacije z drugimi podzemnimi vodi se izvede na predpisanih razdaljah ter kotu križanja.
14. Vodovodno omrežje
Za napajanje predvidenega objekta s pitno, sanitarno in požarno vodo se izvede nov priključek iz obstoječega vodovoda, ki poteka na območju gramoznice.
Območje Gramoznice Drnovo je v neposredni bližini črpališča Drnovo. Od črpališča Drnovo poteka ob glavni cesti G1-5 Drnovo - Krško vodovodni razvod DN 150, ter novi razvod vodovoda DN 125, ki je napeljan v gramoznico do objekta Willy Stadler. Navezava novega objekta je predvidena na ta slednji razvod vodovoda, ki poteka ob dovozni cesti. Na parceli se predvidi priključni vodomerni jašek.
15. Kanalizacijsko omrežje (komunalne odpadne, padavinske vode in tehnološke vode)
Območje nima kanalizacijskega sistema. V začetni fazi izgradnje območja se zgradi nepretočna vodotesna greznica, ki se je po potrebi prazni. Lokacija greznice je predvidena v severnem delu prihodnje parcele.
Po realizaciji kanalizacijskega omrežja na območju Drnovega se objekti (obstoječi in novi) priklopijo na predviden kanalizacijski kolektor in s tem na čistilno napravo. Priključitev obravnavane lokacije je predvidena s potekom kanalizacije vzhodno od zemljišča vse do dovozne ceste. Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu.
V severozahodnem delu cone je rezerviran prostor za zbiralnik fekalne kanalizacije (črpališče), kamor se bo zbirala fekalna kanalizacija, od tam pa se navezuje na kolektor Velika vas - Krško. Tehnološke odpadne vode je treba pred izpustom v kanalizacijsko omrežje ustrezno prečistiti skladno z veljavno zakonodajo.
Padavinske vode s strešin se odvodnjava direktno v kanalizacijo za odvod padavinskih voda.
Odpadne padavinske vode iz utrjenih manipulativnih in parkirnih površin se preko lovilcev olj in bencina odvaja v meteorno kanalizacijo.
16. Ogrevanje
Ogrevanje novega objekta je možno iz lastne kotlovnice na lahko kurilno olje ali zemeljski plin. Ogrevanje objekta je možno tudi z izkoriščanjem drugih virov energije, ki po veljavnih standardih in normativih ne povzročajo onesnaževanja okolja preko dovoljenih meja. Ogrevanje objekta se po izgradnji javnega plinovodnega omrežja lahko vrši preko tega omrežja.
17. Odpadki
Za odvoz komunalnih odpadkov se predvidi odjemno mesto, kamor se namestijo posode. Ostale odpadke (papir, steklo ...) se zbira ločeno na ekološkem otoku, ki se uredi v sklopu cone. Zbiranje in ravnanje z odpadnimi surovinami iz dejavnosti proizvodnje, ki ne spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov in gradbenimi odpadki, se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo. Tip, velikost/prostornino in število posod določi izvajalec javne službe, glede na predvideno količino odpadkov. Odjemno mesto, kjer so nameščene posode, mora povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov, hkrati pa morajo biti dostopna posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Odpadki se odvažajo na deponijo ali vračajo v nadaljnjo predelavo.
18. Varovanje pred prekomernim hrupom
Obravnavano območje leži v poslovno - proizvodni coni, in sicer na nižje ležečem terenu v gramoznici Drnovo. Lokacija je v bližini glavne ceste ter severno od lokalne ceste LC 191310 Drnovo - Velika vas, ki tudi predstavlja obstoječ vir hrupa. Obravnavano območje meji na zahodni strani na kmetijske površine, ki so zaradi lege ob lokalni cesti v smislu hrupa že degradirane. Po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) je uvrščeno v IV. območje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so dovoljene za to območje. Glede načrtovane dejavnosti ni pričakovati preseganja emisij hrupa.
19. Varovanje pred onesnaženjem zraka
Glavni onesnaževalec zraka na območju je tranzitni promet na glavni in lokalni cesti, ter lega v območju obstoječih proizvodnih dejavnosti. Glede na dejavnost ni pričakovati preseganja dovoljenih koncentracij v zunanjem zraku.
20. Varovanje pred onesnaženjem voda
Obravnavano območje se na osnovi elaborata Študija varovanja podtalnice Krškega polja (Pl -projekt inženiring Ljubljana, 1996) in kot obvezno državno izhodišče nahaja v varovanem območju podzemne vode (pas 3/1 - najširši varstveni pas z blažjim režimom varovanja, kjer velja omejitev gradnje, oziroma mora biti le ta usmerjena), kjer je obvezna gradnja vodotesne javne in interne kanalizacije (komunalnih odpadnih, padavinskih in tehnoloških voda) in priključitev vseh objektov nanjo za odvajanje odpadnih vod, ter pravilno ravnanje z odpadki. Dovoljena je čista industrijska obrt z urejenimi čistilnimi napravami. Vse predvidene ureditve morajo slediti varovanju podtalnice. Upoštevati je potrebno tudi študijo Vpliv poslovnih con Drnovo - Velika vas in Drnovo vzhod na črpališči Drnovo in Brege (GEOKO d. o. o., Ljubljana, september 2006).
Vsa odpadna voda se v prvi fazi spelje po kanalizaciji v nepretočno vodotesno greznico na redno praznjenje. Po izgradnji kanalizacijskega sistema pa se objekt priključi na ta sistem, ki bo speljan na čistilno napravo.
Vse odpadne vode morajo biti pred izpustom v kanalizacijski sistem ustrezne kvalitete oziroma očiščene, v skladu z veljavno zakonodajo. Padavinske vode z manipulativnih in parkirnih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati, se morajo voditi preko lovilca olj. Prav tako je treba pred izpustom v kanalizacijski sistem ustrezno očistiti tehnološke odpadne vode.
Padavinske vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, za kar mora biti urejeno ustrezno odvodnjavanje. Padavinske vode z objektov se speljejo direktno v predvideno kanalizacijo padavinskih voda.
V severozahodnem delu območja ureditve je rezerviran prostor za zbiralnik fekalnih voda (črpališče), kamor se zbira fekalna kanalizacija, od tam pa se navezuje na kolektor Velika vas - Krško. Padavinska voda iz utrjenih manipulativnih in parkirnih površin se preko lovilcev olj odvaja v meteorno kanalizacijo.
21. Ohranjanje narave
Na obravnavanem območju ni evidentiranih naravnih vrednot.
22. Varstvo kulturne dediščine
Del zemljišča leži v varovanem območju kulturne dediščine z oznako A3 9815. Izvzet je le skrajni južni del obravnavanega območja. Vsebina dediščine se nanaša na A - arheološki spomenik - Velika vas pri Krškem - arheološko območje s tretjim varstvenim režimom. Slednji dopušča posege na dediščini, tudi popolno prestrukturiranje tkiva, le stanje pred uničenjem je treba dokumentirati oziroma izvajati strokovni arheološki nadzor nad posegi v zemeljske plasti.
23. Požar
Pri načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi.
24. Potres
Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani in grajeni za VIII. stopnjo MCS lestvice in skladno s projektnim pospeškom tal.
25. Etapnost izvedbe
Izvajanje posegov se izvaja etapno:
– komunalno - energetska in prometna ureditev,
– gradbena dela (gradnja objektov, zunanje ureditve ...).
Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote.
Po končanju gradbenih del se sanirajo začasne površine deponij materiala in zatravijo oziroma zasadijo brežine ter preostale površine.
26. Obveznost investitorja
Investitor mora v okviru načrtovane investicije izvesti, oziroma sofinancirati cestno komunalno infrastrukturo in energetsko infrastrukturo, ki je opredeljena kot javna infrastruktura.
27. Tolerance
Dopustne so naslednje tolerance:
– zaradi boljšega izkoristka prostora je dovoljeno oblikovanje konstrukcije objekta z med etažami;
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt oziroma na parcelo;
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih tras, lokacij in zmogljivosti, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke oziroma ekonomske rešitve.
(16) Na območju EUP VEV 091 na površinah za komunalno opremljanje območja poslovne cone Drnovo zahod za gradnjo poslovnih, proizvodnih ali oskrbnih stavb veljajo pogoji:
– Konstrukcija: predvidene so klasično zidane ali montažne stavbe;
– Orientacija stavb: vzporedno z načrtovanimi cestami;
– Faktor zazidanosti: do 0,7;
– Horizontalni gabariti: pravokotne oblike, možnost razgibanih tlorisov;
– Vertikalni gabariti: višina slemena ali najvišjega dela stavbe od kote urjenega terena je do 10 m; kota urejenega terena mora biti skladna s študijo varovanja podtalnice; gradnja kletne etaže ni dopustna;
– Streha: ravna oz. z naklonom do max. 15°;
– Kritina: temnejši toni (rdeča, rjava);
– Fasada: predvidena je uporaba svetlih pastelnih tonov, ki morajo biti med seboj barvno usklajeni; oblikovanje odprtin: svobodno; vhodne oziroma obcestne fasade objektov morajo biti dodatno arhitektonsko oblikovane.
3.1.7 Površine za turizem
(ARM 10, BUČ 10, VED 10, MIK 10, SRE 10, ŠED 10)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na površini za turizem (BT) je dopustna gradnja: 121 Gostinske stavbe 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna gradnja: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine V enoti BUČ 10 je dopustna gradnja tudi: 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 241 Objekti za rekreacijo in prosti čas V enoti SRE 10 je dopustna tudi gradnja: 24110 Športna igrišča, od tega bazen na prostem |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na površini za turizem (BT) je dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: – majhna stavba, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe stavbe, – samostojno parkirišče, – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, – objekt za rejo živali, samo ribogojnica. Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: – pomožni objekt v javni rabi: samo gradbeno inženirski objekti in pomožno cestni objekti. |
Dopustne dejavnosti | Na območju (BT) so dopustne dejavnosti: (G) TRGOVINA 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (I) GOSTINSTVO (P) IZOBRAŽEVANJE (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | – EUP ARM 10 do 0,2. – EUP BUČ 10, ŠED 10, VED 10 in MIK 10 do 0,5. – EUP SER 10 do 0,8. |
Konstrukcija | V EUP VED 10 in MIK 10: lesena ali lesena v kombinaciji z zidano. |
Tlorisni gabariti | V EUP VED 10 in MIK 10: pravokotne ali kvadratne oblike, tlorisne velikosti do 60 m2. |
Višinski gabariti/etažnost | V EUP VED 10 in MIK 10: P+M, višina objekta je največ 6 m od kote obstoječega terena. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina | V EUP VED 10 in MIK 10: dopustne so le simetrične dvokapnice, naklona od 30 - 45°. |
Fasade stavb | V EUP VED 10 in MIK 10: naravne barve lesa. |
4. UREDITEV OKOLICE OBJEKTA |
Zunanja ureditev | Dovozi na parcelo, parkirišča in pešpoti v travnih rešetkah ali iz naravnih materialov (les, pesek, kamen). |
5. OSTALI POGOJI |
ARM 10 | – Dopustna je le dozidava obstoječe stavbe do 50 % površine osnovnega tlorisa. – Višinski gabarit dozidave ne sme presegati višine obstoječe stavbe. – Dozidava mora biti oblikovno usklajena z obstoječim objektom (fasada, naklon strehe, kritina). – Ohranja se obstoječa gozdna vegetacija. – Parkirišča je dopustno urediti v asfaltni izvedbi. – Na območju ohranjanja NV in habitatov vodnih in obvodnih organizmov se vzrejna dejavnost v ribniku načrtuje oziroma izvaja le z avtohtonimi vrstami; tujih vrst se v ribniku ne vzreja. Dotok in iztok iz ribnika se uredi tako, da bo onemogočeno uhajanje morebitnih obstoječih tujih vrst iz ribnika v potok. Obrežna vegetacija se ohranja. – Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
VED 10 | – Na območju ohranjanja habitata večjega števila vrst se gozd in gozdni rob ohranjata. – Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
MIK 10 | Na območju varovanja habitatov številnih vrst se stavbe umestijo ob obstoječo asfaltno cesto in prednostno na že degradirano površino. Gozd in gozdni rob se v največji možni meri ohranja. |
SRE 10 | – Obstoječ prvotni objekt restavracije ohranja avtohtono zasnovo. Pri novogradnji hotela so dopustna odstopanja od skupnih in podrobnejših izvedbenih pogojev za oblikovanje stavb in ureditev okolice, pri čemer je treba vzpostaviti primeren odnos do obstoječih objektov ter vključevanje v kulturno krajino. – Pogoji za oblikovanje novih stavb: – tlorisni gabarit: podolgovate, nepravilne (pahljačaste) oblike, členjen po dolžini, – max. etažnost objekta: K+P+1 (ravna streha) oz. K+P+1+M (dvokapnica), višina slemena je max. 10 m od kote terena pri vhodu v objekt. Ni pogoja glede višine kolenčnega zidu, – strehe: dvokapnice naklona 30- 35°, dopustna kombinacija z ravnimi strehami, terasami in zazelenjenimi strehami. Klasične frčade in čopi niso dopustni, – fasada: dopustna tudi v zemeljsko rdeči barvi. – Velikost parcele, namenjene gradnji se prilagodi tehnologiji in potrebam dejavnosti. – Za širitev obstoječega gostinsko turističnega kompleksa je treba urediti stanje dovozne ceste JP 692556 Sremiška-Tri lučke (odmera, parcelacija, lastništvo), urediti cestno izogibališče in cestni priključek na lokalno cesto LC 191081 Videm- Bučerca-Sremič-Videm. |
ŠED 10 | – Ob stavbi se uredita dvorišče in parkirišče. Strm teren ob objektu se nivojsko uredi s kamnitimi podpornimi zidovi. Celotno območje se zasadi z avtohtono drevesno vegetacijo, tako, da objekt vizualno ne izstopa iz okolice. – Območje je v vplivnem območju nekdanjega rudnika Senovo, zato je pred posegi treba izdelati predhodno preveritev (analizo stabilnosti tal) za opredelitev omilitvenih ukrepov za preprečevanje plazenja tal in erozije. – Na območju vodnih in priobalnih zemljišč površinskih vodotokov (Črni studenec), 5 m levo in desno od vodnega zemljišča potoka gradnja stavb centralnih dejavnosti ni dopustna. – Na vodovarstvenem območju je prepovedano izvajati transport nevarnih in škodljivih snovi, razen kurilnega olja in plina za gospodinjstva. – V Dovški potok se ne posega, obrežna vegetacija se ohranja. Gozdni rob se ohranja. – Na območju varovanja podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem. |
3.1.8 Površine za oddih, rekreacijo in šport
(ANO 11, DOB 11, GCA 11, GLE 11, GRA 11, KOP 11, MAP 11, REŠ 11, SPD 11, TRG 11)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | V sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna gradnja: 2411 Športna igrišča 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja: – 1265 Stavbe za šport: - pomožne stavbe na športnih igriščih |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja: – majhna stavba, samo drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, zimski vrt in podobni objekti, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, – samostojno parkirišče V sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS) v enotah DOB 11 in KOP 11 je dopustna gradnja: – pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču: samo objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor delovanja smučišč ter priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav in za reševanje, razsvetljava smučišča, naprave za zasneževanje smučišča V sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS) v enoti REŠ 11 je dopustna gradnja lope za spravilo opreme in senčnice |
Dopustne dejavnosti | Na območju so dopustne dejavnosti: (I) GOSTINSTVO 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti 56 Dejavnosti strežbe jedi in pijač (P) IZOBRAŽEVANJE (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas: vse razen 93.13 Obratovanje fitnes objektov, 93.21 Dejavnosti zabaviščnih parkov, 93.291 Dejavnosti marin (S) DRUGE DEJAVNOSTI: 94 Dejavnosti članskih organizacij |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Tlorisni gabariti | Maksimalna tlorisna velikost stavbe za šport je 100 m2. |
Višinski gabariti/etažnost | Stavba za šport: P+M, kota slemena največ 7 m od kote najnižjega urejenega terena ob objektu. |
3. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Parcele se prosto oblikujejo glede na razpoložljiv prostor in potrebe dejavnosti. |
4. OSTALI POGOJI |
ANO 11, TRG 11 | Dopustna je le obnova skakalnice za smučarske skoke. |
DOB 11 | – Pred ureditvijo travnatih športnih igrišč in postavitvijo otroških igral se degradirana površina severno od koče sanira z nasutjem, zavaruje pred udorom kamenja in rob zasadi z avtohtono vegetacijo. Na platoju vzhodno od koče in ceste se uredi parkirišče. Ostale površine se ohranjajo v obstoječi dejanski rabi prostora (travnik in gozd). Na delu travnika se uredi smučišče. – Na območju varovane podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem. |
GCA 11 | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) se zgradi pritlična stavba za šport, tlorisne velikosti do 10 x 13 m. Višina objekta je do 8,5 m od najnižje kote urejenega terena ob objektu. |
GLE 11 | Na območju se uredi igrišče. Ob severnem robu zelenih površin se izvede zasaditev, ob cesti pa se uredi parkirišče za potrebe igrišča. |
GRA 11 | – Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja tudi: 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev Stavba se dozida v smeri severa, velikost dozidave do 8 x 12 m, višina dozidave do višine obstoječega objekta. Zaradi členjenosti se dozidava izvede z zamikom najmanj 1 m od linije obstoječe stavbe. Ob objektu je dopustna postavitev pritličnega lesenega hrama velikosti do 8 x 12 m, višine do 7 m in večnamenskega kozolca velikosti do 150 m2, višine do 10 m, strehe so simetrične dvokapnice z naklonom od 40 – 45 stopinj, kritina bobrovec, zareznik ali betonski zareznik, samo opečnato rdeče barve. Dopustne so fasade, izvedene v zaglajenem ometu bele ali pastelne barve, okenske in vratne odprtine pokončne in pravokotne oblike, simetrično razporejene. Uporabljajo se avtohtona gradiva (les, kamen). – V sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna postavitev lesenih pritličnih paviljonov, velikosti do 4 x 4 m ali do 6 x 6 m za potrebe učilnic v naravi, izvedbo mladinskih taborov in kulturno-rekreacijskih dejavnosti. Ob objektu se uredi tlakovano dvorišče, ob dovozni cesti pa parkirišče iz travnih plošč. Ob robu jase se izvede peščena ali travnata pot, ki povezuje paviljone, sredi jase, pa se uredi igrišče za igre z žogo. – Na območju varstva memorialne dediščine je treba ohranjati, avtentičnost lokacije, materialno substanco in fizično pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. – Na območju ohranjanja habitatov večjega števila vrst se gozd in gozdni rob ohranja. Športna igrišča se v največji možni meri ohranja v travnati izvedbi. – Na območju varovane podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem. |
MAP 11 | – Ob meji območja se izvede zasaditev z avtohtonim drevjem in grmičevjem. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
REŠ 11 | – Pritlična lesena lopa za spravilo opreme s senčnico je dopustna tlorisne velikosti do 30 m2. Dopustna je dvokapna, ravna ali enokapna streha. – Zaradi možnega vpliva nekdanjega rudnika Senovo je pred posegi treba pridobiti geološko-geotehnično mnenje. – Na območju varovane podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem. |
SPD 11 | V sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS) se prenovi obstoječa skakalnica za smučarske skoke z novo naletno smučino in dogradi pripadajočo infrastrukturo za močenje in zajetje vode. Ob obstoječi skakalnici se zgradi nova manjša skakalnica, velikosti do 120 m2. Na zelenih površinah, ob vznožju skakalnice se ohranja travnato športno igrišče. |
TRG 11 | Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
3.1.9 Degradirano območje Rudnika Senovo
(ŠED 121, ŠED 122, REŠ 121, REŠ 122, REŠ 123)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | V sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna gradnja: 24201 Obrambni objekti; samo strelišče, vadbišče in podobno Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja: 1265 Stavbe za šport (samo pomožna stavba na športnih igriščih, sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite) Na površinah razpršene poselitve za stanovanjsko gradnjo in kmetijska gospodarstva (As, Ak) veljajo glede vrste objektov, dopustnih dejavnosti ter velikosti in oblikovnih pogojev za gradnjo objektov enaki pogoji, kot so navedeni v členu »Površine razpršene poselitve za pretežno stanovanjsko gradnjo in površine kmetije«. Za kmetijska in gozdna zemljišča ter območja prometnih površin veljajo določila iz poglavja III/3. točka 3.1.18 Ostali odprti prostor. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | V enoti REŠ 122 je na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) in zelenih površinah za oddih rekreacijo in šport (ZS), severno od obstoječe prometne površine dopustna postavitev: – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (samo lopa, nadstrešek, senčnica), – pomožni objekti v javni rabi (samo sanitarna enota, objekt za razsvetljavo), – ograja (samo varovalna ograja), – mala komunalna čistilna naprava, – nepretočna greznica, – rezervoar, – priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, – samostojno parkirišče, – kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno, – pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja. Stavbe je dopustno umeščati le na drugem območju centralnih dejavnosti (CD). |
Dopustne dejavnosti | Dopustne dejavnosti: (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas |
2. OSTALI POGOJI |
ŠED 121, ŠED 122, REŠ 121, REŠ 122, REŠ 123 | – Za gradnjo vseh objektov in za ureditve na degradiranem rudniškem območju Rudnika Senovo je treba pridobiti geološko mnenje o primernosti posega v prostor. – Na območju Zakova in Reštanja se odstranijo naslednji površinski in jamski objekti: jašek Zakov s strojnico; zapihovalna postaja Zakov s priključki na zapihovalni vpadnik Zakov; zapihovalni vpadnik Zakov; vhodni rov Reštanj III. obzor k. 384. – Ohranijo, restavrirajo ali sanirajo se naslednji objekti: izvozni stolp in strojnica Reštanj; bunker pri strojnici Reštanj; ostanki rudniške žičnice; portalni rov v rov Reštanj. – Sanirajo se rušna in plazovita območja na eksploatacijskem območju rudnika Senovo ter uredijo degradirane površine odprtega kopa Reštanj. V sklopu sanacijskih del se izvedejo izravnave terena z ureditvijo odvodnjavanja, zaprstitvijo in zasaditvijo avtohtone vegetacije, ureditvijo ceste Senovo – Reštanj, komunalne ceste Reštanj – domačija Zakšek in ureditvijo kmetijskih zemljišč. – Izvede se pogozditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami na območju, ki leži med obstoječim rušnim območjem in nekdanjim odprtim kopom. – Dopustna je izgradnja nove dovozne ceste do kmetije Razum. – V enoti ŠED 122 je na območju gozda dopustno uredi sprehajalne poti, trim steze in zimsko sankališče. Ureditve se izvedejo kot preplet skozi naravno območje tako, da so posegi v naravno okolje minimalni. Zadrži se avtonomnost obstoječe vegetacije. Ureditve se načrtujejo na podlagi mnenja geologa in v skladu s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije. Na območju varovane NV Dovški potok se ne odstranjuje obrežne vegetacije in onesnažuje vodotoka. – V enoti REŠ 123 se ob gobarni, urejeni v zapuščenem horizontalnem vstopu v rov Reštanj, na vzhodu rudniškega območja uredi manipulativni plato in pristopno cesto do rova s parkirišči ter drugo spremljajočo infrastrukturo. Gobarno je dopustno razširiti. – Na območju varovane narave in biotske pestrosti se v enoti REŠ 122 streljanje ne izvaja od vključno aprila do vključno junija. – Na območju varovane podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem. |
| – Na vodovarstvenem območju v enotah ŠED 121, ŠED 122 in REŠ 121 se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode – V enoti REŠ 122 je v okviru stavbe za šport dopustno urediti pisarne oziroma klubski prostor za dejavnosti na tem območju. Poleg strelskih dejavnosti se na obravnavano območje umeščajo še dodatne športno-rekreativne dejavnosti, in sicer v osredju severnega dela paintball in softball, na skrajnem severu pa adrenalinski park v gozdu. Dodatne ovire in kulise za izvajanje paintballa je treba po končani aktivnosti odstraniti iz terena in pospraviti v skladiščne prostore. Za potrebe adrenalinskega parka se uredi lesena konstrukcija oziroma poligon v gozdu. Preko območja, po makadamski poti na severni strani je možna ureditev tekaških, kolesarskih in »downhill« prog ter sprehajalnih poti. Gradnja infrastrukture za potrebe dejavnosti se izvaja po pogojih upravljavcev GJI. Oblikovni in drugi pogoji: – tlorisne velikosti stavb do 80 m2, – višina stavb je pritličje, višine do 7 m od kote obstoječega terena, – streha je simetrična dvokapnica, naklona 30 do 45 stopinj, smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe, izvedba frčad in čopov ni dopustna, – kritina je opečne redeče ali temno sive barve, – fasada je iz naravnih materialov (omet, les, kamen), – faktor zazidanosti je do 0,6. |
3.1.10 Površine razpršene poselitve za pretežno stanovanjsko gradnjo in površine kmetije (As, Ak)
(ANO 131 - ANO 133, ANŽ 131 – ANŽ 1311, APR 131 - APR 1311, APV 131 - APV 137, ARM 131 - ARM 1322, ART 131 - ART 137, BPD 131 - BPD 1330, BPS 131 - BPS 139, BRE 131 - BRE 135, BRO 131 - BRO 134, BRP 131 - BRP 135, BUČ 131 - BUČ 1311, BZG 131 - BZG 139, BZR 131 - BZR 139, CEL 13, CES 13, CIR 131 - CIR 139, ČPK 131 - ČPK 138, DDV 131 - DDV 134, DLC 131 - DLC 133, DLE 131 - DLE 1353, DLL 131 - DLL 136, DOB 131 - DOB 1338, DOK 131 - DOK 133, DOL 131 - DOL 139, DOV 131 - DOV 1334, DPL 131 - DPL 137, DRN 131 - DRN 135, DUN 131 - DUN 138, DVR 131 - DVR 134, FRL 13, GDL 131- GDL 134, GLE 131 - GLE 1318, GLV 131 - GLV 135, GMA 131 - GMA 1321, GOL 131 - GOL 138, GOR 131 - GOR 138, GOV 13, GPI 13, GPR 131 - GPR 1310, GRA 131 - GRA 132, GRR 131 - GRR 133, GRŽ 131 - GRŽ 132, GVR 131 - GVR 133, HRA 131 - HRA 132, IVD 131 - IVD 1310, JLN 131- JLN 139, JLŠ 131 - JLŠ 132, KČN 131 - KČN 132, KLC 131 - KLC 1313, KLŠ 131 - KLŠ 1314, KOB 13, KOP 131 - KOP 1317, KOS 131 - KOS 1316, KRE 131 - KRE 1315, KRT 131 - KRT 133, KRŽ 131 - KRŽ 134, LBJ 13, LIB 131 - LIB 1320, LKE 131 - LKE 1312, LOK 131 - LOK 1316, LOM 131 - LOM 1310, MAK 131 - MAK 1327, MAM 131 - MAM 134, MAP 13, MAT 131 - MAT 132, MIK 131 - MIK 1311, MKO 131 - MKO 133, MSE 131 - MSE 1347, NEM 13, NGR 131 - NGR 135, NOG 131 - NOG 1318, OSR 131 - OSR 133, PDC 131 - PDC 1314, PDL 131 - PDL 1349, PES 131 - PES 133, PJG 131 - PJG 134, PLE 131 - PLE 1310, POK 13 , POV 131 - POV 133, PPL 131 - PPL 133, PPR 131 - PPR 1310, PRI 131 - PRI 133, PRM 131 - PRM 134, RAI 131 - RAI 1310, RAK 131 - RAK 1312, RAV 131 - RAV 132, RAZ 131 - RAZ 1312, REŠ 131 - REŠ 1338, ROŽ 131 - ROŽ 1330, RPZ 131 - RPZ 1336, SEL 131 - SEL 133, SEN 131 - SEN 13 26, SGP 131 - SGP 136, SLI 131 - SLI 137, SLV 131 - SLV 134, SMČ 131 - SMČ 13 5, SNŠ 131 - SNŠ 1316, SNŽ 131 - SNŽ 133, SPD 131 - SPD 1310, SPL 13, SPP 131 - SPP 132, SPR 131 - SPR 138, SRA 131 - SRA 134, SRB 131 - SRB 133, SRE 131 - SRE 1349, SRP 13, SSG 131 - SSG 134, STK 13 , STO 131 - STO 1329, STR 131 - STR 1319, STŽ 131 - STŽ 134, ŠED 131 - ŠED 1313, ŠUT 13, TRG 131 - TRG 1321, VED 131 - VED 1322, VEK 131 - VEK 1326, VEN 131 - VEN 133, VET 131 - VET 132, VEV 131 - VEV 133, VIH 13, VLV 131 - VLV 139, VPP 131 - VPP 136, VRH 131 - VRH 135, ZAB 131 - ZAB 138, ZDO 131 - ZDO 1325, ZLK 131 - ZLK 1313, ŽAB 131 - ŽAB 132, ŽEN 131 - ŽEN 139)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na površinah razpršene poselitve (As, Ak) je dopustna gradnja: 111 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, samo zavetišča in hoteli za živali, pesjaki, konjušnice in podobno ter pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute in podobno Na površini razpršene poselitve (Ak) je dopustna gradnja le ene stanovanjske stavbe za potrebe kmetije. Sprememba namembnosti nestanovanjskih kmetijskih stavb v stanovanjsko stavbo in s tem določitev nove parcele namenjene gradnji ni dopustna. Če ima lastnik na površinah razpršene poselitve (As, Ak) registrirano dejavnost je dopustna tudi gradnja naslednjih stavb: 1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 1251 Industrijske stavbe, samo delavnice, pekarne, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice 12301 Trgovske stavbe, samo samostojne prodajalne za prodajo izdelkov, vezanih na kmetijsko dejavnost 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, samo hladilnice in specializirana skladišča za kmetijske pridelke Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) gradnja stavb ni dopustna razen v EUP STR 1319 kjer je dopustna gradnja: 12722 Pokopališke stavbe Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja: 12722 Pokopališke stavbe Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna gradnja: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | – Dopustna je gradnja tudi naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: – majhna stavba, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, – objekt za rejo živali, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost. |
Dopustne dejavnosti | Dopustne dejavnosti: (A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve 02 Gozdarstvo 03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 10 Proizvodnja živil 11 Proizvodnja pijač 13 Proizvodnja tekstilij 14 Proizvodnja oblačil 15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov 16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 23.41 Proizvodnja gospodinjske in okrasne keramike 23.49 Proizvodnja drugih keramičnih izdelkov 23.7 Obdelava naravnega kamna (F) GRADBENIŠTVO 43 Specializirana gradbena dela (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL (I) GOSTINSTVO 55.202 Turistične kmetije s sobami 55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom 55.209 Druge nastanitve za krajši čas 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (M) STROKOVNE ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI 69 Pravne in računovodske dejavnosti 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje 73 Oglaševanje in raziskovanje trga 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 77.3 Dajanje strojev, naprav in drugih opredmetenih sredstev v najem in zakup 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice 82.3 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 88 Socialno varstvo brez nastanitve (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 90.03 Umetniško ustvarjanje (S) DRUGE DEJAVNOSTI (T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0,4. |
Tlorisni gabariti | Tlorisna površina stanovanjske stavbe (skupno z vsemi dozidavami) je do 150 m2. Ostale stavbe skladno s programom. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina | Kritina: dopustna tudi slamnata ali lesena streha. |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Velikost parcele namenjene gradnji stanovanjske stavbe na As je najmanj 400 m2. |
5. OSTALI POGOJI |
ARM 1315 | Na vzhodnem delu enote je pritok Lokovškega potoka, od katerega 5 m levo in desno gradnja stanovanjskih stavb ni dopustna. |
ARM 1316, ARM 1317, ARM 1321, BPD 1329, BPS 136, BRO 133, BRO 134, BZG 131, BZG 132, BZG 133, BZG 139, DPL 133, DPL 134, DRN 131, DRN 132, DRN 133, DUN 131, DUN 132, DUN 133, DUN 134, DUN 135, GLE 131, GLE 132, GLE 133, GLE 134, GLE 135GLE 137, GLE 1310, GMA 131, GMA 132, GMA 133, GMA 134, GMA 135, GMA 136, GMA 1321, GOL 135, LIB 131, LIB 132, LIB 133, LIB 134, LIB 1319, LOK 133, LOK 139, LOK1310, LOK 1311, LOK 1312, LOK 1313, LOK 1314, LOK 1315, LOK 1316, NEM 13, NGR 133, PDC 1310, PDC 1312, PDC 1314, RAZ 133, ROŽ 136, SGP 135, SGP 136, SLI 131, SLI 132, SNŠ 1315, SPP 131, SPP 132, STŽ 133, STO 133 STO 1314, STO 1315, STO 1316 TRG 1320, VEK 133, VEK 134, VEK 1313, VEK 1324, VEK 1325, VEK 1326, VEV 133, VIH 13, VPP 135, VPP 136 | Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
BRP 131, BRP 132, BRP 133, BRP 134, BRP 135 (Naselbinska dediščina Vinske gorice) | – Ohranja se slemenska zasnova območja in kakovostni arhitekturni tipi stavb. – Neustrezno arhitekturno oblikovane stavbe se sanirajo s povzemanjem značilnosti kakovostne arhitekture. Velikosti in oblikovni pogoji pri sanaciji: – podolžni tloris z razmerjem stranic 1:1,5 do 1:2, – etažnost: do K+P+M, s kolenčnim zidom do 0,6 m. Pri podkletenih stavbah je klet lahko vidna v celoti samo na eni vzdolžni strani, – streha: simetrična dvokapna streha z naklonom od 40–45 stopinj, izvedba frčad in čopov ni dovoljena. Sleme in daljša stranica stavb sta vedno vzporedna s plastnicami, – kritina: bobrovec, zareznik ali betonski zareznik, samo opečnato rdeče barve, – fasada: izvedena v zaglajenem ometu bele ali pastelne barve, dopustna je kombinacija z lesom (lesen oboj v horizontalnem rastru). Na vzdolžnih fasadah so dopustni leseni ganki, ki morajo biti izvedeni po celotni dolžini fasade. Na ožjih fasadah (zatrepnih) balkoni niso dovoljeni. Okenske in vratne odprtine so pravokotne, pokončne ter simetrično razporejene. Stavbno pohištvo mora biti leseno v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa, – Ohranjajo se prehodi v pobočje z vinogradi, širine najmanj 2,5 m. – Podporni zidovi so na podlagi predhodne preveritve dopustni le zaradi geostatične varnosti objektov. |
ANŽ 138, ANŽ 139, ANŽ 1310, ANŽ 1311, ARM 1316, ARM 1318, ARM 1319, ARM 1320, ART 132, BPD 132, BPD 133, BPD 134, BPD 135, BPD 136, BPD 1310, BPD 1311, BPD 1330, CEL 13, CES 13, ČPK 131, ČPK 132, ČPK 133, | Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
ČPK 134, ČPK 135, ČPK 136, ČPK 137, ČPK 138, DLC 131, DLC 132, DLC 133, DOB 1317, DOB 1318, DOB 1319, DOB 1322, DOB 1325, DOB 1326, DOB 1327, DOB 1328, DOB 1330, DOB 1331 DOB 1332, DOL 131, DOL 132, DOL 133, DOL 134, DOV 131 DOV 132, DOV 133, DOV 135 , DRN 132, DRN 133, DRN 134, DRN 135, DUN 131, DUN 132, DUN 133, DUN 134, DUN 135, DUN 136, DUN 137, DUN 13 8, FRL 13, GDL 131, GDL 132, GDL 133, GDL 134, GOL 131, GOL 138, GOR 131, GOR 132, GOR 133, GOR 134, GOR 135, GPR 131, GPR 1310, GPR 132, GPR 133, GPR 134, GPR 135, GPR 136, GPR 137, GPR 138, GPR 139, GRR 131, GRR 132, GRR 133, JLN 131, JLN 132, JLN 133, JLN 136, JLN 137, JLN 138, JLN 139, KČN 131, KČN 132, KLC 1310, KLC 1311, KLC 1312, KLC 1313, KLC 134, KLC 137, KLC 138, KLC 139, KOS 132, KOS 133, KOS 136, KRT 131, KRT 133, LKE 131, LKE 132, LOK 1310, LOK 1311, LOK 1312, LOK 1313, LOK 136, LOK 137, LOK 138, LOK 139, LOM 131, LOM 1310, LOM 132, LOM 133, LOM 134, LOM 135, LOM 136, LOM 137, LOM 138, LOM 139, MAT 131, OSR 131, OSR 132, OSR 133, PDC 133, PES 132, PES 133, PJG 131, PLE 1310, PLE 138, PLE 139, PPR 1310, PPR 136, PPR 137, RAK 131, RAZ 131, RAZ 1310, RAZ 1311, RAZ 1312, RAZ 132, RAZ 133, RAZ 134, RAZ 135, RAZ 136, RAZ 137, RAZ 138, | |
RAZ 139, REŠ 1314, RPZ 1333, RPZ 137, SMČ 131, SMČ 132, SRA 131, SRA 132, SRA 133, SRA 134, STK 13, ŠED 131, ŠED 1310, ŠED 1311, ŠED 1312, ŠED 132, ŠED 133, ŠED 134, ŠED 135, ŠED 136, ŠED 137, ŠED 138, ŠED 139, TRG 131, TRG 132, TRG 133, TRG 134, TRG 135, TRG 136, VED 1314, VED 1315, VEN 133, VET 131, VET 132, ZDO 1310, ZDO 1311, ZDO 1312, ZDO 1313, ZDO 1314, ZDO 1315, ZDO 1316, ZDO 1317, ZDO 1318, ZDO 1319, ZDO 1320, ZDO 1321, ZDO 1322, ZDO 1323, ZDO 1324, ZDO 1325 | |
DLL 131-136, FRL 13, GRA 131, GRA 132, SGP 131¸ SGP 132, SGP 133, SGP 134, GRA 135, 136, SLV 132, SLV 134, ŠUT 13, ŽAB 132 | Velikost in oblikovni pogoji: – podolžni tloris brez izzidkov, – etažnost: do K+P+M, klet mora biti najmanj z ene strani vkopana, – streha: simetrična dvokapna streha z naklonom od 40 - 45 stopinj, – kritina: opečna (bobrovec, zareznik ali betonski zareznik opečnato rdeče barve), – Fasada: okenske in vratne odprtine pokončne, pravokotne in simetrično razporejene. Dopustna uporaba le naravnih materialov (kombinacija lesa, zaglajenega ometa v beli ali pastelni barvi in kamna). Izvedba balkonov na čelnih fasadah ni dopustna. |
BRO 131, BRO 133, BRO 134, DRN 133, DRN 132, MAM 131, MAM 132, MAM 133, PES 131, SEL 132, SEL 133 SSG 133 | Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. |
KOS 135, KRT 131, PDC 1312, PDC 1314, STŽ 132, STŽ 133, SNŠ 1315, TRG 1320, VPP 136 | – V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja. – Poleg zgornjih pogojev je v enoti VPP 136 v vplivnem območju cerkve sv. Neže zaradi varovanja vedut in ohranitve dominantnosti sakralne stavbe ni dopustno spreminjati višinske gabarite stavb. |
DVR 131 | Dopustna je le prenova obstoječih stavb in gradnja novih stavb za potrebe funkcije domačije, pod pogojem, da se stavbe locirajo v vrzeli med obstoječimi. |
MAK 1316 | – Na območju registrirane naselbinske dediščine je treba upoštevati pogoje, navedene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«. – Oblikovanje stavb mora slediti značilnostim prostora in obstoječe grajene strukture, ki je prepoznavna kot varovana vrednota območja: – tlorisni gabarit: podolžen tloris, brez izzidkov, – višinski gabarit: P+M, v primeru gradnje kleti je ta vkopana v zemljo, – streha: simetrična dvokapnica, naklon 40-45 stopinj, – kritina: je temno siva ali opečno rdeča. Osvetlitev podstrešja je dopustna s klasično oblikovanimi frčadami ali pultnimi okni, – fasade: zaglajen omet v beli ali pastelni barvi; balkoni na čelnih, ožjih fasadah načelno niso dopustni, dopustna izvedba lesenega ganka po celotni dolžini vzdolžne fasade, okenske in vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično razporejene, okenska stekla deljena na 4 ali 6 pol. |
CIR 134, CIR 137, CIR 138, GLE 139, GLV 132, GLV 135, KRE 1315, KRE 132, KRE 133, KRŽ 132, REŠ 1310, STR 1317, STR 1319, | V vplivnem območju kulturne dediščine se morajo posegi in dejavnosti prilagoditi celostnemu ohranjanju dediščine. |
MSE 1325, STR 139, ZDO 132, | Na območju varovane podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem. |
PDL 1312 | Na območju vodnih in priobalnih zemljišč površinskih vodotokov 5 m levo in desno od vodnega zemljišča Presladolskega potoka gradnja objektov namenjenih bivanju ni dopustna. |
PDL 1313 | Na območju levega pritoka Presladolskega potoka na območju obstoječe kmetije (potok je verjetno zacevljen) je treba identificirati potek potoka. 5 m levo in desno od cevi gradnja stanovanjskega objekta ni dopustna. Kot možnost se dopušča odpiranje potoka in premik struge na rob območja. |
POV 132 | Novogradnje morajo biti po volumnu in oblikovanju podrejene varovanemu objektu. |
SEN 1318 | Območje enote tangira izvirni levi pritok Senovskega potoka. 5 m levo in desno od vodnega zemljišča gradnja stanovanjskega objekta ni dopustna. |
SLI 137 | Na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je treba upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih. |
STR 1319 | – Stavba mrliške vežice mora biti podrejena obstoječemu varovanemu sakralnemu kompleksu, oblikovno neizpostavljena in usklajena z okoliškim terenom. Varuje se veduta na cerkev. Zunanja ureditev in objekt sta neločljiva celota - objekt je v podrejenem položaju in del oblikovanega terena. – Velikost in oblikovni pogoji: – lega stavbe: na JZ delu zemljišča, vzporedno s plastnicami terena, odmik stavbe od sosednjih parcelnih meja je min. 2,0 m, – tlorisne dimenzije: horizontalni gabarit z nadkritjem je podolgovate trapezne oblike dim. 15,00 m x 6,0 m -9,0 m. Kot oblikovni poudarek in zaključek linijske krajinske poteze je dopustna tudi gradnja zidu ter sanacija obstoječega pokopališkega zidu, – višina stavbe: delno vkopana pritlična stavba višine 2,60 m do 3,50 m merjeno od kote pritličja, – kota pritličja: 439,25 (+/- 20 cm), – streha: ravna ali enokapna z minimalnim naklonom, ki se navezuje na linijo terena, – kritina: ekstenzivna zelena streha, – konstrukcija: dopustna je kombinacija nosilnih elementov (AB, zidane, lesene, jeklene konstrukcije) po pogojih za VIII. potresno cono, – fasada: skladna z okoliškim terenom, delno vkopana in ozelenjena, finalni omet v svetlih peščenih odtenkih, v kombinaciji s steklenimi površinami – Ureditev okolice objekta: Zunanja ureditev predstavlja osnovo urejanja in se nanaša na preoblikovanje terena in zelenih površin (zatravitve in delne zasaditve brežin), v manjši meri na oblikovanje parternih površin (dostopi, parkirišča ob cesti v travnih ploščah, utrjenih peščenih površinah ali tlakovanju z vidnimi zelenimi fugami). – Pred gradnjo mrliške vežice se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav. V primeru, da predhodne arheološke raziskave ne bodo izvedene je zaradi varstva arheoloških ostalin treba pristojnem zavodu omogočiti dostop do zemljišč in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Investitor je dolžan najmanj 10 dni pred začetkom zemeljskih pisno obvestiti pristojni zavod o poteku gradbenih del. |
VPP 131 | Na območju varovane kulturne krajine je treba pri umeščanju objektov slediti reliefnim značilnostim tako, da bo ohranjeno razmerje med arhitekturno in krajinsko tipologijo. Zapiranje vedut na sakralni objekt ni dopustno. |
VPP 136 | – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Zaradi ohranjanja sakralne stavbne dediščine je treba pri obstoječem stanovanjskem objektu ohranjati prostorsko integriteto, pričevalnost in dominantnost dediščine. |
VRH 134 | – Na povirju potoka Kaček se varuje vodni vir. 5 m levo in desno od vodnega zemljišča gradnja stanovanjskega objekta ni dopustna. – Na varovanem območju habitatov vodnih in obvodnih organizmov se obnova mlina na površinah potoka izvede sonaravno, z uporabo naravnih materialov (kamen, les …), uporaba betona ni dopustna. Obrežne vegetacije potoka se ne odstranjuje in potoka se ne onesnažuje. |
LIB 136, LIB 137, LIB 138, SLI 131, SLI 132, SLI 133, SLI 134, SLI 135, SSG 131, SSG 134 | Na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je treba upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih. |
ANŽ 132, ANŽ 135, BPS 138, BRE 133, CIR 134, CIR 135, DLE 1342, DUN 134, , DVR 132, DVR 133, GLV 133, GRR 132, GRR 133, KOS 137, LIB 134, LIB 136, NOG 1312, NOG 133, PES 131, PJG 134, PLE 132, PLE 133, ROŽ 1312, ROŽ 137, ROŽ 139, RPZ 1310, SNŽ 132, SRE 1322, SNE 1346, SSG 131, SSG 134, STO 137 | Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
3.1.11 Površine razpršene poselitve za turizem in podobne dejavnosti, zidanice in stavbe za pripravo in spravilo sadja ter orodja (At, Az)
(ANO141, ANO 142, APV 14, CEL 14, DDV 14, DPL 14, DUN 14, GOL 14, KRE 14, NEM 141, NEM 142, OSR 14, PDC 141, PDC 142, RAI 14, RAK 141 - RAK 143, SGP 14, SNŠ 14, SRE 141, SRE 142, STK 14, ŠUT 14, TRG 14, VPP 14)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na površinah za turizem in podobne dejavnosti (At) ter površinah za zidanice (Az) je dopustna gradnja: Nestanovanjskih stavb: 12713 Stavbe za spravilo pridelka: samo zidanice, stavbe za spravilo pridelka, stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov, sušilnica sadja Na površinah za turizem in podobne dejavnosti (At) je dopustna gradnja tudi: 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe (stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije – lope) 1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene; samo kipi in spomeniki, razpela, znamenja in kapelice tipa edikula 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje; samo pomožne stavbe (drvarnica, lopa, uta) Gradbeno inženirskih objektov: 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne poti 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopov na) komunikacijska omrežja 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje; samo oporni zid, škarpa, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na površinah za zidanice (Az) je dopustna gradnja tudi: – pomožni objekt v javni rabi: samo pomožni cestni objekti, – vodnjak, višina do vključno 1,5 m, globina do vključno 30 m, – priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: samo vodni zbiralnik, – objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: samo zidanica in sušilnica sadja. Na površinah za turizem in podobne dejavnosti (At) je dopustna še gradnja: – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, samo pritlična enoetažna kmečka lopa. |
Pogoji za gradnjo | Pogoji za gradnjo zidanic ali stavbe za spravilo pridelka ali stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov ali sušilnice sadja so: – Pogoj za gradnjo zidanice je, da investitor poseduje predpisano velikost intenzivnega vinograda za gradnjo stavbe za spravilo pridelka ali stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov ali sušilnice sadja pa predpisano velikost intenzivnega sadovnjaka. Za predpisano velikost intenzivnega vinograda ali intenzivnega sadovnjaka je na površinah za zidanice Az dopustna gradnja le ene stavbe za spravilo pridelka ne glede na to ali je zgrajena kot manj zahtevana ali nezahtevna stavba. – Na površinah za turizem in podobne dejavnosti (At) je poleg stavbe za spravilo pridelka, ki predstavlja osnovno stavbo dopustna še gradnja druge nestanovanjske kmetijske stavbe- kmečke lope in gradnja majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave. Dopustna je gradnja največ dveh vrst majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe dejavnosti. – Za gradnjo stavbe, ko je vinograd ali sadovnjak na najboljšem kmetijskem zemljišču (K1) mora biti intenzivni vinograd ali sadovnjak velikosti najmanj 30 arov. – Investitor mora poleg zahtevane bruto površine intenzivnega vinograda ali intenzivnega sadovnjaka biti še lastnik površine za gradnjo stavbe. Zemljišče mora biti na vinorodnem območju občine. |
| – Lokacija zemljišča za gradnjo zidanice mora biti na zemljišču, kjer je vinograd ali na zemljišču poleg vinograda (sosednje zemljišče, neposredno ob vinogradu) ali na zemljišču na drugi strani poti. V primeru, da je investitor lastnik vinogradov na različnih lokacijah,, morajo zemljišča le teh biti v istem vinorodnem okolišu na območju občine, oziroma je lahko del zemljišč na območju mejne katastrske občine, ki meji z občino Krško, pod pogojem, da na tem zemljišču ni zidanice. – Za dokazilo o velikosti vinograda se uporablja register pridelovalcev grozdja in vina. Za dokazilo o velikosti sadovnjaka pa register kmetijskih gospodarstev. – Za mnenje glede intenzivnosti vinograda ali sadovnjaka se šteje vpis v ustrezen register. – V zidanici je dopustno urediti prostore za vinotoč in osmico, če ima prosilec najmanj 80 arov vinograda, da predelava grozdja predstavlja osnovno ali dopolnilno dejavnost. – Sprememba namembnosti vinotoča, osmice ali prenočitvenih prostorov, ki so v sklopu stavbe, v drugo vrsto gostinskega obrata ali druge namene ni dopustna. Gradnja stavb na površinah za turizem in podobne dejavnosti (At) je dopustna, če ima lastnik poleg zagotavljanja ostalih pogojev za gradnjo zidanic, registrirano tudi gostinsko ali turistično dejavnost. |
Dopustne dejavnosti | Na površinah za zidanice (Az) je dopustno izvajanje naslednjih dejavnosti: (A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 01.21 Vinogradništvo 01.24 Gojenje pečkatega in koščičastega sadja (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 10 Proizvodnja živil: predelava in konzerviranje sadja in zelenjave 11 Proizvodnja pijač: proizvodnja vina iz grozdja, proizvodnja brezalkoholnih pijač (I) GOSTINSTVO 55.209 Druge nastanitve za krajši čas Na površinah za turizem in podobne dejavnosti (At) je dopustno tudi: (I) GOSTINSTVO 56.104 Začasni gostinski obrat 56.2 Priložnostna priprava in dostava jedi ter druga oskrba z jedmi 56.3 Strežba pij®(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 91.0 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Tlorisni gabariti | – Pri vinogradih velikosti od 15 – 35 arov in sadovnjakih velikosti od 25 do 35 arov je tlorisna površina stavbe na stiku z zemljiščem največ 45 m2. – Pri vinogradih in sadovnjakih velikosti od 35 – 50 arov je tlorisna površina stavbe največ 55 m2, pri vinogradih in sadovnjakih velikosti od 50 – 80 arov pa največ 65 m2. – Pri vinogradih in sadovnjakih velikosti 80 arov in več se tlorisna površina stavbe prilagodi tehnologiji predelave grozdja ali drugega sadja in je velikosti do 150 m2 na stiku z zemljiščem. – Tlorisna velikost zidanic s prostori za vinotoč in osmico je na stiku z zemljiščem do 150 m2. – Tlorisna velikost drugih nestanovanjskih kmetijskih stavb ali pomožne kmetijsko gozdarske stavbe-kmečka lopa in pomožnih stavb je do 30 m2. – Tlorisi stavb so brez dodatnih volumnov. – Vodnjak, višina do vključno 1,5 m, globina do vključno 30 m, – Objekt za oglaševanje, oglasne površine do vključno 12 m2 in višine do vključno 5 m, – Športno igrišče na prostem velikosti do vključno 80 m2. |
Višinski gabariti/etažnost | – Etažnost stavb je P. Lahko je delno ali v celoti podkletena, če teren to omogoča, ter brez kolenčnega zidu ali s kolenčnim zidom do 40 cm, skritim v napušču. – Pri stavbah tlorisne velikosti 80 m2 in več je dopustna izvedba kolenčnega zidu do 80 cm. – Nestanovanjska kmetijska stavba ali pomožna kmetijsko gozdarska stavba-kmečka lopa je pritlična, enoetažna, višina slemena do 4,8 m. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Tipologija objektov, morfologija pozidave, lega objekta | Ohranja se slemenska oziroma obcestna pozidava. Stavbe se locirajo tako, da je omogočen prehod do vinogradov ali sadovnjakov. |
Strehe in kritina | – Simetrična dvokapnica z naklonom od 40 –45°. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico stavbe. – Frčade in strešna okna niso dovoljena. Kritina mora biti opečno rdeče barve ali usklajena z barvo kritine sosednjih stavb. Pri stavbah tlorisne velikosti 80 m2 ali več je dopustna izvedba frčad in strešnih oken. |
Fasade stavb | – Pri oblikovanju se upoštevajo elementi tradicionalne arhitekture. – Fasada je praviloma horizontalno členjena, izvedena v zglajenem ometu bele ali pastelne barve, dopustna je kombinacija z lesom (lesen oboj v horizontalnem rastru). Pritlični del stavbe je lahko v celoti iz lesenih plohov. Kleti so zidane v videzu naravnega kamna ali zglajenem ometu bele ali pastelne barve. Stavbno pohištvo je v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa, bela barva in barvne kovine niso dovoljene. Polnila varovalnih ograj (gank) so lesena, obdelana v vidni barvni teksturi lesa. – Ob zidanicah se postavijo brajde v leseni konstrukciji ali v kombinaciji z betonsko konstrukcijo. |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | – Velikost parcele se določi skladno z namensko rabo prostora, ki zajema objekt in zunanje urejene površine, ki služijo objektu – dostop, parkirišče, zelenice itd. – Ohranjajo se prehodi v pobočje z vinogradi, širine najmanj 2,5 m. – Velikost parcele za gradnjo stavb je najmanj 200 m2. |
5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Promet | Na parceli namenjeni gradnji stavb morajo biti zagotovljene parkirne površine glede na dejavnost. Stavbe brez dejavnosti morajo imeti najmanj eno parkirno mesto. V primeru, da parkirišč ni možno zagotoviti ob objektu, se ga zagotovi na drugi lokaciji. |
6. OSTALI POGOJI |
ANO 141, ANO 142 | – Na območju enot ni dopustna gradnja zidanic in gradnja stanovanjskih objektov. Na območju »perišča« je ob potoku Potočnice dopustna gradnja lesenega pritličnega nadstreška, velikosti do 50 m2 in višine do 6 m. Ob perišču se uredi park ter zaščitijo obstoječi izviri vode. Ob potoku je dopustna gradnja kozolca, velikosti do 150 m2 za spravilo sena in shranjevanje orodja ter izvajanje turističnih dejavnosti. Razmerje stranic objektov je najmanj do 1:1,5. Višina kozolca je največ do 10 m. Na območju se izvajajo turistične dejavnosti. – Na vodotoku se pri izvajanju turistični dejavnosti (predstavitev preteklega načina pranja perila) ne uporablja toksičnih snovi, ki lahko onesnažijo potok. Uporablja se izključno voda. |
DUN 14 | – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Dopustna je legalizacija stavbe v primeru, ko manjši del stavbe sega izven stavbnega zemljišča. Dele stavb izven stavbnega zemljišča je dopustno legalizirati pod pogojem, da s tem soglašajo pristojni organi, na katerih varstvene režime ali varovalne pasove se posega in upravljavci gospodarske javne infrastrukture. |
GOL 14, NEM 142, OSR 14 | Na območju varovanja sakralne stavbne dediščine v enoti NEM 142 posegi ne smejo degradirati prostorsko integriteto, pričevalnost in dominantnost cerkve. |
DUN 14, GOL 14, CEL 14, JLN 14, OSR 14 | Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
SGP 14, ŠUT 14 | Na območju varovanja podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem. |
VPP 14 | – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. Predvideni posegi ne smejo degradirati prostorskih integritet, pričevalnost in dominantnosti cerkve. – V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja. |
3.1.12 Stanovanjska gradnja na vinogradniških območjih (Av)
(APV 151, APV 152, ART 15, BPD 15, BZG 15, ČPK 15, IVD 15, KLC 15, KOS 15, LIB 15, LKE 15, MAK 15, NOG 151, NOG 152, OSR 15, SNŠ 151- SNŠ 153, ZDO 15)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na površinah za stanovanjsko gradnjo na vinogradniških območjih (Av) je dopustna gradnja: Stanovanjske stavbe: 111 Enostanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe: 12713 Stavbe za spravilo pridelka: samo zidanice ali stavbe za spravilo pridelka ali stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov ali sušilnica sadja 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe (stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije – lope) 1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene; samo kipi in spomeniki, razpela, znamenja in kapelice tipa edikula; 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo pomožne stavbe (drvarnica, lopa, uta) Gradbeni inženirski objekti: 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopov na) komunikacijska omrežja; 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo oporni zid, škarpa, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Dopustna je gradnja tudi naslednjih nezahtevnih in enostavnih stavb: – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: samo vodni zbiralnik, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: samo kmečka lopa, – objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: samo zidanica in sušilnica sadja. |
Pogoji za gradnjo | – Pogoj za gradnjo stavb na površinah za stanovanjsko gradnjo na vinogradniških območjih (Av) je, da ima investitor poleg stavbnega zemljišča za gradnjo osnovne stavbe najmanj 15 arov bruto površine intenzivnega vinograda ali intenzivnega sadovnjaka. Lokacija zemljišča za gradnjo stavbe mora biti na zemljišču, kjer je vinograd/sadovnjak ali na zemljišču poleg, ali na zemljišču na drugi strani poti. Glede dokazil za velikost in intenzivnost vinograda ali sadovnjaka veljajo enaki pogoji kot so določeni za namensko rabo površin Az in At. – V kleti enostanovanjske stavbe so praviloma površine za pripravo in spravilo kmetijskih pridelkov v ostalih etažah pa stanovanjske površine. – Poleg stanovanjske stavbe ali stavbe za spravilo pridelka je dopustna še gradnja le ene vrste druge nestanovanjske kmetijske stavbe (kmečke lope, drvarnice, ute) ter gradnja največ dveh vrst majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave. |
Dopustne dejavnosti | V stavbah je dopustno izvajati naslednje dejavnosti: (A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 10 Proizvodnja živil 11 Proizvodnja pijač (I) GOSTINSTVO 55.202 Turistične kmetije s sobami 55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom 55.209 Druge nastanitve za krajši čas 56.21 Priložnostna priprava in dostava jedi 56.29 Druga oskrba z jedmi 56.3 Strežba pijač (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 91.0 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti (T) DEJAVNOSTI GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO Dejavnosti v stanovanjskih stavbah je dopustno izvajati do 50 % neto tlorisne površine stavbe. |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Tlorisni gabariti | – Podolgovate oblike z razmerjem stranic od 1:1,2 do 1:1,5, brez izzidkov. Maksimalna tlorisna površina osnovne stavbe je 100 m2. – Tlorisna velikost drugih nestanovanjskih kmetijskih stavb-kmečka lopa, drvarnica, uta je do 30 m2. – Vodnjak, višina do vključno 1,5 m, globina do vključno 30 m. – Športno igrišče na prostem velikosti do vključno 80 m2. |
Višinski gabariti/etažnost | – Osnovna stavba do K+P+M, pri čemer je klet največ 0,4 m nad koto najvišjega obstoječega terena ob stavbi. Kota slemena je lahko največ 10 m nad koto najnižjega urejenega terena ob stavbi. – Nestanovanjska kmetijska stavba-kmečka lopa, drvarnica uta je pritlična, enoetažna, višina slemena do 4,8 m. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Fasade stavb | Uporabljajo se avtohtoni materiali (les, kamen, zglajen omet v beli in pastelni barvi). |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Velikost parcele se določi skladno z namensko rabo prostora, ki zajema objekt in zunanje urejene površine, ki služijo objektu – dostop, parkirišče, zelenice, itd. Ohranjajo se prehodi v pobočje z vinogradi, širine najmanj 2,5 m. Velikost parcele za stanovanjsko stavbo je najmanj 300 m2 in za nestanovanjske stavbe 200 m2. |
5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Promet | Na območju parcele za gradnjo stavb morata biti zagotovljeni najmanj dve parkirni mesti in dodatne parkirne površine glede na dejavnost v primeru izvajanja dejavnosti. V primeru, da jih ni možno zagotoviti ob stavbi, jih je dopustno zagotovi na drugi lokaciji. |
Kanalizacijsko omrežje | Obvezna je priključitev na malo čistilno napravo. |
6. OSTALI POGOJI |
BPD 15, ČPK 15, LKE 15, OSR 15, ZDO 15, | Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
OSR 15 | Na varovanem območju profane stavbne dediščine posegi v območje kulturnega spomenika niso dopustni. Izjemoma so posegi dopustni samo po predhodnem strokovnem mnenju in nadzorstvu pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
3.1.13 Vinogradniška območja-naselbinska dediščina vinske gorice
(BRP 16, GRA 16, HRA 16, PRM 16, SGP 16, ŠUT 16)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste gradenj | – Dopustna je le rekonstrukcija, nadomestna gradnja, enakih tlorisnih in višinskih gabaritov ter vzdrževanje stavb. – Gradnja podpornih zidov na podlagi predhodne preveritve je dopustna izključno zaradi geostatične varnosti objektov in za ohranitev stabilnosti terena. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Gradnja dodatno navedenih nezahtevnih in enostavnih stavb je dopustna le v sklopu grajenega območja kmetije ali parcele namenjene gradnji na kateri je zgrajena stanovanjska stavba: – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, vetrolov, itd.), – stavbe za rejo živali: (hlev, svinjaki, itd.), – pomožne kmetijsko gozdarske stavbe, – stavbe za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: (zidanica, sirarna, itd.). |
Dopustne dejavnosti | (A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 01.21 Vinogradništvo 01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo, priprava pridelkov 02.3 Nabiranje gozdnih dobrin, razen lesa (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 11 Proizvodnja pijač (I) GOSTINSTVO 55.202 Turistične kmetije s sobami 55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom 55.209 Druge nastanitve za krajši čas 56.3 Strežba pijač |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Tlorisni gabariti in lega stavb | – Pri nadomestni gradnji je treba upoštevati podolžni tloris z razmerjem stranic 1:1,5 do 1:2. Daljša stranica stavbe je vedno vzporedna s plastnicami terena. – Nadomestne stavbe z namembnostjo obstoječe se locira na isti lokaciji, ali z zamikom vsaj na 50 % tlorisa obstoječe stavbe, ali z zamikom, če to narekujejo pogoji nosilcev urejanja prostora in soglasodajalcev, ali geološke razmere terena, ali zahteve po večjih odmikih od ceste za izboljšanje prometne varnosti ali drugih upravičenih pogojev-požarni, sanitarni, posebni predpisi oz. odloki. – Za nadomestne gradnje veljajo pogoji glede tlorisnega gabarita kot so določeni v členu »Površine razpršene poselitve za stanovanjsko gradnjo in kmetijska gospodarstva (As, Ak)« in v členu »Površine razpršene poselitve za turizem in podobne dejavnosti, zidanice in stavbe za pripravo in spravilo sadja ter orodja (At, Az). |
Višinski gabariti/etažnost | – Do K+P+M ali P+M, s kolenčnim zidom do 0,6 m. Pri podkletenih objektih je klet lahko vidna v celoti samo na eni vzdolžni strani. – Nezahtevne in enostavne stavbe so pritlične v enoetažni izvedbi, višina slemena stavbe za rejo živali, pomožne kmetijsko gozdarske stavbe, stavbe za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost je do 4,6 m. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Splošno | – Ohranja se slemenska zasnova naselja in kakovostni arhitekturni tip stavb. – Neustrezno arhitekturno oblikovane stavbe se sanirajo s povzemanjem značilnosti kakovostne arhitekture. – Podporni zidovi so kamniti, betonski, obloženi z naravnim kamnom in v celoti zazelenjeni. |
Streha | Simetrična dvokapna streha z naklonom od 40 – 45 stopinj, izvedba frčad in čopov ni dovoljena. Sleme je vedno vzporedno s plastnicami terena. |
Kritina | Bobrovec, zareznik ali betonski zareznik, samo opečnato rdeče barve. |
Fasade stavb | Izvedejo se v zglajenem ometu bele ali pastelne barve. Dopustna je kombinacija z lesom (lesen oboj v horizontalnem rastru). Na vzdolžnih fasadah so dopustni leseni ganki, ki morajo biti izvedeni po celotni dolžini fasade. Na ožjih fasadah (zatrepnih) balkoni niso dovoljeni. Okenske in vratne odprtine so pravokotne, pokončne ter simetrično razporejene. Stavbno pohištvo mora biti leseno v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa. |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Ohranjajo se prehodi v pobočje z vinogradi, širine najmanj 2,5 m. |
5. OSTALI POGOJI |
BRP 16 | Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
3.1.14 Območja okoljske infrastrukture
(BRO 17, DOK 17, DOV 17, DRN 17, JEL 17, KAN 17, MAM 17, POD 17, PPL 17, SME 17, SPL 17, STŽ 17, ŠUT 17, VEM 17, VID 17)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na območju okoljske infrastrukture (O) je dopustna gradnja: 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Dopustna je tudi gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: – pomožni objekt v javni rabi, samo pomožni cestni objekti, – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje; samo zajem pitne in tehnološke vode. |
Dopustne dejavnosti | Dopustno je izvajanje dejavnosti: (E) OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA |
2. OSTALI POGOJI |
| – Na območju varstvenih pasov vodotoka se gradnja novih objektov na območju okoljske infrastrukture (O) izvaja tako, da se hidrološkega režima vodotoka ne spreminja (ne spreminja se morfologije brežin in obrežnega pasu z nasipavanjem ali poglabljanjem). Ob obstoječih vodotokih se ohranja obstoječa vegetacija in varuje zeleni obvodni pas. Območja se od bližnje okolice vizualno loči z zelenim pasom, ki se zasadi z gručami avtohtonih drevesnih vrst. – Na območju varovanja zooloških in botaničnih lastnosti NV v enoti KAN 17 se ohranja mejica v največji možni meri. – V enoti BRO 17 je na območju arheološke dediščine treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na vodovarstvenem območju v enotah DOV 17 in DRN 17 se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
BRO 17 | Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. |
3.1.15 Površine nadzemnega pridobivalnega prostora
(BRE 18 , BRP 18, DOB 18, GLE 18, GUN 18, MSE 18, REŠ 18, SRE 181- SRE 183)
(1) Zagotoviti je treba sanacijo nelegalnih kopov. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice.
(2) Na vodovarstvenem območju se za širitev kamnoloma Gunte (GUN 18) pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. Upošteva se tudi pogoje iz Hidrogeološkega poročila o vplivu kamnoloma Gunte na črpališče pitne vode Rore pri Krškem (t. K-II-30d/c-1/1097, Geološki zavod Slovenije-Oddelek za hidrologijo, 2001). Na območju kamnoloma se v sklopu sanacije ponovno vzpostavi peš povezava iz smeri »starega gradu« Krško proti Guntam.
(3) Na območju Nature 2000, EPO in HT se površina nelegalnega kopa v Mrčnih selih (MSE 18) ne širi, dopustna je le sanacija za namene odprave nevarnosti za obstoječo kmetijo. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice.
(4) Na varovanem območju podzemeljske geomorfološke NV Karbonati v enotah MSE 18 in BRP 18 je treba ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je potrebno zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
(5) Na območju gozda in za krčitve gozda v enotah GUN 18, MSE 18, BRP 18 se upošteva naslednje ukrepe:
– po koriščenju je na območju kamnoloma treba ponovno vzpostaviti gozd. Z izkoriščanjem prizadeti gozdni prostor mora biti po eksploataciji ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin in
– vkopov),
– posegi v gozd izven samega območja izkoriščanja niso dopustni (sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov). Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje zarasti,
– izdela se projekt sanacije in rekultivacije, v smislu ponovne pogozditve površin. Projekt sanacije in rekultivacije mora biti rokovno zavezujoč ter mora podrobno določati način pogozditve (izvedba brežin, talna podlaga, humus, drevesne vrste, varstvo, gojenje). Pogozditev je možna le z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Na ta projekt sanacije in rekultivacije se pridobi soglasje Zavoda za gozdove. V projektu mora biti strogo upoštevano načelo postopne (fazne) eksploatacije in sprotne sanacije izkoriščenih površin.
– Pri izvajanju sanacije in rekultivacije je potreben strokovni nadzor Zavoda za gozdove.
– Dinamika del pri izkoriščanju mora biti usklajena tako, da je obdobje od odstranitve sestoja do sanacije v gozd čim krajše, vendar ne daljše od 3 let:
– gozdno drevje se lahko odstrani največ 8 mesecev pred začetkom eksploatacije,
– po končani eksploataciji morajo biti tla pripravljena na sanacijo v roku 6 mesecev, sama pogozditev pripravljene površine pa mora biti izvedena prvo sezono po pripravi tal,
– način in izvedba biološke osnove zemljišča mora biti določena s projektom sanacije in rekultivacije.
– po izvršenem poseku gozda se vrhnja, najmanj 0,3 m debela plast zemlje in humusa, začasno deponira in pri rekultivaciji vrne na isto površino,
– na terase je potrebno nariniti deponirano zemljo in humus v minimalni debelini 0,3 m.
3.1.16 Območja za potrebe obrambe zunaj naselij
V območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe zunaj naselij so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov in izvedba del za potrebe obrambe (novogradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija objektov, vzdrževanje in odstranitev objektov) ter ostale ureditve ter objekte za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(VAR 201-VAR 2011)
(1) Varovalni gozdovi so gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdovi, ki so izpostavljeni močnemu vetru, gozdovi, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi, gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi, gozdovi v kmetijski in primestni krajini z izjemno poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti ter gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije.
(2) Pri gospodarjenju z varovalnimi gozdovi je treba zagotavljati:
– pravočasno obnovo oziroma posek prestarelega drevja,
– malo površinsko izvajanje sečenj,
– puščanje primerno visokih panjev pri poseku drevja na plazovitih območjih in območjih, kjer je nevarnost snežnih plazov,
– načine spravila in uporabo spravilnih sredstev, kot je določeno z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote,
– sanacijo poškodovanih tal zaradi preprečevanja erozije,
– odstranjevanje drevja iz hudourniških strug,
– pravočasno izvedbo vseh gozdno gojitvenih del, ki zagotavljajo ohranitev in stabilizacijo varovalne vloge gozda in
– rabo biološko razgradljivih olj pri delu s stroji in napravami.
(3) Posegi, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda Ministrstvo.
3.1.18 Ostali odprti prostor: razpršena gradnja, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, območja prometnih površin in območja voda (OPR 211 – OPR 2131)
174. člen
Ostali odprti prostor sestavljajo najboljša in druga kmetijska zemljišča, gozd, območja prometnih površin in območja voda, ki se nahajajo izven območij naselij. Poleg tega je na območju ostalega odprtega prostora razpršena gradnja, ki je prikazana na podlagi informacije o dejanskem stanju.
175. člen
(1) Razpršena gradnja je zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč. Stavbe na območju razpršene gradnje so: stavbe na samotnih kmetijah; stanovanjske stavbe; samostojno locirana gospodarska poslopja ali gospodarska poslopja zgrajena ob stanovanjski stavbi; zidanice; sadne lope; kmetijske stavbe: kozolci, mlini, žage, vinski hrami; lovske koče; stavbe kulturnega ali simbolnega pomena: cerkve, gradovi, kapelice; druge stavbe, ki nimajo določenega stavbenega zemljišča.
(2) Dopustna gradnja je rušitev, rekonstrukcija, nadomestna gradnja ter vzdrževanje legalno zgrajenih stavb, dozidave do največ 40 % površine osnovnega tlorisa in nadzidave za zvišanje kolenčnega zidu do skupne višine 0,8 m, so dopustne, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v stavbah, ne pa v smislu dodajanja novih prostorov za opravljanje dejavnosti. Spremembe namembnosti so dopustne le stavbam samostojne kmetije, katere osnovna dejavnost je kmetijstvo oziroma le dejavnosti: kmetijska proizvodnja in lov ter z njimi povezane storitve in gozdarstvo. Za gradnje veljajo pogoji glede velikosti in oblikovanja, kot so določeni v členu »Površine razpršene poselitve za stanovanjsko gradnjo in kmetijska gospodarstva (As, Ak)«. Pri zidanicah in sadnih lopah so dopustne le nadomestne gradnje, odstranitve objektov, rekonstrukcije objektov in vzdrževanje objekta.
(3) V stavbah razpršene gradnje so dopustne naslednje dejavnosti: dopolnilne dejavnosti na kmetiji, vinogradništvo, gojenje pečkastega in koščičastega sadja, gojenje drugih sadnih dreves in grmovnic-jagodičevja, gojenje drugih trajnih nasadov- šparglji, druge nastanitve za krajši čas, dejavnost vinotoča.
(4) Stavbam, ki so zgrajene pred letom 1967 in jim ni bilo določeno funkcionalno zemljišče ali gradbena parcela, ki je parcela namenjena gradnji, se le ta določi pod pogoji določenimi v poglavju »Skupni prostorski izvedbeni pogoji«, člen »parcelacija«.
(5) Na parceli namenjeni gradnji, ki je gradbena parcela, določena samostojni kmetiji ali stanovanjski stavbi in ima pridobljeno dovoljenje, je poleg zgoraj navedenih vrst gradenj dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov. Pogoji gradnje so določeni v točki »2.2 Skupni pogoji glede vrste posegov v prostor, postavitve in oblikovanje objektov ter parcelacije« in v členu »Površine razpršene poselitve za stanovanjsko gradnjo in kmetijska gospodarstva (As, Ak)«.
(6) Nadomestne gradnje z namembnostjo obstoječe so dopustne na isti lokaciji, ali z zamikom vsaj na 50 % tlorisa obstoječega objekta ali z zamikom, če to narekujejo pogoji nosilcev, urejanje prostora in soglasodajalcev, ali geološke razmere terena, ali zahteve po večjih odmikih od ceste za izboljšanje prometne varnosti ali drugih upravičenih pogojev-požarni, sanitarni, posebni predpisi oz. odloki.
176. člen
(najboljša in druga kmetijska zemljišča)
(1) Kmetijska zemljišča so namenjena kmetijski pridelavi.
(2) Na območju kmetijskih zemljišč se izvajajo agrarne operacije skladno s predpisom o kmetijskih zemljiščih in vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Na območju kmetijskih zemljišč je dopustno izvajanje dejavnosti:
– 01: Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve ter
– 03: Ribištvo in gojenje vodnih organizmov
(4) Vrste objektov, ki jih je dopustno graditi na kmetijskem zemljišču:
Stavbe
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka, samo če gre za kozolec toplar
Gradbeni inženirski objekti
– 2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, dopustni le vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter posegi in začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi nesrečami
– 2153 Sistemi za namakanje in osuševanje
– 221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, dopustni so le posegi in začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi nesrečami
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v skladu z uredbo:
– pomožni objekt v javni rabi: nadkrita čakalnica na postajališču kot enostavni objekt, in sicer le ob rekonstrukciji lokalne ceste; pomožni cestni objekt: dopustno le ob rekonstrukciji lokalne ceste.
– podporni zid dopustno le v okviru agromelioracije in za potrebe preprečitve nestabilnosti zemljišča
– mala komunalna čistilna naprava,
– nepretočna greznica,
– rezervoar,
– vodnjak,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, dopustni vsi razen priključek na cesto, ki je dopusten le ob rekonstrukciji lokalnih cest,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: dopusten je zajem tehnološke in pitne vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti. Dopustni so: kozolec, kmečka lopa, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, pokrita skladišča za lesna goriva, napajalno korito, krmišče za živali in divjad v leseni izvedbi, grajena obora, ki je več kot 0,5 ha velika površina v naravnem okolju obdana z ograjo, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade ter grajena poljska pot. . Višina ograje do 3,00 m. Ograja se lahko zgradi 0,5 m od sosednje parcele. V primeru, da mejaš ne ugovarja načrtovani gradnji pa tudi na parcelno mejo.
– pomožni komunalni objekt,
– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, dopustni so samo: objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekt za opazovanje neba, objekt za spremljanje seizmičnosti.
Stavbe kot pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki so kmečka lopa, skedenj, senik, kašča, pokrita skladišča za lesna goriva se gradijo le v 20 m pasu ob grajenem območju kmetije. Gradi se lahko le ena stavba iste vrste, med seboj ne smejo biti konstrukcijsko povezane. Kmečka lopa, senik, kašča in pokrito skladišče za lesna goriva se praviloma gradijo v leseni, pritlični izvedbi. Tloris stavb mora biti podolgovatega tlorisa s simetrično dvokapno streho, ki poteka vzporedno z daljšo stranico, naklona 30-45 stopinj. Frčade in strešna okna pri kmetijsko gozdarskih stavbah nista dovoljeni. Kritina je opečno rdeče, temno rjave ali sive barve. Kozolec toplar je velikosti do 180 m2 in višine do 10 m. Višina podpornega zidu je do 1,5 m.
Dopustna je tudi začasna postavitev pomožne kmetijsko gozdarske opreme, ki ni objekt ali grajen, kot so premični čebelnjak, brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža ter smučišče vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami.
Dopustna je tudi postavitev opreme, ki ni objekt kot so: pomol kot vstopno izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov; odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata; pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru; oder z nadstreškom sestavljen iz montažnih elementov; cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; začasna tribuna za gledalce na prostem; objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi.
(5) Rekonstrukcija lokalnih cest: dopustni so objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste-oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste.
(6) Pri rekonstrukcijah cest in linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste, poti in struge. Trase infrastrukturnih objektov se izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, predvsem najkvalitetnejših, njivskih površin. Novi posegi se umeščajo tako, da se ne razdrobi posestna struktura.
(7) Posegi na kmetijska zemljišča se izvajajo tako, da bistveno ne vplivajo na obdelovanje kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sproti sanirati. Po vseh delih je treba na zemljišču vzpostaviti prvotno stanje.
(8) Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti kmetijski krajini na območjih ohranjanja narave, se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.
(9) Območjem HMO se je treba pri gradnji infrastrukture izogniti. V primeru, da se bo posegalo na HMO sistem, je treba le tega rekonstruirati oziroma prilagoditi za zagotavljanje njegovega nadaljnjega delovanja.
(10) Za vse posege na kmetijskih zemljiščih na območjih, ki imajo na podlagi predpisov o ohranjanju narave poseben status, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.
(11) Na območjih registrirane kulturne dediščine je treba upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«. V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja.
(12) Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine, kjer se varuje prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja) so posegi, vključno z agrarnimi operacijami, dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje kulturne dediščine.
(13) Na območju arheološke dediščine je treba pred gradnjo opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
(14) Na vodovarstvenih območjih je treba izdelati gnojilni načrt, ki ga določajo predpisi s področja gnojenja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter upoštevati ukrepe iz predpisa za zavarovanje vodnega vira. Gnojišča morajo biti urejena tako, da ni nevarnosti pretakanja gnojnice v podtalnico.
(15) Za izvedbo agrarnih operacij je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– komasacije, in melioracije na varovanih območjih, EPO in NV so dopustne le, če se skladajo varstvenimi režimi v zakonskih aktih. Izvajati jih je dopustno pod pogojem, da ne bodo negativno vplivale na varstvene cilje ključnih oziroma kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov na območju ter da ne bodo bistveno spremenile lastnosti NV ali bistveno vplivale na biodiverziteto območja (EPO),
– v okviru načrtovanja namakanja, osuševanja in komasacij je potrebno izdelati strokovno oceno o vplivih na naravo, kjer se natančneje opredelijo pogoji izvedbe melioracij,
– namakanje in osuševanje površin se izvaja le na območjih, kjer ni naravovarstveno vrednejših habitatnih tipov po predpisih o habitatnih tipih,
– ob odvzemanju vode za namakanje iz vodotokov je treba zagotoviti ekološko sprejemljive pretoke,
– komasacije je treba izvajati v skladu s predpisom o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč, ki določa tudi "posebne pogoje obdelave zemljišč, vezane na naravno specifičnost in tradicionalnost" ter "varovanje naravne in kulturne dediščine" kot del idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, itd.,
– na območjih z intenzivno kmetijsko pridelavo se ohranjajo ekološki elementi, kot so omejki (mejice), grmičevje, mlake, kali, ipd. Te je potrebno v največji možni meri ohraniti.
(16) V enoti OPR 0211 na zemljiščih v k. o. Reštanj, parc. št. 626/2 in 682/3 ter k. o. Mali Kamen, parc. št. 2/2 se varujejo površine za pokop množičnega pogina živali.
(17) Na območju vojnih grobišč razvidnih v Prikazu stanja prostora je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
(1) Dovoljena je gozdarska dejavnost ter gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom v skladu s predpisi s področja gozdov. Za vse posege v gozd je treba pridobiti soglasje pristojnega organa.
(2) Na območjih, kjer je po namenski rabi gozd, je dopustna krčitev gozda v kmetijske namene do 0.5 ha, za kar je treba pridobiti dovoljenje pristojnega Zavoda za gozdove. Na celotnem območju gozda je treba zagotoviti nemoteno gospodarjenje oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov. Dostope in dovoze do gozda je potrebno ohraniti oziroma jih v primeru ukinitve nadomestiti z novimi.
(3) Izkrčitev gozda ne sme povzročiti erozije tal, v ta namen se za izravnavo depresij uporabi zemljino iz površine obravnavanega območja.
(4) Za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– vlagatelj oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej,
– poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh,
– po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.
(5) Morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oz. ga je potrebno vkopati v zasip.
(6) Pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove do sprejetja občinskega podrobnega načrta, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno delavec pristojnega zavoda za gozdove.
(7) Vrste dopustnih objektov:
Gradbeni inženirski objekti:
– 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; dopustne so le gozdne ceste, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, gorske kolesarske in jahalne steze, ki se urejajo po obstoječih gozdnih cestah, pristopi do objektov in zemljišč, prometna signalizacija in oprema ter cestne inštalacije,
– 21410 Mostovi in viadukti; samo mostovi in brvi, pod pogojem, da so iz naravnih materialov,
– 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti; dopustni so le nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške naprave,
– 21530 Sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti; dopustni so samo namakalni kanali in drugi objekti za dovajanje vode za aglomeriolacijo,
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo; dopustni so samo lokalni cevovodi od črpališč ali zajetij do lokalnega vodovodnega omrežja in vodohranov, pripadajoča infrastruktura distribucijskega vodovoda kot so: lokalna vodna zajetja ter vodohrani; 22231 Cevovodi za odpadno vodo; dopustni so kanalski vodi za odvajanje padavinske vode; 22240 Lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja; elektroenergetski in komunikacijski priključki pod pogojem, da se izvajajo v kabelski izvedbi in drugo v soglasju z upravljavcem.
(8) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v skladu z uredbo:
– Pomožni objekt v javni rabi; samo grajeno spominsko obeležje, grajena oprema trim steze in vadbena oprema in križ.
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja.
– Kolesarska pot, peš pot, gozdna pot in podobne.
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje.
– Objekt za rejo živali; samo čebelnjak.
– Pomožni kmetijsko gozdarski objekti; samo krmišče, grajena obora za rejo divjadi in grajena gozdna prometnica.
– Pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; samo objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(9) Drugi dopustni posegi in pogoji za ureditve:
– Urejanje stojišč, stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo. Urejanje je dopustno na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo, v skladu z veljavnim predpisom o katastru čebelje paše. Postavitev čebelnjakov je dopustna na podlagi pozitivnega mnenja Čebelarske zveze Slovenije.
– Vodnogospodarske ureditve, ki preprečujejo negativno delovanje voda.
– Postavitev merilnih naprav.
(10) Po izgradnji infrastrukture za katero ni potrebna sprememba namenske rabe (kanalizacija, vodovod, elektrovod, telekomunikacije) mora vlagatelj oziroma lastnik zemljišča tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot prej. Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh. Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.
(11) Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je potrebno upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. Pomožni infrastrukturni objekti umeščajo ob cestah, poteh ali gozdnem robu.
(12) Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine, kjer se varuje prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja) so posegi, dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje kulturne dediščine.
(13) Na območju vojnih grobišč v gozdu razvidnih v Prikazu stanja prostora je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
(14) V enoti OPR 211 na zemljiščih v k.o. Reštanj, parc. št. 626/2 in 682/3 ter k. o. Mali Kamen, parc. št. 2/2 se varujejo površine za pokop množičnega pogina živali.
178. člen
(območja prometnih površin)
(1) V območja prometnih površin spadajo površine cest (PC), površine železnic (PŽ) in ostale prometne površine (PO). Na površinah se izvajajo dejavnosti vezane na promet in skladiščenje, od tega kopenski promet in spremljajoče storitvene dejavnosti.
(2) Vrste objektov na površinah cest (PC) in površinah železnic (PŽ):
– 12303 Bencinski servisi
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij
– 211 Ceste
– 212 Železniške proge
– 214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja
Vrste objektov na ostalih prometnih površinah (PO):
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo vzletišča
(3) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov na ostalih prometnih površinah (PO):
– samostojno parkirišče,
– pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču; samo letališke stavbe in pomožni gradbeno inženirski objekti za potrebe letališča
(4) Prometna in druga infrastruktura se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
(6) Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«.
179. člen
(1) V območja voda spadajo celinske vode (VC) in območja vodne infrastrukture (VI). Območja vodne infrastrukture so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi, zadrževalniki.
(2) Vrste dopustnih objektov:
– 214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi
– 215 Pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni objekti
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja
(3) Vrste nezahtevnih objektov:
– Pomožni infrastrukturni objekti (samo pomožni objekti za spremljanje stanja okolja ter pomožni objekti vodne infrastrukture), začasni objekti (samo pomol).
(4) Ureditve brežin potokov in stoječih voda se izvajajo sonaravno, dopustna je ureditev dostopov in pomolov.
(5) Za vse posege na območjih voda je treba pridobiti soglasje pristojnega organa s področja upravljanja z vodami.
(6) Na območju vodne infrastrukture (VI) kjer je načrtovana ureditev zadrževalnika za potrebe ribnika Raztez se ne vlaga oziroma goji tujih živalskih in rastlinskih vrst. V vodo se ne izpuščajo snovi, ki bi lahko škodovale dvoživkam (pesticidi, herbicidi ali ostale toksične snovi, ki lahko poškodujejo kožo dvoživk) in ostalim organizmom, ki bodo najverjetneje naselili zadrževalnik. Zadrževalnika se ne dopušča ograjevati. Zadrževalnik se zgradi z uporabo naravnih materialov (glina, kamen, les), beton in železo naj se ne uporabljata. Brežine zadrževalnika se uredi tako, da bodo primerne za nemoteno prehajanje dvoživk vanj in nazaj v njihov kopenski habitat (gozd). Brežine oziroma robove zadrževalnika naj se prepusti naravnemu zaraščanju. Te brežine naj imajo tudi primeren naklon (1:2 ali položnejši).
3.1.19 Usmeritve za izdelavo OPPN
(usmeritve za izdelavo OPPN)
(1) Na območju predvidenih OPPN je treba upoštevati skupne pogoje za območja, za katera se pripravi OPPN (člen »območja predvidenih OPPN«) ter spodaj navedene usmeritve.
(2) Usmeritve za izdelavo predvidenih OPPN:
OZNAKA EUP | IME EUP | USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN |
RAI 03 | Turistično območje ob Smolinskem jezeru | – Na površini za turizem (BT) se izvajajo ureditve za potrebe turizma. Uredi se ekološki kamp s petimi eko hišicami, postavi se kozolec in lesena koča, tako da se maksimalno ohranja obstoječe gozdno drevje. Zgradi se tudi observatorij. Strehe stavb so simetrične dvokapnice, dopustne so frčade in čopi, naklon streh je 40 stopinj, kritina je rdeče barve, bobrovec ali opečni zareznik. – Na obvodnem prostoru zajezitve potoka Smolinšek 5 m levo in desno od vodnega zemljišča gradnja stavb za turizem ni dopustna. – Za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda je treba upoštevati naslednje ukrepe: – Vlagatelj oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot prej. – Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh. – Po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. – Na območju varovanega vodnega habitata se v NV in obrežno vegetacijo ne posega. V okviru turistične dejavnosti se ne izvajajo množične prireditve (koncerti, večje športne prireditve …), izvajajo naj se mirne oblike rekreacije oziroma dejavnosti (sprehajanje, plavanje, vožnja s kolesi, čolnarjenje, piknik prostori …). Vožnja z motornimi čolni ni dopustna. Komunalna voda se ne odvaja v jezero oziroma v NV. Uredi se ustrezno čiščenje sanitarnih voda. Natančnejše omilitvene ukrepe se določi v postopku izdelave OPPN. |
KOP 032 | Območje obrtne cone in čistilne naprave - Koprivnica | – Površina drugih centralnih dejavnosti (CD) se namenja oskrbnim storitvenim ter servisnim dejavnostim. V objektih je dopustno urediti tudi stanovanja. – Območje okoljske infrastrukture (O) se nameni gradnji čistilne naprave. V primeru izgradnje čistilne naprave na drugi lokaciji je površino možno nameniti drugim centralnim dejavnostim. – Na vzhodnem delu območja se ob Koprivniškem potoku ohranja nepozidan zeleni pas, širine 5 m, kjer se vzdržuje obvodno vegetacijo. |
KOP 031 | Stanovanjske površine na severnem delu naselja Koprivnica | Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja enostanovanjskih ali dvostanovanjskih stavb. Ob Koprivniškem potoku se ohranja zeleni pas z obvodno vegetacijo. |
DRN 031 | Stanovanjske površine na zahodnem delu naselja Drnovo | – Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja enostanovanjskih ali dvostanovanjskih stavb. Ob južni in vzhodni meji se izvede zasaditev kot vizualna in protihrupna bariera. – Na območju arheološke dediščine je treba v postopku priprave OPPN opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
DRN 032 | Stanovanjske površine na južnem delu naselja Drnovo | – Na stanovanjskih površinah je dopustna gradnja enostanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov za njihove potrebe. Etažnost stavb je le P+M. Dopustna je tudi gradnja kleti, pod pogojem, da je klet vkopana. Kota pritličja je največ 0,5 m nad koto obstoječega terena. Parcele namenjene gradnji se načrtuje velikosti od 800 do 1500 m2. Prometno komunalni koridor mora biti širine najmanj 7 m. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
SNŠ 03 | Stanovanjske površine na zahodnem delu naselja Senuše | Stanovanjske površine (SS) so namenjene gradnji enostanovanjskih stavb. Na severnem delu stanovanjskega območja se uredi dovozna pot, ohranja se gozd v smeri severno od ceste. |
MIK 03 | Stanovanjske površine Mikote | Stanovanjske površine (SS) so namenjene gradnji enostanovanjskih ali dvostanovanjskih stavb. |
MRT 03 | Stanovanjske površine Mrtvice | Stanovanjske površine (SS) so namenjene gradnji enostanovanjskih ali dvostanovanjskih stavb. Na drugih urejenih zelenih površinah (ZD) gradnja stavb ni dopustna. |
MKO 03 | Gospodarska cona peskokop Ravno | – Na površini gospodarske cone (IG) se načrtuje gradnja stavb za izvajanje obrtnih, skladiščnih, prometnih in proizvodnih dejavnosti. – Na drugih urejenih zelenih površinah (ZD) se poleg zasaditev z drevjem in grmičevjem, kot protihrupna in vizualna pregrada, ohranja obstoječe dovozne ceste in načrtuje nove za potrebe dostopa do peskokopa Ravno. – Ob javni poti JP 694131 se načrtuje ureditev večnamenske steze. |
VEK 03 | Stanovanjske površine Veliki Kamen | – Načrtuje se gradnja enostanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov za njihove potrebe. Etažnost stavb je P+M. Dopustna je tudi gradnja kleti, pod pogojem, da je klet vkopana. Kota pritličja je največ 0,5 m nad koto obstoječega terena. Parcele namenjene gradnji se načrtuje velikosti od 800 do 1400 m2. Prometno komunalni koridor mora biti širine najmanj 7 m. |
VEP 031 | Poslovne površine- vzhodni del naselja Veliki Podlog | – Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustno umeščanje, poslovnih, trgovskih, oskrbnih, storitvenih in obrtnih dejavnosti. – Na območju arheološke dediščine je treba v postopku priprave OPPN opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
VEP 032 | Območje vrtca in osnovne šole Veliki Podlog | – Na osrednjem območju centralnih dejavnosti se načrtuje gradnja stavbe vrtca, na drugo območje centralnih dejavnosti (CD) pa se umestijo izobraževalne dejavnosti. – Ob vzhodni meji območja se varuje prometno-infrastrukturni koridor, širine najmanj 10 m za ureditev dostopa do drugega območja centralnih dejavnosti (CD), na vzhodnem delu naselja. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
VET 031 | Prenova ožjega območja naselja Veliki Trn | – Obnovijo se stari objekti v zahodnem jedru naselja. Ob križišču za Apnenik pri Velikem Trnu se ob območju zelenih površin uredi javno parkirišče kot osrednji vaški trg s kvalitetnim oblikovanjem parterja in urbane opreme. Od vaškega trga se uredi pešpot do območja cerkve, ob glavni prometnici se uredi pločnik. – Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
VET 032 | Stanovanjske površine Veliki Trn | – Stanovanjske stavbe ob lokalni cesti LC 191151 se locirajo z daljšo stranico vzporedno s cesto v gradbeni liniji. Brežina ob lokalni cesti se ohranja. Dostopi do novih stavb se uredijo s severozahodne strani. – Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
BZG 03 | Turistični kompleks Breza Brezovska Gora | – Površine za oddih rekreacijo in šport (ZS) se uredijo za potrebe turističnega kompleksa Breza. Obstoječ gozd se v celoti ohrani. Uredijo se steze, postavijo montažne ute za piknike in uredi prostor za preživljanje prostega časa v naravi. V delu gozda se uredi trim steza in lesena koliba oziroma postaja za konje, tekače in druge pohodnike. V gozdu je možna ureditev adrenalinskega parka na način, da bo v celoti podprt s stebri. Adrenalinski park bo namenjen zabavi otrok in staršev. Severno od adrenalinskega parka, ob obstoječem objektu se uredi lesena terasa, oziroma razgledna ploščad za ogled Krškega polja. Severovzhodno od lesenega hrama se v reliefni depresiji uredi umetno jezero, ki se nameni gojenju rib. – Površina za turizem (BT) se nameni hotelom, bungalovom in drugim stavbam za turistično ponudbo in nastanitev. – Dostop do turističnega kompleksa je po obstoječi dovozni poti. – Za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda je treba upoštevati naslednje ukrepe: – Vlagatelj oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. – Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh. – Po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, treba vzpostaviti v prvotno stanje. |
VKO 031 | Turistično zabaviščni park na območju peskokopa Ravno | – Površina za turizem (BT) je s pasom druge urejene zelene površine (ZD) razdeljena na dve območji. – Zahodno območje površine za turizem je namenjeno gradnji stavb in ureditvi zabaviščnega parka. Aktivnosti, ki povzročajo hrup (prostor predviden za vožnjo z bageri, zabaviščni park), se locirajo na zahodni rob površine. V območju zabaviščnega parka se načrtujejo stavbe, ki ne smejo presegati drevesne višine obstoječe avtohtone vegetacije - vrbovja v peskokopu, to je višine 15 m. Preko območja mora biti zagotovljen dostop do površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN), peskokopa Ravno, ki mora biti usklajen z uporabniki prostora. – Na vzhodnem območju površine za turizem se oblikuje mirna cona, ki bo predstavljala prehranski habitat kvalifikacijskim vrstam ptic varovanega območja. Mirna cona na zahodu sega do zelenega pasu (ZD), ki predstavlja protihrupno in protiprašno pregrado. V mirni coni ni dopustno urediti ceste preko obstoječih mokrotnih površin in mokrotnih habitatov. Objekte z vzgojno-izobraževalno funkcijo je dopustno postavljati na rob mirne cone. Ti objekti so namenjeni opazovanju ptic, ki se zadržujejo na območju mirne cone. Zaradi dinamike ekosistema se predlaga, da so objekti premični. Ob robu mirne cone je možna ureditev krožne učne poti. V notranjost mirne cone se dostopi ne urejajo. – Na območju druge urejene zelene površine (ZD) se zasadi dvojni sklenjen pas avtohtone drevesne in grmovne vegetacije širine 30 m. Predlaga se zasaditev z vrstami vrb (bela vrba) in topolov. Zeleni pas se zasadi tudi na vzhodno mejo območja BT z LN. |
VKO 032 | Peskokop Ravno-jug | – Na površini nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) se načrtuje izkoriščanje kremenovega peska. Odkopavanje se izvaja tako, da so zagotovljeni največji možni ukrepi za ohranitev ugodnega stanja živalskih vrst. – V času izkoriščanja peskokopa je treba zagotoviti dostope do kmetijskih in gozdnih zemljišč. – V OPPN se določijo pogoji za kakovostno sanacijo površin ob upoštevanju možnosti, da se območje nameni za potrebe turizma. |
KRŽ 03 | Peskokop Ravno-sever | – Na površini nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) se načrtuje izkoriščanje kremenovega peska. Odkopavanje se izvaja tako, da so zagotovljeni največji možni ukrepi za ohranitev ugodnega stanja živalskih vrst. – Po končani sanaciji se vzpostavi prvotna raba prostora. |
BRG 032 | Poslovno - stanovanjska cona Brege | – Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je poleg stanovanjskih stavb, stavb za občasno ali stalno bivanje različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih) dopustna tudi gradnja stavb za potrebe trgovskih, oskrbnih ali storitvenih dejavnosti. – Ob lokalni cesti se načrtuje ureditev večnamenske steze. Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
BRG 031 | Stanovanjske površine Brege - jugovzhod | – Na površini podeželskega naselja (SK) ki je namenjena gradnji stavb za potrebe kmetij in dopolnilnih dejavnosti ter bivanju je možno načrtovati tudi enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe. Na območju registrirane naselbinske dediščine je treba upoštevati pogoje, navedene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«. Oblikovanje stavb mora slediti značilnostim prostora in obstoječe grajene strukture, ki je prepoznavna kot varovana vrednota območja. |
GUN 03 PRM 03 REŠ 03 ŠUT 03 | Kamnolom Gunte Kamnolom Premagovci, Kamnolom Globoko-Bohor Kamnolom Šutna, | – Na površini nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) je treba zagotoviti tudi površine oziroma objekte za skladiščenje, separacijo, odlaganje jalovine in za druge objekte, nujne za izvajanje rudarske dejavnosti in pripadajočo infrastrukturo. – Za posege v mejah pridobivalnega prostora je pred izdajo gradbenega dovoljenja treba pridobiti soglasje nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. – Izkoriščene površine je treba sanirati v gozd z utrditvijo brežin in vkopov ter pogozditvijo. Minimalna debelina nasutja brežin in vkopov je enaka debelini odstranjenega humusa. Pogozditev se izvede z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. – Po izkoriščanju se površine sanirajo in vrnejo v prvotno namensko rabo, gozd. – Zgornji rob kamnoloma se zavaruje z varnostnimi ukrepi za preprečitev padca v globino, in sicer z zavarovanjem z zemeljskimi varnostnimi nasipi ali varnostno ograjo. – Za vse posege na območju v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda je treba upoštevati naslednje ukrepe: – Po koriščenju je na območju kamnoloma treba načrtovati gozd. Z izkoriščanjem prizadeti gozdni prostor mora biti po eksploataciji ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin in vkopov). |
| | – Zaradi osnovanja kamnoloma ni dovoljeno posegati v gozd izven samega območja izkoriščanja (sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov). Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje zarasti. – Potrebno je izdelati projekt sanacije in rekultivacije v smislu ponovne pogozditve površin. Projekt sanacije in rekultivacije mora biti rokovno zavezujoč ter mora podrobno določati način pogozditve (izvedba brežin, talna podlaga, humus, drevesne vrste, varstvo, gojenje). Pogozditev je možna le z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. S tem projektom morajo biti tudi opredeljene deponije zemlje in humusa. K projektu sanacije in rekultivacije je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. V projektu mora biti strogo upoštevano načelo postopne (fazne) eksploatacije in sprotne sanacije izkoriščenih površin. – Pri izvajanju sanacije in rekultivacije je potreben strokovni nadzor Zavoda za gozdove. – Dinamika del pri izkoriščanju mora biti tako usklajena, da je obdobje od odstranitve sestoja do sanacije v gozd čim krajše, vendar ne daljše od 3 let: – Gozdno drevje se lahko odstrani največ 8 mesecev pred začetkom eksploatacije; – Po končani eksploataciji morajo biti tla pripravljena na sanacijo v roku 6 mesecev, sama pogozditev pripravljene površine pa mora biti izvedena prvo sezono po pripravi tal; – Način in izvedba biološke osnove zemljišča mora biti določena s projektom sanacije in rekultivacije. – Po izvršenem poseku gozda se vrhnja, najmanj 0,3 m debela plast zemlje in humusa, začasno deponira in pri rekultivaciji vrne na isto površino. – Na terase je potrebno nariniti deponirano zemljo in humus v minimalni debelini 0,3 m. – Za širitev in obratovanje kamnoloma Gunte (GUN 03) se upošteva pogoje podane v Hidrogeološkem poročilu o vplivu kamnoloma Gunte na črpališče pitne vode Rore pri Krškem (t. K-II-30d/c-1/1097, ki ga je izdelal Geološki zavod Slovenije, Oddelek za hidrologijo, junija 2001). Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. – Pri sanaciji nelegalnega kopa Globoko-Bohor (REŠ 03) je treba preprečiti nevarnost padanja kamenja na cesto ter izvesti zasaditev kamnoloma s protierozijskimi terasami. Varuje se NV Dovški Potok, vanj se ne odlaga odpadkov, izpušča izcednih voda ali ostalih toksičnih snovi. Na varovani podzemeljski geomorfološki NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem. – Na območju nelegalnega kopa Šutna (ŠUT 03) je treba v času izdelave OPPN določiti konkretne omilitvene ukrepe za varovanje NV. |
BRG 034 | Gramoznica Brege | – Površine nadzemnega pridobivalnega prostora se po končanem izkoriščanju namenijo ureditvi poslovno stanovanjskega kompleksa s površinami za potrebe športa in rekreacije. – Sanacija površin mora potekati sočasno z izkoriščanjem. Načrtovati je potrebno izravnavo površin, izvesti brežine in jih zazeleniti z zatravitvijo ter zasaditi z avtohtono vegetacijo. – Ob lokalni cesti se načrtuje ureditev večnamenske steze. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
BRG 033 | Športni center hipodrom Brege | – Območje športnega centra (BC) je namenjeno ureditvi športnih površin in objektov namenjenih športnim aktivnostim in športnim prireditvam. Poleg stadiona za izvajanje konjskih dirk se na območju načrtuje gradnja spremljajočih površin in objektov. Ob površinah namenjenih izvajanju konjskih dirk je dopustna tudi ureditev površin za športno rekreacijo in površine za kinološko vadbišče. – Vzpostavi se zeleni pas ob vzhodni meji športnega centra v delu, kjer center meji na mejo naselja, širine najmanj 5 m. Ob lokalni cesti se načrtuje ureditev večnamenske steze. |
PPL 03 | Prašičja farma Pristava | Na površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) je načrtovana gradnja energetskega objekta za izkoriščanje stranskih produktov prašičereje (bioplin) – proizvodnja električne energije in toplote. |
BPS 03 | Center zelene rasti Berkana | – Na površini kmetije-Ak je poleg stanovanjske hiše načrtovana gradnja objektov za potrebe izvajanja izobraževalno turističnih dejavnosti na področju trajnostnega razvoja kmetijstva. – Stavbe na območju kmetije se oblikujejo po načelih trajnostnega razvoja in se z obliko prilagajajo naravnim danostim obstoječega terena. – Ohraniti je treba obstoječe dostope do gozdnih zemljišč na južnem delu območja. – V fazi priprave OPPN se priporoča izdelava predhodnih arheoloških raziskav. – Po dejanskem stanju na območju kmetije ni vodotoka, zato se pri načrtovanju ne upoštevajo omejitve zaradi območja voda in je gradnja dopustna tudi na območju namenske rabe celinske vode-VC. Pri načrtovanju se upošteva dejansko stanje vodotoka in pogoje glede gradenj na vodnem in priobalnem zemljišču. Na območju je treba uskladiti katastrsko stanje z dejanskim. |
ŽAB 03 | Stanovanjske in zelene površine Žabjek | Na površini podeželskega naselja se načrtuje gradnja enostanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Na površini za oddih rekreacijo in šport pa gradnja športnih igrišč. |
3.2 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Krško z Leskovcem pri Krškem
(enote urejanja na območju urbanističnega načrta Krško z Leskovcem pri Krškem ter način urejanja prostora)
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA EUP IN NAČIN UREJANJA | IME EUP | OZNAKA EUP |
01 – veljavni državni prostorski akti | DPN za hidroelektrarno Krško | HEK 017, HEK 018, HEK 019 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in DLN za hidroelektrarno Krško | HKB 01 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice | HEB 015, HEB 016, HEB 017, HEB 018, HEB 019, HEB 0110, HEB 0111, HEB 0112, HEB 0113, HEB 0114, HEB 0115, HEB 0116, HEB 0117, HEB 0118, HEB 0119, HEB 0120, HEB 0121, HEB 0122 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško | HBD 011, HBD 012, HBD 013, HBD 014 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško in LN RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov | HDR 011, HDR 012, HDR 013 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in DPN za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško | HBO 011, HBO 012, HBO 013 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in LN RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov | HBR 011, HBR 012, HBR 013, HBR 014, HBR 015 |
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in UN Nuklearna elektrarna Krško | HJE 01 |
DPN za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško | NSR 011, NSR 012 |
DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško | BRK 011, BRK 012, BRK 013, BRK 014, BRK 015 |
DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško in LN RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov | DBR 011, DBR 012, DBR 013 |
02 - veljavni občinski prostorski akti | Krško - levi breg reke Save |
OPPN Kompleks Krka Krško | KRŠ 021 |
UN Nuklearna elektrarna Krško | KRŠ 025 |
LN parkirišča NE Krško | KRŠ 026 |
LN RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov | KRŠ 027, KRŠ 028, KRŠ 029*, KRŠ 0210*, KRŠ 0211, KRŠ 0212, KRŠ 0231 |
ZN obrtna cona Videm | KRŠ 0213 |
ZN dela mesta Krško | KRŠ 0214 |
UN staro mestno jedro Videm | KRŠ 0215 |
UN za naselje Videm v Krškem | KRŠ 0216 |
ZN Videm - Polšca | KRŠ 0217 |
LN prečna povezava glavne ceste G15 (prej M103) z regionalno cesto R1220 (prej R-362), kot preložitev obstoječe regionalne ceste skozi Krško - prva faza - most | KRŠ 0218 |
LN parkirišča NE Krško in LN RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov | KRŠ 0230 |
Krško - desni breg reke Save |
OPPN za ureditev dela starega mestnega jedra Krško - umestitev knjižnice | KRŠ 0219 |
UN staro mestno jedro II. - Krško | KRŠ 0220 |
UN ožjih ureditvenih območij III., IV. In V. zgodovinsko jedro Krško | KRŠ 0221 |
ZN montažno naselje Narpelj | KRŠ 0222 |
ZN Žlapovec | KRŠ 0223 |
ZN Spodnji Grič II. | KRŠ 0224, KRŠ 0225, KRŠ 0226 |
UN pokopališče Krško | KRŠ 0227 |
ZN industrijska cona Žadovinek | KRŠ 0228 |
LN prečna povezava glavne ceste G15 (prej M103) z regionalno cesto R1220 (prej R-362), kot preložitev obstoječe regionalne ceste skozi Krško - prva faza - most | KRŠ 0229 |
Leskovec pri Krškem |
OPPN MDB - jug | LES 021, LES 022 |
ZN stanovanjsko poslovnega območja Komočar | LES 023 |
ZN stanovanjske gradnje ob ulici Anke Salmič v Leskovcu | LES 024 |
ZN stanovanjsko območje Črnile - Leskovec | LES 025 |
OPPN za staro jedro Leskovec pri Krškem | LES 026 |
03 – predvideni občinski podrobni prostorski načrt-OPPN | Krško |
Delavsko naselje vzhodno od Sremiške ceste v Krškem | KRŠ 031 |
Poslovno stanovanjska gradnja ob Cesti 4. julija in Zdolski cesti v Krškem | KRŠ 032 |
Stanovanjsko območje Stara vas v Krškem | KRŠ 033 |
Območje med tovarno Šumi in Potočnico v Krškem | KRŠ 034 |
Območje med Potočnico in cesto za NEK v Krškem | KRŠ 035 |
Območje bazena Videm | KRŠ 036 |
Poslovni center Žadovinek ob novem mostu čez Savo | KRŠ 037 |
Gospodarska cona zahodno od NEK v Krškem | KRŠ 038, KRŠ 039 |
Poslovna cona Vrbina vzhod 2 | KRŠ 0310 |
Ureditev dela območja na Vidmu (umestitev stanovanjsko poslovnega objekta) | KRŠ 0311 |
Leskovec pri Krškem |
Obvozna cesta Leskovec pri Krškem | LES 031 |
Stanovanjske površine Gmajna 3 | LES 032 |
Stanovanjske površine Veniše | LES 033 |
Stanovanjske površine Gmajna-ob gozdu | LES 034 |
04 - PIP strnjena enostanovanjska gradnja | Krško |
Stanovanjske površine zahodno od Polšce | KRŠ 041 |
Stanovanjske površine Polšca - Videm | KRŠ 042 |
Stanovanjske površine Videm - Stara vas | KRŠ 043 |
Stanovanjske površine Stara vas | KRŠ 044 |
Stanovanjsko naselje Narpel | KRŠ 045 |
Stanovanjsko naselje Grič | KRŠ 046 |
Leskovec pri Krškem |
Stanovanjske površine Leskovec | LES 041 |
Stanovanjske površine Gmajna - ob sadovnjakih | LES 043 |
Stanovanjske površine Gmajna – Leskovec 1 | LES 044 |
Stanovanjske površine Gmajna – Leskovec 2 | LES 045 |
Stanovanjska gradnja na območju Gmajne v Leskovcu pri Krškem | LES 046 |
05 – PIP enostanovanjska gradnja izven strnjenih območij | Krško |
Stanovanjske površine Polšca - zahod | KRŠ 051 |
Stanovanjske površine ob Poti na Polšco | KRŠ 052 |
Stanovanjske površine ob Rostoharjevi ulici | KRŠ 056 |
Stanovanjske površine Stara vas | KRŠ 057 |
Leskovec pri Krškem |
Stanovanjske površine ob Leskovškem potoku | LES 051 |
Stanovanjske površine Leskovec - zahod 1 | LES 052 |
Stanovanjske površine Leskovec - zahod 2 | LES 053 |
06 – PIP večstanovanjska gradnja | Stanovanjske površine Videm | KRŠ 061 |
Stanovanjske površine Polšca | KRŠ 062 |
Stanovanjske površine Grič | KRŠ 063, KRŠ 064 |
07 – PIP večstanovanjska gradnja ob Zdolski cesti | Stanovanjske površine ob Zdolski cesti | KRŠ 07 |
08 – PIP območja proizvodnih dejavnosti | Tovarna Vipap | KRŠ 081, KRŠ 082 |
Območje ob RTP Krško | KRŠ 084 |
Območje Evrosad | KRŠ 085 |
Poslovna cona Vrbina - zahod | KRŠ 086 |
Poslovna cona Vrbina - vzhod | KRŠ 087 |
Gospodarska cona ob tovarni Šumi | KRŠ 088 |
Proizvodno območje ob Rostoharjevi ulici | KRŠ 089 |
Industrijska cona Žadovinek | KRŠ 0810 |
09 – PIP osrednja območja centralnih dejavnosti | Krško |
Območje centralnih dejavnosti severno od tovarne Šumi in ob bencinskemu servisu na Vidmu; | KRŠ 091 |
Območje centralnih dejavnosti vzhodno od Potočnice | KRŠ 092 |
Območje Valvasorjevega nabrežja | KRŠ 093 |
Območje Zatona | KRŠ 094 |
Območje vzdolž CKŽ od mostu do blokovskega naselja Grič | KRŠ 095 |
Leskovec pri Krškem |
Območje obrtne cone Leskovec | LES 091, LES 092 |
10 – PIP druga območja centralnih dejavnosti | Krško |
Območje centralnih dejavnosti ob kulturnem domu Matije Gubca | KRŠ 101 |
Območje ob zdravstvenem domu in domu upokojencev | KRŠ 102 |
Območje Papirkonfekcije | KRŠ 103 |
Območje trgovskega centra in bencinskega servisa | KRŠ 104 |
Območje centralnih dejavnosti južno od Novolesa | KRŠ 105 |
Območje bencinskega servisa ob CKŽ | KRŠ 106 |
Leskovec pri Krškem |
Osrednje območje obrtne cone Leskovec | LES 101 |
Območje osnovne šole Leskovec pri Krškem | LES 102 |
11 – PIP območje kulturne dediščine | Krško |
Območje Spodnje grajske pristave nad Leskovcem | KRŠ 111 |
Širše območje gradu Šrajbarski turn | KRŠ 112 |
Ožje območje gradu Šrajbarski turn | KRŠ 113 |
12 – PIP zelene površine | Krško |
Območje med cesto CKŽ in Savo - severno od stadiona | KRŠ 121 |
Zelene površine ob ribniku Resa | KRŠ 122 |
Leskovec pri Krškem |
Pokopališče Leskovec | LES 121 |
Zelene in kmetijske površine ob vstopnem krožišču v mesto | LES 122 |
13 – PIP kmetijske površine | Kmetijske površine zahodno od NEK | KRŠ 131, KRŠ 132 |
Kmetijske površine vzhodno od NEK | KRŠ 133 |
| Kmetijske površine Gmajna | LES 13 |
14 – PIP varovalni gozd | Območje starega gradu Krško | KRŠ 141 |
Območje nad starim mestnim jedrom in Zatonom | KRŠ 142 |
15 – PIP železniška infrastruktura | Koridor železniške infrastrukture | KRŠ 151, KRŠ 152 |
16 – PIP športni center | Športni center Matije Gubca | KRŠ 16 |
* glej določila navedena v sedmem odstavku 109. člena odloka
3.2.1 Strnjena enostanovanjska gradnja
182. člen
(KRŠ 041, KRŠ 042, KRŠ 043, KRŠ 044, KRŠ 045, KRŠ 046, LES 041, LES 043)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na območju stanovanjskih površin (SS) je dopustna gradnja: 111 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča ter javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je poleg stavb, ki so dopustne na stanovanjskih površinah (SS), dopustno graditi tudi: 121 Gostinske stavbe 122 Poslovne in upravne stavbe 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti Za potrebe izvajanja storitvene in proizvodne dejavnosti vrtnarije je dopustna postavitev: 12711 Stavba za rastlinsko pridelavo V enoti KRŠ 046 gradnja večstanovanjske stavbe ni dopustna. Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja: 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: vrtec s pripadajočimi površinami 12301Trgovske stavbe; samo samostojne prodajalne 12711Stavbe za rastlinsko pridelavo Napovršinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna gradnja: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča in javni vrtovi, parki trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna gradnja: 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na stanovanjskih površinah (SS), osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) in drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja tudi: – majhna stavba, površine do 35 m2, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, – samostojno parkirišče. Ostali pogoji: – dopustna je postavitev grajenega rastlinjaka s površino do 15 m2 in višino najvišje točke do 2.8 m, merjeno od najnižje točke objekta, – največja dopustna višina podpornega zidu je 1,2 m, – gradnja male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic ni dopustna. |
Dopustne dejavnosti | V enoti KRŠ 043 na območju stanovanjskega naselja NEK na stanovanjskih površinah (SS) opravljanje dejavnosti ni dopustno, razen ob Zdolski cesti. Dopustne dejavnosti znotraj stanovanjskih površin (SS), poleg bivanja so: (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 10.7 Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI: 58 Založništvo 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti 63 Druge informacijske dejavnosti (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI 68 Poslovanje z nepremičninami (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI: 69 Pravne in računovodske dejavnosti 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje 73 Oglaševanje in raziskovanje trga 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI: 77.22 Dajanje videokaset in plošč v najem 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: 86 Zdravstvo (vse, razen bolnišničnih zdravstvenih dejavnosti) 88.91 Dnevno varstvo otrok (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI: 90.030 Umetniško ustvarjanje (S) DRUGE DEJAVNOSTI: vse razen 96.03 Pogrebna dejavnost (T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO Dejavnosti se lahko opravljajo, kot samozaposlitev stanujočih in največ dva zaposlena (skupaj največ trije zaposleni), z zagotovitvijo strank po naročilu (različno časovno obdobje) ter vsaj 1 PM za zaposlenega in 1 PM za stranke. V stanovanjskih stavbah ob zbirni, lokalni ali regionalni cesti (Strma pot, Pot na Polšco, Šolska ulica, Stritarjeva ulica, Sremiška cesta, Zdolska cesta, Ulica Anke Salmič, Ulica 11. novembra, Cesta 4. julija) je poleg dejavnosti na stanovanjskih površinah (SS) dopustno izvajati dejavnosti: (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (I) GOSTINSTVO 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi 60 Radijska in televizijska dejavnost (K) FINAČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti (N) DRUGE RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice Zgoraj navedene dejavnosti je dopustno opravljati pod pogoji: – dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje stavbe; – parkirišča, potrebna za opravljanje dejavnosti morajo biti zagotovljena na parceli namenjeni gradnji; – da, dejavnost ne presega predpisanih standardov kakovosti okolja glede hrupa, onesnaženosti zraka, voda, svetlobnega ali drugega onesnaževanja; – da je za opravljanje dejavnosti namenjene največ 50 % neto tlorisne površine stanovanjske stavbe. Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) poleg dejavnosti, ki so dopustne na stanovanjskem območju, dopustno izvajati tudi: (I) GOSTINSTVO 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač Na drugem območju centralnih dejavnosti CD so dopustne dejavnosti: (A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 1.3. Razmnoževanje rastlin (G) TRGOVINA;VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 46.22 Trgovina na debelo s cvetjem in rastlinami 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili |
| (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTO 88.91 Dnevno varstvo otrok (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti (S) DRUGE DEJAVNOSTI 96 Druge storitvene dejavnosti Dovoljene so tudi ostale dopolnilne dejavnosti, ki se navezujejo na osnovno dejavnost: 56.3 Strežba pijač |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0,4. V enoti KRŠ 046 je faktor zazidanosti do 0,5. |
Tlorisni gabariti | – Podolgovate ali kvadratne tlorisne oblike v razmerju stranic od 1:1 do 1:2. – V enoti KRŠ 043 je na območju naselja NEK dopusten podolgovat tloris z razmerjem stranic 1:1,2 do 1:2. |
Višinski gabariti | V enoti KRŠ 043 je na območju naselja NEK na stanovanjskih površinah (SS) dopusten višinski gabarit K+P, pri čemer mora biti klet delno vkopana, maksimalna višina stavb nad najnižjo koto obstoječega terena je 8 m. Kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 1 m. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe | – Naklon strehe je od 30-40°. – V enoti KRŠ 043 je na območju stanovanjskega naselja NEK na čistih stanovanjskih površinah (SS) dopusten naklon strehe 30 – 35 °. Kritina je temno sive ali temno rjave barve. |
Fasade | – Dopustno je uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve, uporaba lesa, stekla in drugih sodobnih materialov). – V enoti KRŠ 042 se ob Cesti 4. julija ohranja staro trško arhitekturo: finalni omet svetle barve, oblikovan in dimenzioniran v stilu starega jedra (cokl, pokončne okenske odprtine, venci), v kombinaciji s sodobnimi materiali. |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | – Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo na podlagi usmeritve grafične priloge Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov« tako, da se upošteva število določenih parcel namenjenih gradnji na posameznih stanovanjskih površinah. Parcelacija oziroma gradnja nove stavbe je dopustna tudi na mestih kjer to ni posebej označeno, če gre za zapolnitev obstoječe pozidave ob cesti. Velikost parcele namenjene gradnji enostanovanjske stavbe je najmanj 500 m2, vrstne hiše pa najmanj 250 m2. – V enotah KRŠ 042 in KRŠ 043 se pri parcelaciji upošteva koridorje potrebne za ureditev gospodarske javne infrastrukture: – Minimalna širina parcele, namenjene gradnji prometne in komunalne infrastrukture je za nove ceste najmanj 9 m. – Pri dvosmernih in enosmernih cestah od osi obstoječe ceste najmanj 3m. – Pri cestah LZ 192691, LZ 192701, LZ 192671, LZ 192521 in LK 192261 od osi ceste širine najmanj 4.5 m. – Pri Zdolski cesti od osi obstoječe ceste na vsako stran, v širini najmanj 5.5 m. – Pri Cesti 4. julija od osi obstoječe ceste, širine najmanj 7 m. – V enoti KRŠ 046 je parcela namenjena gradnji velikosti od 400 m2 do 1000 m2. |
5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Priključevanje na GJI | V enoti KRŠ 046 se predvidi povezava obstoječih vodovodov med Leskovško cesto in Dializnim centrom po obstoječi cestni povezavi. |
Promet | Minimalna širina dovoza do enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb je 3.5 m, do večstanovanjskih stavb pa 5 m. |
6. OSTALI POGOJI |
KRŠ 042, KRŠ 043 | – Ob Zdolski cesti in od krožišča na Cesti 4. julija se v smeri Brestanice načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas. Ob Cankarjevi cesti se uredi enostranska dvosmerna večnamenska steza. – Na cestah LK 192661, LK 192221, LK 192651, LK 192511, LK 192171 in LK 192641 se uredi enosmerni promet. – Ob cestah LZ 192691, LZ 192671, LK 192531, LK 192521, LZ 192701, LK 1922612, LC 191081, LZ 192031 in LZ 192211 se načrtuje gradnja najmanj enostranskega pločnika. – Pri cestah LK 192591, LK 192081, LK 192201, LK 192452 in LK 192452 je treba zagotoviti obračališče, namenjeno obračanju vozil in v zimskem času pluženju in odmiku snega. – Na območju enote KRŠ 043 je treba še upoštevati: – Na območju arheološke dediščine je treba, na območju, ki še ni degradirano opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na območju stanovanjskega naselja NEK so dopustni posegi, ki ne presegajo II. stopnje varstva pred hrupom. |
KRŠ 044 | – Ob Cesti 4. Julija se načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR pri vseh posegih v prostor. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
KRŠ 046 | – Uredita se pločnika na cesti med glavnim križiščem na Leskovški cesti in Rostoharjevo ulico (priključek na cesto na severozahodu) ter na Leskovški cesti od križišča do konca naselja proti severu do cestnega priključka za Kostak, na levi strani ceste. – Ohranja se nepozidan zeleni pas na severnem delu enote med Leskovško cesto in blokovskim naseljem na Gubčevi ulici. Na zeleni površini se predlaga parkovna ureditev z zasaditvijo avtohtonih rastlinskih vrst, postavitvijo klopi in otroških igral. Ravno tako se ohranja nepozidana zelena površina na križišču med Kovinarsko ulico in Leskovško cesto. Tu se omogoča hortikulturna zasaditev ali ureditev parkirišč s travnimi rešetkami. – Objekt za oglaševanje ima lahko površino prostora oglasnih sporočil do 2 m2 in višino najvišje točke 2.5 m. Postavitev objektov za oglaševanje je dopustna samo ob obstoječih avtobusnih čakalnicah. – Na območju trase rimskodobnega vodovoda je pred gradnjo treba izvesti predhodne arheološke raziskave. – Na območju dializnega centra v Leskovcu (CD) so dopustni posegi, ki ne presegajo II. stopnje varstva pred hrupom. |
KRŠ 045, KRŠ 046 | Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
LES 041 | – V enoti LES 041, vzhodno od LC 024035, med cesto LK 192821 Pot na Črnile in pokopališčem Leskovec EUP LES 121 izvajanje samostojne gostinske dejavnosti ni dopustno. – Ob Leskovški cesti LK 192053 se načrtuje kolesarska steza. – Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja. – Na površini za oddih, rekreacijo in šport (ZS) se ureditve izvajajo tako, da se ohranja obstoječa drevesa. – Ob trasi načrtovane obvozne ceste Leskovec na parceli št. 591/5 in delih parcel št. 593/1, 591/1 in 599, k. o. Leskovec je od stavb dopustna le gradnja nezahtevnih in enostavnih stavb, določenih v prvi točki tega člena. |
LES 043 | – Na območju je dopustna gradnja najmanj 8 enostanovanjskih stavb severno od načrtovane ceste. V stanovanjskih objektih ni dopustno opravljati dejavnosti. – Dopustni nezahtevni in enostavni objekti: – majhna stavba: nezahteven objekt (do 50 m2). Sem spada: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt; – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: enostaven objekt do 20 m2. Sem spada: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt in vetrolov; – pomožni objekt v javni rabi: nezahteven objekt: stavbe: površina nad 40 m2 do vključno 60 m2. Gradbeno-inženirski objekti: višina nad 3,5 m do vključno 10 m; enostaven objekt: stavbe: površina do vključno 40 m2 Gradbeno-inženirski objekti: višina do vključno 3,5 m. Pomožni cestni objekti: vsi; Sem spada: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt; pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos. Sem ne spada: urbana oprema, npr. premična klop, smetnjak, senčnik, premično igralo, premična sanitarna enota (ni objekt), javna razsvetljava kot del cestnega telesa vodnjaki in vodometi (po pogojih za vodomet) ter objekti za oglaševanje; – ograja: samo enostaven objekt, višina do vključno 1,5 m, ki so: varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna ograja, protihrupna ograja; – podporni zid: konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik zemljine, samo enostaven objekt, - višinska razlika med zemljiščem 0,5 m; – rezervoar: objekt, povezan s tlemi ali vkopan, s priključki in z inštalacijami), enostaven - rezervoarji za vodo, prostornine do vključno 100 m3; – vodnjak, vodomet: nezahteven - višina nad 5 m, globina nad 30 m; enostaven - višina do vključno 5 m, globina do vključno 30 m; – priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja: enostaven - vsi. Sem spada: priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja); – kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne: enostaven - vse. – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: samo enostaven - Prostornina razlivne vode do vključno 250 m3 Bazen: prostornina do vključno 60 m3. Sem spada: grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, vodni zbiralnik, bazen za kopanje, za gašenje požara, grajen ribnik, okrasni bazen; – pomožni komunalni objekt: enostaven - vsi. Sem spada: pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt - revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok. |
| – Etažnost stavb je P+M. Dopustna je tudi gradnja kleti, pod pogojem, da je klet vkopana. Kota pritličja je največ 0,5 m nad koto obstoječega terena. Parcele namenjene gradnji se načrtuje v velikosti od 600 do 1200 m2. – Pri parcelaciji se upošteva namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje. Upoštevati je treba naslednje pogoje: minimalna širina parcele, namenjene gradnji prometno komunalne infrastrukture je 7 m. Južna meja prometno komunalnega koridorja poteka 7,5 m južno od transformatorske postaje v smeri zahoda na razdalji največ 2 m južno od točke, kjer se stikajo parcele 531/29, 531/16 in 1243/15 k. o. Leskovec. Na mestu med parcelama 531/40 in 531/41 k. o. Leskovec in naprej v smeri zahoda, južna meja koridorja poteka po parcelni meji in v linji parcelnih mej; v zahodnem delu prometno komunalnega koridorja se določi površina za obračališče. – Pri obstoječi cesti LK 192771, ob vzhodni meji območja, se varuje prometno komunalni koridor ob vozišču obstoječe ceste, širine najmanj 2 m; obstoječa pot, ki poteka med zemljiškima parcelama št. 540 in 531/16, k. o. Leskovec se prestavi tako, da bo zagotovljen dostop do kmetijskih zemljišč, kot je to danes omogočeno; v mejo prometno komunalnega koridorja se vključi lokacija obstoječe transformatorske postaje. |
(1) Na območju EUP LES 044 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi št. 2.2.5 »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Stanovanjska površine Gmajna - Leskovec 1, grafike G1 do G3, ki so sestavni del izvedbenega dela OPN.
(2) Dopustne vrste gradenj in vrste objektov glede na namen njihove uporabe:
1. Dopustne vrste gradenj so:
– Gradnja novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje, odstranitve ter nezahtevnih in enostavnih objektov.
2. Vrste objektov glede na namen njihove uporabe so:
– 111 enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba: na območju parcele namenjene gradnji, ki so grafično prikazane s številko: 5, 8, 11 in 15
– 21120 lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
– 222 lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja
– 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: sem spada ograja, oporni zid, škarpa
Na parceli namenjeni gradnji – območje »4« (razvidno v grafičnih prilogah) je dopustna gradnja parkirišča ali majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, kot enostaven objekt do 20 m2, pritlične izvedbe; sem spada: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica. To območje funkcionalno služi k stanovanjski stavbi, ki je zgrajena na zemljišču parc. št. *18/1, k. o. Leskovec.
Območja 6, 7, 9, 10 in 12 (razvidno v grafičnih prilogah) so namenjena za širitev obstoječih parcel za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
Območje 17 in 18 (razvidno v grafičnih prilogah) je kot javno dobro namenjeno za gradnjo gospodarske javne infrastrukture ali za potrebe športa in rekreacije – sankališče, razna igrišča z igrali ter postajališče za avtobus.
3. Dopustne dejavnosti:
V sklopu eno stanovanjskih stavb je možna mirna nehrupna dejavnost, ki ne zahteva več kot enega parkirnega mesta za osebna vozila, poleg potrebnih parkirnih mest za stanovalce.
4. Dopustna je gradnja samo naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– majhna stavba: nezahteven objekt do 50 m2. Sem spada: garaža ali nadstrešek, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt;
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: enostaven objekt do 20 m2. Sem spada: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt in vetrolov;
– pomožni objekt v javni rabi: nezahteven objekt: stavbe: površina nad 40 m2 do vključno 60 m2. Gradbeno-inženirski objekti: višina nad 3,5 m do vključno 10 m; enostaven objekt: stavbe: površina do vključno 40 m2. Gradbeno-inženirski objekti: višina do vključno 3,5 m. Pomožni cestni objekti: vsi. Sem spada: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt; pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos. Sem ne spada: urbana oprema, npr. premična klop, smetnjak, senčnik, premično igralo, premična sanitarna enota (ni objekt), javna razsvetljava kot del cestnega telesa vodnjaki in vodometi (po pogojih za vodomet) ter objekti za oglaševanje;
– ograja: samo enostavni objekti, višina do vključno 1,5 m, ki so: varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna ograja, protihrupna ograja;
– podporni zid: konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik zemljine; nezahteven objekt, višinska razlika med zemljiščem do 1,5 m; enostaven objekt, - višinska razlika med zemljiščem do 0,5 m;
– rezervoar: objekt, povezan s tlemi ali vkopan, s priključki in z inštalacijami, enostaven - rezervoarji za vodo, prostornine do vključno 100 m3;
– vodnjak, vodomet: nezahteven -višina nad 5 m, globina nad 30 m; enostaven - višina do vključno 5 m, globina do vključno 30 m;
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja: enostaven – vsi. Sem spada: priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja);
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne: enostaven – vse;
– športno igrišče na prostem: grajena ali utrjena površina do 1.000 m2 kot enostaven objekt; sem spada teniško, nogometno, košarkaško, rokometno igrišče;
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: samo enostaven - Prostornina razlivne vode do vključno 250 m3. Bazen: prostornina do vključno 60 m3. Sem spada: grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, vodni zbiralnik, bazen za kopanje, za gašenje požara, grajen ribnik, okrasni bazen;
– pomožni komunalni objekt: enostaven – vsi. Sem spada: pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok.
(3) Tipologija zazidave, velikost in oblikovanje objektov ter lega objektov na zemljišču:
Parcela namenjena gradnji za območje 5, 8, 11 in 15:
Zasnova objekta: enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba;
Lega: znotraj grafično določene gradbene meje;
Konstrukcija: klasično zidan ali montažni objekt;
Oblikovanje: oblikovanje volumnov prilagojeno značilni tipologiji obstoječih stavb. Pri oblikovanju objekta se upoštevajo kakovostni in prevladujoči okoliški objekti.
Orientacija: smer slemena osnovnega kubusa stanovanjskega dela stavbe poteka v smeri V-Z, vzporedno s slemeni stanovanjskih stavb ob Ulici Anke Salmičeve
Dozidave: so podrejene osnovni stavbi, se dotikajo vsaj z eno stranico (fasado) in se ji morajo oblikovno prilagoditi. Možna je gradnja zaprtih balkonov in teras.
Horizontalni gabariti:
– Znotraj grafično določene gradbene meje, ki se je stavba dotika ali je od nje odmaknjena v notranjost. Osnovna stavba predstavlja kubus s pravokotno obliko v tlorisu, dimenzij (širina x dolžina) 10,0 m x 12,0 m, s tolerancami +/- 20 %; z dodatnimi površinami (v »L« ali ostalimi izzidki, apsidami), do skupne površine 30 % osnovnega tlorisa.
Vertikalni gabarit:
– Maksimalno pritličje + nadstropje (P+1) ali pritličje in podstrešje (P+M),
– Kolenčni zid: P+1 –ni dovoljen, P+M - višina do 0,8 m,
– Kletne etaže: dovoljena je podkletitev osnovne stavbe,
– Kote pritličij glede na višino nove ulice: za območje »5«: 197,20 m; za območje »8«: 195,20 m; za območje »11«: 194,70 m in za območje »15«: 198,00 m. Predvidene višinske kote so določene za višino finalnega tlaka v pritličju stanovanjske stavbe. Odstopanje višinskih kot je +/- 0,40 m.
– Streha: Nad osnovnim kubusom je simetrična dvokapnica, naklona 35° do 40°. Dovoljeno je kombiniranje strehe osnovnega kubusa z ravnimi strehami, v primeru dodatnih površin (dozidav), ki jih dopušča tlorisna zasnova objekta kot na primer - pokrite terase, vetrolova, zimskega vrta, itd. Dovoljena so strešna okna, enokapne ali simetrične dvokapne frčade (največ dve na eni strešini), slednje z enakim naklonom, kot je osnovna streha. Vse frčade na isti strehi naj bodo enotno oblikovane. Čopi so dovoljeni. Če so čopi na dvokapnici osnovnega kubusa, se morajo načrtovati čopi tudi na vseh ostalih simetričnih strešinah stavbe (na prizidku, na frčadah). Dovoljena je namestitev naprav za izkoriščanje naravnih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh in so enakega naklona kot strešina pod njimi. Naprave za izkoriščanje naravnih virov energije (sončna energija) na strehi stavb morajo biti v ne bleščeči izvedbi. Pri ravnih strehah se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrito za fasadnim vencem.
– Kritina: Dovoljene so opečne in temno rjave barve kritine. Uporaba bleščečih kritin ni dopustna.
– Fasada: Dovoljeno je uvajanje sodobnih in enostavnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve, uporaba lesa, stekla in drugih sodobnih materialov z ne bleščečimi površinami. Barva: fasada je bele barve ali v svetlih neintenzivnih barvnih tonih. Neintenzivni barvni toni so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije v beli osnovi manj kot 20 %. Fluorescentne barve na fasadni površini niso dopustne. Odprtine: okna in vrata se umeščajo na fasado v arhitekturnih razmerjih, enotne barvne lestvice. Na glavno fasado ni dovoljeno postavljati instalacij in naprav (plinske omarice, električne omarice, priključek za optiko, alarme, klime, antene … ) razen nastavka za zastavo in poštnega nabiralnika.
– Dopusten faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji: do max. 50 %, pri čemer se pri izračunu seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe in prištejejo površini stavbe, h kateri se gradijo.
Nezahtevni in enostavni objekti: K posamezni stanovanjski stavbi se lahko gradi največ po en objekt iste vrste. V objektih ni dovoljeno izvajati dejavnosti ali urediti prostore za bivanje. Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so stavbe, mora biti usklajeno z osnovnim objektom, strehe teh objektov so lahko tudi ravne, od meje sosednjega zemljišča morajo biti odmaknjene najmanj 1,5 m.
Posebni pogoji: Parcela namenjena gradnji št. »11« ima na severni in zahodni strani omejitev s pogoji gradnje prometno komunalne infrastrukture: pas z omejenimi pogoji gradnje (glej na grafiki).
Oporni/podporni zidovi in škarpe: Na parceli namenjeni gradnji je dovoljena gradnja opornih/podpornih zidov in škarp (v nadaljevanju: zid), še zlasti zato, če gre za zagotavljanje stabilnosti terena oz preprečitve plazenja zemljine. Postavitev zida se v čim večji možni meri prilagaja konfiguraciji terena sosednjih parcel. Premoščanje višinskih razlik terena okoli stanovanjskih stavb se lahko izvaja s travnatimi brežinami. Kjer bi s travnatimi brežinami dosegli naklon terena 10 % ali več, se dopušča izvedba opornih zidov iz kamna ali betona z vizualnimi ukrepi. Zid se zakrije z zelenimi plezalkami ali z vegetacijo, ki se spušča po zidu navzdol. Na zidu je dovoljeno postaviti varovalno ograjo. Od meje sosednje parcele mora biti zid odmaknjen najmanj 1,0 m. Odmik zidu je lahko manjši, ali pa zid poteka po meji dveh ali več parcel, če je pridobljeno soglasje lastnikov sosednje parcele ali pa so sočasni graditelji zidu vsi lastniki mejaši.
Ograje: Na meji parcele namenjeni gradnji je dovoljena postavitev ograj (tudi varovalnih) do maksimalne višine 1,5 m. Priporočena je zasaditev prostorastočih ali striženih živih mej (uporaba iglavcev ni dopustna). Če to ni možno, se dopušča izvedba lesenih, žičnatih ali kovinskih ograj, enostavne ali transparentne (vsaj 50 % prosojnost). Izvedba popolnoma polnih - zaprtih ograj ni dopustna. Od meje sosednjega zemljišča mora biti ograja odmaknjena najmanj 1,0 m. Odmik je lahko manjši, ali pa ograja poteka po meji, če je pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča, ali pa sta sočasno graditelja ograje oba lastnika mejaša.
Pešpoti: so tlakovane, asfaltne ali peščene. Minimalna širina pešpoti je 1,0 m.
Dvorišča, parkirišča in manipulativne površine: so asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami. V sklopu ureditve dvorišča na parceli namenjeni gradnji je obvezna ureditev obračališča za motorna vozila. Robovi so zamejičeni z robniki, ki lovijo meteorne vode in jo usmerjajo v peskolove z oljnimi lovilci. Parcele na katerih so načrtovane stanovanjske stavbe, morajo imeti vsaj 20 % zelenih površin. Priporočljiva ureditev je zelenice z nizkorastočo vegetacijo, ki je primerna za padajoči teren.
(4) Pogoji in merila za parcelacijo: Predvidene parcele namenjene gradnji stavb so določene v evropskem koordinatnem sistemu ETRS89 (D96). Koordinatne točke so podane v grafiki.
(5) Komunalno opremljanje:
Območje, načrtovano za gradnjo stanovanjskih stavb je komunalno opremljeno.
Promet: Dostop do območja je z lokalne ceste LC191150 – Ulica Anke Salmič. Znotraj območja je zgrajena nova stanovanjska ulica, ki omogoča dostop do novih stanovanjskih objektov. V območju prometno komunalnega koridorja je zgrajena gospodarska javna infrastruktura: elektrika, vodovod, kanalizacija itd. Možna je gradnja plinovodnega in širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Objekti se priključijo na zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo po pogojih, ki jih bo določil upravljavec le-te.
Odpadki: Za biološke in ostale odpadke je treba urediti tako odjemni kot zbirni prostor za predpisane posede v skladu s smernicami podanimi za načrtovanje in veljavnim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Krško. V sklopu parcele namenjene gradnji prometno komunalnega koridorja se uredi prostor za ekološki otok. Z gradbenimi odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih je treba ravnati v skladu z veljavno uredbo.
(6) Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
1. Varstvo kulturne dediščine
Območje ni varovano s področja varstva kulturne dediščine.
2. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
Območje ni na območju Nature 2000, EPO ali naravnih vrednot. Območje ni na območju vodnih virov.
Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih vod ter drugih odpadkov se zagotavlja skladno s predpisi s področja voda in varstva okolja.
3. Varstvo zraka
V območju ni dovoljeno umeščati dejavnosti, ki bi lahko predstavljale nevarnost onesnaženja zraka.
4. Varstvo pred hrupom
Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje spada v III. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti.
(7) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
1. Poplave, erozija in plazovi
Območje ni poplavno ogroženo ali evidentirano kot območje visoke podtalnice. Z vidika plazljivosti terena se območje nahaja v območju običajnih protierozijskih ukrepov. Načrtuje se pravilna razmestitev drenaže – odvodnjavanja, zlasti pri umestitvi zidov.
2. Potres
Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oz. EC8 (SIST EN-1998). Območje se nahaja na območju osme stopnje potresne intenzitete po lestvici MSK-64. V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,175 g.
3. Požar
Pri načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi.
(8) Tolerance:
Pri projektiranju ali gradnji načrtovanih objektov so dopustna odstopanja v EUP LES
044. Pri infrastrukturnih ureditvah je možno odstopanje potekov predvidenih tras, lokacij in zmogljivosti, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke oziroma ekonomske rešitve, ob upoštevanju vseh varstvenih ukrepov in pogojev, ki so določeni za posamezne vode s strani upravljavcev gospodarske javne službe.
(1) Na območju EUP LES 045 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi št. 2.2.5 »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Stanovanjske površine Gmajna - Leskovec 2, grafike C1 do C3, ki so sestavni del izvedbenega dela OPN.
(2) Dopustna gradnja in dopustne dejavnosti:
1. Dopustna gradnja
Osnovna raba vseh objektov v območju je stanovanjska, in sicer je na posameznih parcelah dopustna naslednja gradnja:
– Parcela 1: enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba z možnostjo opravljanja dejavnosti. Dejavnost se opravlja v severnem delu objekta, in sicer le tista dejavnost, ki ne zahteva več kot dveh parkirnih mest za osebna vozila.
– Parcela 2: enostanovanjska stavba, v kateri je možno opravljati dopustno dejavnost, ki ne zahteva več kot enega parkirnega mesta za osebna vozila.
– Parcela 3: stanovanjska stavba z možnostjo opravljanja dejavnosti in stanovanjska stavba brez dejavnosti.
V stanovanjski stavbi z dejavnostjo je za opravljanje dejavnosti dopustno nameniti največ do 50 % neto tlorisne površine objekta. Dopustno je opravljanje dejavnosti, za katero je možno zagotoviti potrebno število parkirnih mest za osebna vozila na območju, predvidenem za njihovo ureditev.
2. Dopustne dejavnosti
Dopustne dejavnosti v območju urejanja (parcela 1, 2 in 3) so:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI, od tega:
– 10.7 Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin
– 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI, od tega:
– 58 Založništvo,
– 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti,
– 63 Druge informacijske dejavnosti,
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI, od tega:
– 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve;
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, od tega:
– 68 Poslovanje z nepremičninami
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI, od tega:
– 69 Pravne in računovodske dejavnosti,
– 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje
– 73 Oglaševanje in raziskovanje trga,
– 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti.
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI, od tega:
– 77.22 Dajanje videokaset in plošč v najem
– 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti.
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO, od tega:
– 86 Zdravstvo (vse, razen bolnišničnih zdravstvenih dejavnosti)
– 88.91 Dnevno varstvo otrok
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI, od tega:
– 90.030 Umetniško ustvarjanje
(S) DRUGE DEJAVNOSTI: vse razen 96.03 Pogrebna dejavnost
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
Poleg zgoraj naštetih, je na parceli 1 in 3 dopustno opravljanje tudi naslednjih dejavnosti:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL, od tega:
– 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI, od tega:
– 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi
– 60 Radijska in televizijska dejavnost
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI, od tega:
– 64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih
– skladov
– 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI, od tega:
– 79 Dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti
– 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
– 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice
(3) Dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov:
Skladno s predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost so pod določenimi pogoji teh strokovnih podlag v območju urejanja dopustni:
Nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe, razen greznice,
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
Enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe, od tega nadstreški, rezervoar za nafto, enoetažni pritlični objekt in utrjena dvorišča, pomožni infrastrukturni objekti, od tega pomožni cestni, pomožni energetski (razen relejne hišice in tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk), pomožni komunalni (razen greznice in male komunalne ČN) ter vrtina ali vodnjak.
Postavljanje kakršnihkoli objektov, namenjenih skladiščenju materiala za namen opravljanja dejavnosti ni dopustno, prav tako ni dopustno skladiščenje materiala na prostem (parkirišča, zelene površine …).
K posamezni stanovanjski stavbi se lahko gradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste, in sicer istočasno ali po njeni izgradnji ter najdlje za čas njenega obstoja.
Objekti za lastne potrebe so dopustni izključno za stanovanjski namen. Objekti za lastne potrebe niso dopustni za namen izvajanja dejavnosti.
(4) Tipologija zazidave, velikost in oblikovanje objektov ter lega objektov na zemljišču
1. Parcela 1
Zasnova objekta: enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba.
Konstrukcija, oblikovanje: klasično zidan ali montažni objekt (oblikovno prilagojen značilni tipologiji
obstoječih objektov). Dozidave se morajo oblikovno prilagoditi osnovni stavbi.
Oblikovanje objekta: upoštevajo se kakovostni oziroma prevladujoči okoliški objekti. Možna je gradnja balkonov in teras.
Orientacija objekta: smer slemena stanovanjskega dela stavbe vzporedno z ulico, stanovanjska južna prizidava in gospodarski/poslovni severni del pa pravokotno na osnovni stanovanjski del objekta.
Horizontalni gabariti: znotraj grafično določene gradbene meje.
| Vertikalni gabarit - maksimalni: | |
Stanovanjska stavba: pritličje + nadstropje + izkoriščena mansarda, višina ne sme presegati višine sosednjega objekta, s katerim se stika.
Stanovanjska dozidava na jugu: pritličje/klet + nadstropje + izkoriščena mansarda. Največja višina kolenčnega zidu je 1 m, najvišja višina 6 m nad najnižjo koto terena.
Nestanovanjska stavba na severu: pritličje
Streha: dvokapnica, naklona 30-40°. Dovoljeno je kombiniranje streh z ravnimi, v primeru pokrite terase, vetrolovov, zimskih vrtov in pred vhodom. Dovoljena so strešna okna, enokapne ali dvokapne frčade (največ dve na eni strešini), slednje z enakim naklonom, kot je osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj bodo enotno oblikovane.
Kritina: dovoljene so opečne, temno sive in temno rjave barve kritine. Uporaba reflektirajočih kritin je prepovedana.
Fasada: dovoljeno je uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve, uporaba lesa, stekla in drugih sodobnih materialov). Predvidena je fasada bele barve ali v svetlih pastelnih tonih in mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva.
Lega: znotraj grafično določene gradbene meje.
Lega objektov za lastne potrebe: znotraj določene gradbene meje, izključno za stanovanjski namen.
Gradbena meja je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
Dopusten faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, je do max. 40 %, pri čemer se pri izračunu seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe in prištejejo površini stavbe, h kateri se gradijo, če pa je stavb več, se seštejejo površine vseh stavb na zemljiški parceli.
Zazelenjene mora biti vsaj 10 % površine parcele.
Za stanovanjsko stavbo morata biti zagotovljeni vsaj dve parkirni mesti v območju parcele.
2. Parcela 2
Zasnova objekta: enostanovanjska stavba.
Konstrukcija: klasično zidan ali montažni objekt (oblikovno prilagojen značilni tipologiji
obstoječih objektov).
Orientacija objekta: smer slemena načeloma paralelna s prometno komunalnim koridorjem.
Horizontalni gabariti: osnovni tloris predstavlja objekt pravokotne oblike tlorisnih dimenzij 10,0 x
12 m z dodatnimi površinami (izzidki), skupne površine do 30 % osnovnega tlorisa.
Vertikalni gabarit: klet + pritličje + izkoriščena mansarda (višina kolenčnega zidu je do 100 cm)
Kota pritličja osnovnega dela objekta je 201,00 m n. v. 0,5 m, del pritličja in izzidki imajo lahko drugačne kote s tem, da višina izzidka ne presega višine osnovnega objekta.
Streha: osnovna streha je dvokapnica, naklona 35-40°, možno jo je razgibati z dodatki čopov, frčad in strešnimi okni.
Kritina: rdeče ali rjave barve.
Fasada: predvidena je uporaba svetlih pastelnih tonov, možna je gradnja balkonov in teras.
Oblikovanje odprtin: svobodno, možne so tudi panoramske zasteklitve.
Lega: oddaljenost od meje parcele min. 4 m, predpisani horizontalni gabariti znotraj grafično določene gradbene meje
Lega objektov za lastne potrebe: ni grafično določena, skladno s skupnimi pogoji, s tem, da se dopušča izključno gradnja za stanovanjski namen.
Gradbena meja je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
Dopusten faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, je do max. 40 %, pri čemer se pri izračunu seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe in prištejejo površini stavbe, h kateri se gradijo, če pa je stavb več, se seštejejo površine vseh stavb na zemljiški parceli.
3. Parcela 3:
Zasnova objekta: enostanovanjska stavba brez dejavnosti in enostanovanjska stavba z dejavnostjo, ki se stikata.
Konstrukcija, oblikovanje: klasično zidan ali montažni objekt. Dozidave se morajo oblikovno prilagoditi osnovni stavbi. Pri oblikovanju objekta se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte. Možna je gradnja balkonov in teras.
Orientacija objekta: daljša stranica stavbe in smer osnovnega slemena, vzporedna z ulico (manjši odklon), slemena nad povezovalnimi oziroma manjšimi deli objekta pravokotno na osnovni slemeni.
| Horizontalni gabariti: | znotraj grafično določene gradbene meje. |
Vertikalni gabarit - maksimalni:
stanovanjska stavba: klet/pritličje + 1. nadstropje + izkoriščena mansarda,
enostanovanjska stavba z dejavnostjo: na pretežnem delu: klet/pritličje + izkoriščena mansarda.
Na manjšem (severnem) delu klet/pritličje + odprta terasa, ki je na delu zaprta kot letna kuhinja. Možna je izvedba mansarde nad celotnim delom, ali teraso nadkriti. Višina kolenčnega zidu mora biti v primeru izvedbe mansarde usklajena z višino kolenčnega zidu obstoječega objekta.
Dozidava enostanovanjske stavbe z dejavnostjo: pritličje z odprto teraso na objektu, možno je njeno nadkritje.
Streha: dvokapnica, naklona 30-40°. Dovoljeno je kombiniranje streh z ravnimi v primeru nadkrite terase, vetrolovov, zimskih vrtov in pred vhodom. Dovoljena so strešna okna, enokapne ali dvokapne frčade (največ dve na eni strešini), slednje z enakim naklonom, kot je osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj bodo enotno oblikovane.
Kritina: dovoljene so opečne, temno sive in temno rjave barve kritine. Uporaba reflektirajočih kritin je prepovedana.
Fasada: dovoljeno je uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve, uporaba lesa, stekla in drugih sodobnih materialov). Predvidena je fasada bele barve ali v svetlih pastelnih tonih in mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva.
Lega: znotraj grafično določene gradbene meje.
Lega objektov za lastne potrebe: ni določena, skladno s skupnimi pogoji, s tem, da se dopušča izključno gradnja za stanovanjski namen. Objekti za lastne potrebe niso dopustni za namen izvajanja poslovne dejavnosti.
Gradbena meja je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
Dopusten faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, je do max. 40 %, pri čemer se pri izračunu seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe in prištejejo površini stavbe, h kateri se gradijo, če pa je stavb več, se seštejejo površine vseh stavb na zemljiški parceli.
Zazelenjene mora biti vsaj 10 % površine parcele.
Za obe stavbi morata biti za njun stanovanjski namen zagotovljeni vsaj po dve parkirni mesti v območju parcele.
4. Skupni pogoji: Parcela 1, 2 in 3:
Na strehe stavb je dopustno nameščati nebleščeče naprave za izkoriščanje sončne energije, v skladu s pogoji ter soglasji pristojnih soglasodajalcev. Postavijo se vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem.
Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so stavbe, mora biti usklajeno z osnovnim objektom, strehe teh objektov so lahko tudi ravne, od meje sosednjega zemljišča morajo biti odmaknjene najmanj 1,5 m.
Oporni zidovi: Postavitev stavbe se v čim večji možni meri prilagaja konfiguraciji terena sosednjih parcel, premoščanje višinskih razlik terena se izvaja s travnatimi brežinami. Če to ni možno, se dopušča izvedba opornih zidov iz kamna ali betona, ki se zakrije z zelenimi plezalkami. Izvedba višjih opornih zidov od 1,5 m ni dopustna. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti odmaknjeni najmanj 1 m. Odmik je lahko manjši, ali pa oporni zid poteka po meji, če je pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
Ograje: priporočamo zamejevanje z zasaditvijo prostorastočih ali striženih živih mej (uporaba iglavcev ni primerna). Če bodo izvedene ograje, naj bodo nizke, enostavne, lesene. Izvedba popolnoma polnih - zaprtih ograj ni dovoljena.
Pešpoti so tlakovane, asfaltne ali peščene. Parkirišča in manipulativne površine so asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami.
(5) Pogoji in merila za parcelacijo
Predvidene parcele namenjene gradnji stavb so določene v evropskem koordinatnem sistemu ETRS89(D96).
Zakoličbene točke so razvidne v grafični prilogi Načrt parcelacije z zakoličbo.
(6) Komunalna, energetska in prometna infrastruktura
1. Parcela 1
Dovoz je urejen s severa - z Ulice Anke Salmičeve, oziroma lokalne ceste št. 191150 Leskovec - Senuše - Veliki Trn - Arto (njenega odseka št. 191151), prav tako je obstoječi priključki na gospodarsko javno infrastrukturo, ki potekajo v območju lokalne ceste (elektroenergetsko omrežje, kanalizacija in vodovod). Na telekomunikacijski vod, ki poteka preko parcele 255/35 k. o. Leskovec je izveden priključek z južne smeri.
Obstoječi priključni vodi in cestni priključek se ohranijo, po potrebi rekonstruirajo, ali zgradijo novi.
2. Parcela 2
Dovoz do parcele (preko interne prometnice, ki se priključuje na lokalno cesto št. 191150 Leskovec - Senuše - Veliki Trn – Arto) in druga komunalna oskrba je predvidena iz vzhodne strani, skladno s strokovnimi podlagami SP 01/07. Cesta in vsa gospodarska javna infrastruktura je v izgradnji, skladno s projektom št. 10/09/03, "Komunalno opremljanje območja stanovanjske gradnje na območju Gmajna - Leskovec", izdelovalca MV BIRO, Narpel 61, Krško. Prikaz vodov je razviden iz grafične priloge Ureditvena situacija - situacija infrastrukture, povzet po podatkih projekta MV BIRO.
Objekt se pod pogoji in s soglasjem upravljavca priključi na: vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje (padavinske odpadne vode in komunalne odpadne vode se odvajajo v javni mešan kanalizacijski sistem), elektroenergetsko omrežje, mestno plinovodno omrežje, možen je tudi priklop na telekomunikacijsko omrežje in sistem kabelske TV.
3. Parcela 3
Parcela je na zahodnem delu veljavnih strok. podlag ob Vrtnarski poti – ob lokalni mestni ali krajevni cesti št. 192890 – Vrtnarska pot (odsek 192891), s katere je urejen dovoz. Prav tako je zemljišče komunalno opremljeno – izvedeni so priključki na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo, ki poteka v območju Vrtnarske ulice.
Z Vrtnarske ulice se uredi nov - prestavljen cestni priključek.
Obstoječi priključni vodi se ohranijo, po potrebi rekonstruirajo, ali zgradijo novi.
(7) Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
1. Varstvo kulturne dediščine
Območje ni varovano s področja varstva kulturne dediščine.
2. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
Območje ni na območju Nature 2000, EPO ali naravnih vrednot. Območje ni na območju vodnih virov.
Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih vod, urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja voda in varstva okolja.
Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod se izvaja skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo zmanjševanje onesnaževanja okolja zaradi odvajanja snovi in emisije toplote v vode in predpisa, ki določa naloge v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.
Odpadne vode, ki ne ustrezajo kriterijem veljavnih predpisov, ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo.
Komunalne odpadne vode objektov se odvajajo v obstoječo javno kanalizacijo.
Onesnažene padavinske vode, ki se odvaja z utrjenih, tlakovanih ali drugimi materiali prekritih površinam (razen padavinske vode s streh in padavinske odpadne vode, ki se skladno s predpisom lahko razpršeno odvaja), se pred izpustom v javno kanalizacijo očisti skladno z veljavnim predpisom. Te površine morajo biti utrjene in omejene z dvignjenimi betonskimi robniki.
Z odpadki se ravna skladno z veljavnim predpisom, ki določa obvezno ravnanje z odpadki, pogoje za izvajanje zbiranja, prevažanja, posredovanja, trgovanja, predelave in odstranjevanja odpadkov.
Zbiranje, prevoz in odlaganje komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij se izvaja skladno z veljavnim predpisom, ki ureja način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb na območju občine. Odjemni prostor mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv, praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega vozila z dostopom minimalne širine 3 m in višine 3,6 m.
Z gradbenimi odpadki se ravna skladno z veljavnim predpisom, ki določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta.
Zagotovi se ustrezno zbiranje snovi, ki so zbrane pri čiščenju lovilcev olj.
3. Varstvo zraka
V območju ni predvidenih dejavnosti, ki lahko predstavljajo nevarnost glede varstva zraka. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
4. Varstvo pred hrupom
Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje spada v III. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti.
(8) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
1. Poplave, erozija in plazljivost
Območje ni poplavno ogroženo ali evidentirano kot območje visoke podzemne vode.
Z vidika plazljivosti terena se območje nahaja v območju običajnih protierozijskih ukrepov.
2. Potres
Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oz. EC8 (SIST EN-1998). Območje se nahaja na območju osme stopnje potresne intenzitete po lestvici MSK-64. V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,175 g.
3. Požar
Pri načrtovanju se upoštevajo določila veljavne zakonodaje za izpolnitev ukrepov s področja varstva pred požarom:
– pri načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi,
– izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu - zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu - študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(9) Tolerance
Dopustno je odstopanje pri projektiranju infrastrukturnih ureditev, če gre za ustreznejše rešitve, ki ne onemogočajo gradnje in razvoja načrtovanih objektov, ob upoštevanju vseh varstvenih ukrepov in pogojev, ki so določeni za posamezne vode z veljavnimi predpisi.
(1) Na območju EUP LES 046 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Stanovanjska gradnja na območju Gmajne v Leskovcu pri Krškem, grafike od D1 do D4, ki so sestavni del izvedbenega dela OPN.
(2) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
1. Dopustne vrste gradenj (in posegov)
Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta sprememba namembnosti, investicijska in redna vzdrževalna dela. Dopustne so izravnave terena.
2. Vrsta objektov glede na namen
Skladno z namensko rabo prostora, ki je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo.
Skladno z uporabo enotne klasifikacije vrst objektov 1 se objekti razvrščajo glede na pretežen namen uporabe za:
11100 Enostanovanjske stavbe
211 Ceste
222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.
3. Dopustne vrste predvidenih dejavnosti in njihova razmestitev
Bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, ki niso moteče za osnovno stanovanjsko rabo in ki zagotavljajo vse potrebne ureditve znotraj parcele objekta (parkirna mesta) – npr. računovodstvo, pisarniške dejavnosti, frizer in druge obrti v manjšem obsegu ipd.
4. Dopustne vrste objektov glede na zahtevnost
Poleg manj zahtevnih objektov je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z določili o vrstah objektov glede na zahtevnost.
5. Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih objektov:
– Objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, steklenjak, uta, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti. Nepretočne in pretočne greznice niso dopustne,
– Ograje;
– Pomožni infrastrukturni objekti: vsi razen mala komunalna čistilna naprava.
6. Dopustna je gradnja naslednjih enostavnih objektov:
– Objekti za lastne potrebe: nadstrešek, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča in rezervoar za nafto. Dopustna ni mala komunalna čistilna naprava, rezervoar za utekočinjen naftni plin in zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo;
– Pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave;
– Pomožni kmetijsko gozdarski objekti: ribnik;
– Vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji: sprehajalna pot;
– Spominska obeležja;
– Urbana oprema: transparent, vodnjak oz. okrasni bazen, obešanka na drogu javne razsvetljave.
(3) Merila in pogoji za oblikovanje objektov
1. Koncept
Vodilo zasnove območja je lega objektov, ki omogoča tvorbo kvalitetnega zunanjega bivalnega okolja stanovanjskega objekta, poleg tega pa dopušča izražanje individualnosti. Zato fleksibilnost znotraj robnih pogojev omogoča raznolikost posameznega objekta, ki izraža individualnost.
2. Lega objektov
Gradnja na površini za razvoj objektov:
– Enostanovanjski objekt (osnovni objekt) se umesti na S del parcele oz. površine za razvoj objektov, od koder je praviloma predviden tudi dostop na posamezno parcelo. Takšna umestitev objekta na parcelo omogoča oblikovanje zelenega vrta na J, ustrezno orientiranost bivalnih prostorov, predvsem pa servisne prostore na S stran. Zato je na GP1-GP5 določena gradbena meja z odmikom 7 m od južne novo predvidene parcelne meje.
– Določena je tudi gradbena meja z odmikom 5 m od parcelnih mej, kjer so zgrajeni obstoječi stanovanjski objekti v času priprave strokovne podlage, kot je prikazano v ureditveni situaciji.
– Gradnja manj zahtevnih objektov ter enostavnih in nezahtevnih je dopustna na površini za razvoj objektov, kot je prikazano v »Ureditveni situaciji grafičnega dela«, upoštevajoč ustrezne odmike od parcelnih mej, objektov ter od cestne in druge infrastrukture. Odmiki od mej sosednjih zemljišč morajo omogočiti vzdrževanje stavbe in upoštevati varstvene pogoje (požarni, sanitarni, svetlobno tehnični pogoji, intervencijske poti). Novo zgrajeni objekt ne sme povzročati nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogočati mora požarno varnost ter vzdrževanje objektov.
– V ureditveni situaciji je z gradbenimi mejami prikazana površina za razvoj objektov. To je površina, kjer je dopustna gradnja objektov.
Gradnja na površini parcele namenjene gradnji:
Izven površine za razvoj objektov je na parceli namenjeni gradnji dopustna še gradnja:
Nezahtevnih objektov:
– objekti za lastne potrebe: bazen, utrjene dovozne poti,
– ograje.
Enostavnih objektov:
– objekti za lastne potrebe: podzemni zbiralnik za kapnico, utrjena dvorišča;
– pomožni infrastrukturni objekt: vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave,
– pomožni kmetijsko gozdarski objekti: ribnik,
– vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji: sprehajalna pot.
Višinska umestitev objektov se uskladi glede na koto obstoječega terena, dostopnih poti in glede na možnost izvedbe gravitacijskih priključkov na javno kanalizacijo – v primeru priključevanja podkletenih prostorov po potrebi prečrpavanje zagotavlja lastnik objekta in ni predmet javne kanalizacije.
3. Velikost objektov
Velikost objektov je pogojena z določili lege objektov.
Vertikalni gabariti:
– Kota pritličja je +/- 20 cm odvisna od kote obstoječega terena in dostopov in je na posamezni parceli različna, kot je razvidno iz grafičnega dela, načrt 3 »Ureditvena situacija«.
Etažnost objekta je max. K+P+M. Kolenci zid je maksimalno do višine 0,8 m.
V primeru gradnje kleti, mora biti le-ta v celoti vkopana.
Horizontalni gabariti:
– Izhaja iz površine zemljišč, ki zagotavlja ustrezne odmike in oblike objekta upoštevajoč gradbene meje in stopnjo izkoriščenosti za gradnjo.
Tlorisna površina osnovnega stanovanjskega objekta (upoštevajoč najbolj izpostavljene robove objekta ne upoštevajoč napuščev strehe in nadstreškov) ne presega 20 % površine parcele namenjene gradnji.
Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo:
– Maksimalni faktor zazidanosti Fz = 0,5 - glede na površino parcele namenjene gradnji.
Fz - zajema poleg osnovnega tudi nezahtevne in enostavne objekte.
4. Oblikovanje zunanje podobe objektov
Oblika osnovnega objekta:
– Pravokotni objekt v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:2. Orientacija daljše stranice (sleme strehe) v smeri V-Z. Dopustno je dodajanje in odvzemanje manjših kubusov na osnovni podolgovat tloris (L, T, oblike). Dodajanje kubusov je lahko tudi konzolno.
Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovne stavbe.
Pri nadzidavah se varuje silhueta naselja.
Oblikovanje fasad:
– Material: klasičen omet ali modernejši materiali (lahke, nesvetleče obloge, lesene obloge). Objekti ne smejo refleksirati svetlobe.
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni. Neznačilni arhitekturni elementi kot so locne arkade, več kotni in polkrožni izzidki (pomoli), stolpici ipd. niso dovoljeni.
– Fasade so dopustne v odtenkih toplih, zemeljskih barv. Dopustne so (med seboj usklajene) barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade (dodani ali odvzeti kubusi, vhod). Intenzivnejši barvni toni (NCS nad 50) niso dovoljeni (npr. signalne barve kot so citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.).
Streha:
Izhajajoč iz oblikovnosti okoliških objektov:
– Simetrična dvokapna streha z naklonom od 30° do 45°.
– Dopustno je kombiniranje osnovne dvokapne strehe z ravnimi strehami ali enokapnimi nakloni do 5 stopinj, predvsem v primeru dodajanja kubusov, dozidav in izzidkov, pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, nadstreškov za avto in pred vhodom ter pri drugih objektih za lastne potrebe.
– Smer slemena – sleme dvokapnih streh je V-Z. Smer slemena strehe in s tem tudi orientacija objekta na skrajno vzhodni parceli območja obravnave je lahko v smeri S-J, saj imata takšno orientacijo tudi obstoječa objekta na S in J strani parcele, poleg tega takšna orientacija objekta lahko izkoristi veduto na cerkev sv. Ane.
– Osvetlitev mansard je dopustna s strešnimi okni, terasami in izzidki. Frčade so dopustne razen trapeznih.
5. Merila in pogoji za nezahtevne in enostavne objekte
Objekti za lastne potrebe:
– Za vsak stanovanjski objekt se lahko zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste z upoštevanjem faktorja zazidanosti. Izvedejo se lahko kot gradnja k osnovnemu objektu ali / in kot samostoječ objekt. Zbiralnik za kapnico se izvede kot vkopani prostor oz. element na površini parcele namenjeni gradnji.
Ograje:
– Pri ograjevanju parcel se uporabljajo enostavne žične, kovinske, lesene ograje, vse možno v kombinaciji z masivnimi cokli in opornimi stebri ter zazelenjene ograje (živa meja). Zidovi in zasaditev meja s cipresami niso primerni. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo v notranjost parcele in ne proti cesti. V križiščih in uvozih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika oz. morajo upoštevati pogoje, ki jih poda upravljavec gospodarske javne infrastrukture.
6. Ureditev okolice objektov
Glavni dovozi in dostopi
– Vsak posamezni objekt mora imeti dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo. Dovozi na dvorišča so urejeni z obodnih cest in internih dovoznih poti (»A« in »B«). Ob posameznem stanovanjskem objektu se uredita min. 2 parkirni mesti za parkiranje vozil.
– V primeru opravljanja dejavnosti v objektu, morajo biti vse parkirne površine za potrebe dejavnosti na pripadajoči parceli, pri GP1 in GP2 pa tudi vse manipulativne površine.
– Izvedejo se izravnave terena na mestih, kjer je to potrebno zaradi navezave na cestno omrežje. Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve, master prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami.
– Območje se zalezeni, v čim večji možni meri, tako zaradi ponikanja meteorne vode kot zaradi privlačnosti prostora. Zasadijo se avtohtono drevje in grmovnice. Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov.
7. Merila in pogoji za obstoječe objekte
– Obstoječa objekta na parceli *89 k. o. Leskovec se porušita.
– Posegi na obstoječo kapelico (GP9) so dopustni pod pogoji in soglasjem pristojnega organa s področja varovanja kulturne dediščine. Drugi navedeni pogoji v poglavju 6 ne veljajo za GP9. Na parceli GP9 se lahko vzpostavi javno dobro, če bi bilo to v skupnem interesu lastnika in lokalne skupnosti.
– Obstoječi vodnjak ob Grebenčevi v SZ delu območja pozidave se ponovno vzpostavi in uredi v sklopu javnega dobra.
– Obstoječ vodnjak na parc. št. 635/1 k. o. Leskovec se ponovno vzpostavi in se uredi.
(4) Infrastrukturno opremljanje območja
1. Prometna infrastruktura
Na območje se dostopa iz:
– Ulice Anke Salmičeve t. j. LC – 191151 (Leskovec – Veliki Trn – Arto),
– Grebenčeve ceste t. j. LZ 193291 in iz
– JP2 – 693892 odcep od Anke Salmič – do cerkve sv. Ane (prej LK - 192866).
Znotraj stanovanjskega območja se izgradi:
– nova interna dovozna pot (A) z Grebenčeve ceste nekje v 45 m od križišča z Ulico Anke Salmičeve, v dolžini cca 30 m in
– nova interna dovozna pot (B) v podaljšku od ovinka LK JP2 v dolžini cca 25 m.
Prečni profil:
– novih dostopnih cest – cestišče 3,0 m +2 x 0,50 bankina = 4,0 m.
– Na mestu priključevanja JP2 693892 na cesto Anke Salmičeve je obstoječ vertikalni sklon zelo neugoden.
– Pred začetkom gradnje na gradbeni parceli GP5 in GP6 se morajo izvesti investicijska vzdrževalna dela na južnem delu javne poti – JP2 v dolžini cca 25 m – sanacija vertikalnega sklona ceste.
– Rekonstrukcija priključka JP2 na cesto Ul. Anke Salmič se izvede v II. fazi neodvisno na gradnjo objektov. Navedeni obveznosti bosta določeni na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč.
Površine za pešce in kolesarje:
– znotraj meje ureditvenega območja niso načrtovane, razen ob obstoječih prometnicah.
Rekonstruira se Grebenčeva cesta v karakterističnem profilu:
– bankina 2 x 0,50 m,
– vozni pas 2 x 2,75 m,
– enostranski pločnik širine 1,6 m.
Križišče severno-zahodno na Grebenčevi cesti (LK 193291):
– kjer se priključi cesta LK 192771, ki vodi do gruče 3 stanovanjskih hiš, se rekonstruira,
– v križišču se z zahoda priključi tudi cesta, preko katere se bo dostopalo do stanovanjske gradnje, načrtovane zahodno od obravnavanega območja.
Priključki:
– se izvedejo skladno s predpisi in pogoji upravljavca gospodarske javne infrastrukture (naklon priključka, radii, pravokotnost priključka),
– zagotoviti je potrebno preglednostni trikotnik pri izvozu v okviru lastnega zemljišča,
– izvede se koridor, ki se uporablja za procesije od kapelice do cerkve sv. Ane.
Cestna razsvetljava:
– dogradi se cestna razsvetljava ob Grebenčevi cesti. Obstoječa se lahko prestavi v celoti na stran pločnika.
V fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta se skladno z veljavno zakonodajo, pridobijo projektni pogoji in soglasje.
2. Ostala infrastruktura
Na obrobju območja je že izgrajena vsa infrastruktura (vodovod, fekalna kanalizacija, elektrika, plinovod, TK in ŠOEK). Izgradnja do posameznega objekta je možna znotraj v grafiki določenega infrastrukturnega koridorja. Lokacija priklopa območja na posamezno vrsto infrastrukture se določi v fazi izdaje projektnih pogojev za izgradnjo komunalne opremljenosti območja. Priklop posameznega objekta se izvede pod pogoji upravljavca.
Vodovod:
– Predvidena gradnja se priklopi na obstoječ javni vod PE 110, ki poteka na zahodni strani območja.
– Na priključnem mestu na javni vodovod se predvidi jašek z zasuni v vse smeri.
Komunalne odpadne vode:
– Odpadne vode se priklopi na obstoječ fekalni kanal »hobas« 250, ki poteka po lokalni cesti (Grebenčeva) na zahodni strani območja.
– Odvajanje padavinskih voda se zagotavlja preko zbiralnikov za vodo v ponikalnice.
Elektro energetsko omrežje:
– Predvideni poseg v prostor tangira 20kV in NN elektro podzemne kable.
– Električna energija za napajanje predvidenih stanovanjskih hiš je na razpolago v TP Leskovec Gmajna I, in sicer direktno na NN zbiralkah v omenjeni TP.
– Za priklop objektov na distribucijsko omrežje je treba postaviti PSO (prostostoječe omarice) in izvesti nov NN podzemni vod iz TP.
Plinovodno omrežje:
– V neposredni bližini poteka obstoječe plinovodno omrežje maksimalnega tlaka 4 bar, odsek R49-PE63 in priključni plinovodi, s katerimi se oskrbujejo z zemeljskim plinom uporabniki ob Ulici Anke Salmičeve.
– Dimenzija novega plinovodnega omrežja naj bo PE 63 in se naveže na obstoječe omrežje (veja R49-PE63) v križišču Grebenčeve ceste in Ulice Anke Salmičeve. Trasa naj poteka po Grebenčevi cesti in nato po dovozni poti A v koridorju predvidenem za infrastrukturo do prestavljene pešpoti, kjer se zaključi z izpušnim ventilom.
– Po potrebi se prestavita obstoječi TK vod in vodovod.
– V fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta se skladno z veljavno zakonodajo, pridobijo projektni pogoji in soglasje.
3. Uporaba obnovljivih virov energije
V stavbah je treba zagotavljati delež moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, pridobljen z obnovljivimi viri energije skladno s predpisi. Na strešinah se dopusti namestitev naprav za izkoriščanje sončne energije, ki se postavijo vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem.
4. Zbiranje in odvoz odpadkov
Zbiranje in odvoz odpadkov se uredita skladno z veljavnimi predpisi. Odvoz in zbiranje odpadkov je na območju občine Krško in s tem na območju naselja Leskovec pri Krškem urejen. Organizirano je ločeno zbiranje odpadkov.
V grafiki je prikazan odjemni prostor, ki je lahko tudi zbirni prostor odpadkov posameznega povzročitelja odpadkov. Prostor za posode za zbiranje odpadkov se lahko zagotovi tudi v sklopu objektov na parceli.
Za zbiranje odpadkov drugih frakcij se glede na obstoječo pozidavo in načrtovano pozidavo širšega območja predvidi nov ekološki otok na območju TP severozahodno od območja obravnave. V prehodnem obdobju se uporablja obstoječ ekološki otok južno od območja, ki ga je možno razširiti za določene frakcije.
V fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta se skladno z veljavno zakonodajo, pridobijo projektni pogoji in soglasje.
(5) Določitev parcel namenjenih gradnji
Velikost parcele namenjene gradnji stanovanjskega objekta z vsemi spremljajočimi ureditvami je od 600 – 800 m2 in je razvidna v grafičnih prilogah.
Določene so tudi parcele javnega dobra – obstoječih oz. rekonstruiranih cest, kot je določeno v grafičnih prilogah.
Na parceli GP7 in GP8 se lahko vzpostavi javno dobro, če bi bilo to v skupnem interesu lastnikov in lokalne skupnosti.
Površina parcel namenjenih gradnji je prikazana v grafičnem delu.
(6) Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
1. ED 16521: arheološko najdišče Leskovec:
– Poseganje v prostor ni dovoljeno na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
– Poseganje v prostor je dopustno pod pogojem, da se v fazi PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvede arheološke raziskave pod pogoji soglasodajalca in rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih.
2. ED 1957: vplivno območje cerkve sv. Ane
– Gradnja objektov zmanjšuje poglede iz dela Grebenčeve ceste, vendar je bilo to območje že s planskim dokumentom namenjeno gradnji.
– Razen objektu na parceli skrajno vzhodno, drugim objektom in mimoidočim z zahodne strani območja, ni mogoče zagotoviti ohranjanje vedute na cerkev sv. Ano zaradi obstoječe gradnje in zemljišča skrajno vzhodno, namenjenemu gradnji.
– Predvidene ureditve upoštevajo silhueto naselja, tako da ne vplivajo na izpostavljenost lokacije in samega objekta sv. Ane, ki ostaja dominanta v prostoru.
3. ED 16231: kapelica na Grebenčevi cesti.
– Kapelica se v celoti ohranja. Vzpostavi se parcela, ki pripada kapelici in ohranja se pešpot, ki že tradicionalno vodi ob procesijah od kapelice do cerkve sv. Ane.
V fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta se skladno z veljavno zakonodajo, pridobijo projektni pogoji in soglasje.
(7) Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave ter trajnostno rabo naravnih dobrin
1. Varstvo območij ohranjanja narave
Območje Grebenčeve ceste je še zajeto v ekološko pomembno območje Ajdovska jama, ID območja 6330. Ostali del obravnavanega območja pa ne. Posegi na območje Grebenčeve ceste bodo samo zaradi izgradnje infrastrukture za opremljanje območja, zato drugih vplivov kot v času gradnje same ni.
2. Varovanje okolja
Na območju obravnave se predvidijo predhodne rešitve in ukrepi zavarovanje okolja, naravnih virov in trajnostno rabo naravnih dobrin skladno z veljavno zakonodajo.
Varstvo voda:
Na območju obravnave so predvideni predhodni ukrepi za varstvo površinskih voda in podzemne vode skladno z veljavno zakonodajo. Območje se priključi na kanalizacijsko omrežje z ustreznim načinom odvajanja in čiščenja.
Varovanje pred onesnaženjem zraka:
Emisije snovi v zrak ne smejo presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
Varstvo pred hrupom:
Območja varstva pred hrupom v prostorskih dokumentih občine Krško niso določena, zato so le-ta določena na podlagi namenske rabe prostora v prostorskih aktih občine v skladu z veljavnim predpisom. Obravnavana lokacija spada v III. stopnjo varstva pred hrupom po veljavnem predpisu
Ravnanje z odpadki:
Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času uporabe objektov morajo upoštevati veljavne
predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem:
Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je treba upoštevati veljavne predpise.
Varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem:
Pri razsvetljavi gradbišč, cest in pri uporabi svetlobnih napisov je treba upoštevati mejne vrednosti ter ukrepe in zahteve pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja skladno z veljavnimi predpisi, ki predpisujejo tudi način osvetljevanja. Osvetljevanje fasad objektov ni dovoljeno. Ustrezno osvetljenost internih dostopnih prometnih površin po potrebi zagotovi lastnik posameznega objekta.
(8) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
1. Potres
Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Marcalli- Cancan- Seiberg ter določila glede projektnega pospeška tal.
V času izdelave strokovne podlage ni na razpolago drugih geomehanskih podatkov.
Temeljenje skladno z geomehanskimi lastnostmi temeljnih tal.
Objekti morajo biti projektirani, grajeni vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.
2. Požar
Pri načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upošteva prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi.
(9) Varovanje zdravja ljudi
Osončenje fasad in odprtih površin
Območje je pretežno ravno in dobro osončeno. Pri organizaciji prostorov v predvidenih objektih je treba zagotoviti dobro osončenost oziroma osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja norm elementov naravne osvetlitve in osončenja prostorov.
(10) Faznost izgradnje
Komunalno in prometno infrastrukturo za potrebe novogradenj je možno izvajati fazno, sočasno z gradnjo objektov. Pred pričetkom gradnje na gradbeni parceli GP5 in GP6 se mora izvesti investicijska vzdrževalna dela na južnem delu javne poti – JP2 v dolžini cca 25 m – sanacija vertikalnega sklona ceste. Obveznosti, ki bodo nastale zaradi rekonstrukcije Grebenčeve ulice in rekonstrukcije priključka JP2 na Ul. Anke Salmič bodo določene na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč.
(11) Velikost dopustnih odstopanj
Pri infrastrukturnih ureditvah je možno odstopanje potekov predvidenih tras, lokacij in zmogljivosti, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke oziroma ekonomske rešitve, ob upoštevanju vseh varstvenih ukrepov in pogojev, ki so določeni za posamezne vode s strani upravljavcev gospodarske javne službe.
3.2.2 Enostanovanjska gradnja izven strjenih območij
186. člen
(KRŠ 051, KRŠ 052, KRŠ 056, KRŠ 057, LES 051, LES 052, LES 053)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na območju stanovanjskih površin (SS) je dopustna gradnja: 111 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje; samo pomožne stavbe 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča. Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je dopustna gradnja: 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 12510 Industrijske stavbe; samo delavnice, pekarne, tiskarne, avtomehanične mizarske in podobne delavnice |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Dopustni so tudi: – majhna stavba, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, – samostojno parkirišče, Gradnja male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic ni dopustna. |
Dopustne dejavnosti | Na stanovanjskih površinah (SS) ni dopustno izvajanje dejavnosti na območju enot: KRŠ 051, LES 051, LES 052, LES 053. V enoti KRŠ 052 in KRŠ 056 je dopustno izvajanje le obstoječih dejavnosti. V enoti KRŠ 057 je dopustno izvajanje naslednjih dejavnosti: (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (I) GOSTINSTVO 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 58 Založništvo 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi 60 Radijska in televizijska dejavnost (K) FINAČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI: 68 Poslovanje z nepremičninami (N) DRUGE RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolic |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0,50. |
Višinski gabariti | Maksimalna višina stavb od najnižje kote obstoječega terena ob objektu je 10,5 m. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Lega stavbe | Nove stavbe so orientirane tako, da so z daljšo, glavno fasado obrnjene proti cesti. |
Strehe in kritina | V enotah KRŠ 051, KRŠ 052 in KRŠ 057 so dopustne dvokapne, enokapne ali ravne strehe |
Fasade | V enotah KRŠ 051, KRŠ 052 in KRŠ 057 so sodobno oblikovane, enostavno členjene, dopustna je uporaba sodobnih materialov. |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | – Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo na podlagi usmeritve grafične priloge Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov« tako, da se upošteva število določenih parcel namenjenih gradnji na posameznih stanovanjskih površinah. Parcelacija oziroma gradnja nove stavbe je dopustna tudi na mestih, kjer to ni posebej označeno, če gre za zapolnitev obstoječe pozidave ob cesti, pod pogojem, da je parcela namenjena gradnji velikosti najmanj 600 m2. – V enotah KRŠ 051 in KRŠ 052 je velikost parcele namenjene gradnji 500 – 1600 m2. – V enotah KRŠ 051 in KRŠ 052 se pri parcelaciji upošteva koridorje potrebne za ureditev gospodarske javne infrastrukture: – Minimalna širina parcele namenjene gradnji je za nove ceste 9 m. – Pri obstoječih dvosmernih in enosmernih cestnih povezavah od osi obstoječe ceste najmanj 3 m. – Pri Poti na Polšco od osi ceste, širine najmanj 4.5 m. |
5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Cestni promet | Na cesti LK 192414 se uredi enosmerni promet iz smeri Poti na Polšco in cesti LK 192501 enosmerni promet iz smeri Sremiške ceste. |
6. OSTALI POGOJI |
KRŠ 051 | – Ohranja se gozdni rob, na skrajnem severozahodnem delu območja. – Na parceli namenjeni gradnji velikosti več kot 1000 m2 mora biti najmanj 30 % zelenih površin. |
KRŠ 057, | – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je treba upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih. – V enoti KRŠ 057 se ob Cesti 4. julija in ob LC 191113 načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas. Na območju križišča za Vrbino se odstranijo 3 jumbo panoji. – Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB v enoti KRŠ 054 je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
LES 051 | Na vplivnem območju sakralne stavbne dediščine je s posegi prepovedano spreminjanje urbanistične zasnove naselja, tlorisnih in višinskih gabaritov stavb zaradi ohranjanja vedut in dominantnosti spomenika, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod. |
KRŠ 055 | Na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je treba upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih. |
3.2.3 Večstanovanjska gradnja
187. člen
(KRŠ 061, KRŠ 062, KRŠ 063, KRŠ 064)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja: 111 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe 1122 Tri- in večstanovanjske stavbe 12420 Garažne stavbe; samo garaže 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča. Za potrebe tri- in večstanovanjskih stavb je dopustna gradnja le skupnih nadzemnih ali podzemnih garaž. Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna: – ureditev zelenih površin (zelenice, parki, drevoredi, brežine) |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Dopustna je gradnja tudi: – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave - samo uta in nadstrešek, – samostojno parkirišče. Gradnja enostavnih in nezahtevnih stavb je dopustna le za potrebe enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb ter v območjih začasnih urbanih vrtov. Gradnja ograj je dopustna tudi za potrebe otroških igrišč. Gradnja male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic ni dopustna. |
Dopustne dejavnosti | V stavbah so poleg bivanja dopustne dejavnosti: (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI: 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, 63 Druge informacijske dejavnosti (K) FINAČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI: 68 Poslovanje z nepremičninami (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI: 69 Pravne in računovodske dejavnosti 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje 73 Oglaševanje in raziskovanje trga 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI: 82 Pisarniške in poslovne storitvene dejavnosti (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: 86 Zdravstvo (vse razen bolnišničnih zdravstvenih dejavnosti) 88 Socialno varstvo brez nastanitve: samo 88.910 Dnevno varstvo otrok (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI: 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko uporabo 96 Druge storitvene dejavnosti V nadstropjih so dejavnosti dopustne le kot samozaposlitev, v pritličju ali kleti pa je dejavnost dopustna pod pogojem zagotovitve zadostnih parkirnih površin za potrebe izvajanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti je dopustno pod pogoji: – da dejavnost ne presega predpisanih standardov kakovosti okolja glede hrupa, onesnaženosti zraka, voda, svetlobnega ali drugega onesnaževanja. – zadostno število parkirnih površin za opravljanje dejavnosti. |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Pri večstanovanjskih stavbah in vrstnih hišah do 0,50, pri enostanovanjskih stavbah do 0,40. |
Tlorisni gabariti | – V enoti KRŠ 061 so dozidave enostanovanjskih stavb dopustne le na območju enostanovanjskih stavb med Rozmanovo in Papirniško ulico do 30 % osnovnega tlorisa stavbe. Med Rozmanovo in Papirniško ulico so dopustni podolgovati in kvadratni tlorisi v razmerju stranic od 1:1 do 1:2. – V enoti KRŠ 063 je dopustna gradnja tri-in večstanovanjske stavbe ob potoku Žlapovec, velikosti do 450 m2. Dopustni so podolgovati in kvadratni tlorisi v razmerju stranic od 1:1 do 1:2. |
Višinski gabariti / etažnost | – V enoti KRŠ 061 je višinski gabarit za večstanovanjsko stavbo med Rozmanovo in Papirniško ulico K+P+2, največ 10 m od kote obstoječe ceste (Papirniške ulice). Klet mora biti delno ali v celoti vkopana v zemljo. – V enoti KRŠ 063 je višinski gabarit K+P+4. Višina enaka višini obstoječe sosedne večstanovanjske stavbe. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritine | – V enoti KRŠ 061 so pri stavbah med Rozmanovo in Papirniško ulico dopustne dvokapne strehe in sestavljene dvokapnice, enokapne in/ali ravne strehe. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe. Naklon enokapnih in dvokapnih streh od 30-40°, naklon pri sodobno oblikovanih objektih pa do največ 20°. – V enoti KRŠ 063 so dvokapne strehe, naklon strehe in barva kritine poenotena z naklonom in barvo obstoječih večstanovanjskih stavb v enoti. |
Fasade | – V enoti KRŠ 061 so stavbe med Rozmanovo in Papirniško ulico s sodobno oblikovane, fasade so enostavno členjene in iz sodobnih materialov. – V enoti KRŠ 063 se oblikovanje fasade poenoti s fasadami sosednjih večstanovanjskih stavb. |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | – Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo na podlagi usmeritve grafične priloge Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov« tako, da se upošteva število določenih parcel namenjenih gradnji na posameznih stanovanjskih površinah. Parcelacija oziroma gradnja nove stavbe je dopustna tudi na mestih, kjer to ni posebej označeno, če gre za zapolnitev obstoječe pozidave ob cesti. – V enotah KRŠ 061 in KRŠ 062 se pri parcelaciji upošteva koridorje potrebne za ureditev gospodarske javne infrastrukture: – Pri dvosmernih in enosmernih cestah od osi obstoječe ceste najmanj 3 m. – Pri Cankarjevi ulici proti vzhodu od osi obstoječe ceste širine najmanj 7 m in proti zahodu najmanj 5,5 m. – Pri Poti na Polšco od osi ceste širine najmanj 4.5 m. – Pri Cesti 4. julija od osi ceste najmanj 7 m. |
5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Promet | – Za potrebe tri- in večstanovanjskih stavb je treba zagotoviti najmanj dve parkirni mesti na stanovanje. Parkirna mesta se zagotavljajo predvsem v kleteh stavb ali podzemnih garažah, tako da se ohranjajo zelene površine in zagotavlja večja bivalna kakovost območja. – Uredi se obračališče na koncu Rozmanove ulice. |
6. OSTALI POGOJI |
KRŠ 061, KRŠ 062, KRŠ 063, KRŠ 064 | Garaže, nadstreški in ute morajo biti enotno oblikovani. |
KRŠ 061 | Ob Cankarjevi cesti se načrtuje enostranska dvosmerna večnamenska steza, ob Cesti 4. Julija pa dvostranski enosmerni kolesarski pas. |
KRŠ 063 | Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
KRŠ 064 | – Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne razsvetljave na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ vsak tretji drog javne razsvetljave. – Ob CKŽ se načrtuje večnamenska steza. V križišču pri pokopališču se za kolesarski promet in pešce zgradi podhod pod CKŽ, kar bo povezalo stanovanjsko območje s športnim centrom. Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
3.2.4 Večstanovanjska gradnja ob Zdolski cesti
188. člen
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja: 12420 Garažne stavbe; samo garaže 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča Na območju parka (ZP) je dopustna gradnja: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine |
Vrste gradenj | – Novogradnja skupnih garaž za potrebe večstanovanjskih stavb je dopustna le zahodno od Ulice Slavka Rožanca. Garaže se gradijo v nadzemni ali podzemni izvedbi. – Nadzidave stavb za eno etažo so dopustne le vzhodno od Ulice Slavka Rožanca, na območju dvojčkov, severno in južno od Delavske ceste. Na celotnem območju vzhodnega dela enote so dopustne tudi dozidave obstoječih stavb. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Dopustna je gradnja tudi: – Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: le uta, manjša drvarnica in vetrolov. Vetrolov je velikosti do 4 m2, – Podporni zid višine do 1 m. Gradnja ograj je dopustna le za potrebe otroških igrišč in začasnih urbanih vrtov. Gradnja male komunalne čistilne naprave in nepretočnih greznic ni dopustna. |
Dopustne dejavnosti | – V sklopu večstanovanjskih stavb ni dopustno opravljanje dejavnosti. – V sklopu stavbe na Delavski ulici 10 je dopustno opravljanje dejavnosti 85.1 Predšolska vzgoja |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0,4 |
Tlorisni gabariti | Dozidave so dopustne le v liniji krajše stranice stavbe. |
Višinski gabariti / etažnost | – Nadzidave vzhodno od Ulice Slavka Rožanca do višine 10 m so dopustne pod pogojem, da se nadzidata obe stanovanjski enoti dvojčka. – Višina garaže je do 4, 5 m. Ute in manjše drvarnice so višine do 3,5 m. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Tipologija objektov, morfologija pozidave, lega objekta | Z dozidavami in nadzidavami je treba zagotoviti skladnost celotne podobe stavbe. Garaže, ute in manjše drvarnice morajo biti od večstanovanjskih stavb odmaknjene najmanj 4 m. |
Strehe in kritine | Dovoljene so le dvokapne strehe, enakega naklona, kot je naklon obstoječe stavbe. |
Fasade | – Pri rekonstrukcijah in vzdrževanju stavb je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. – V primeru nadzidave stavb morajo biti fasade horizontalno členjene. |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Pri parcelaciji se upošteva koridorje, potrebne za ureditev gospodarske javne infrastrukture: – Ob Zdolski cesti, od osi obstoječe ceste na vsako stran, v širini najmanj 5.5 m. Ob Cesti 4. julija od osi obstoječe ceste, širine najmanj 7 m. Ob Cankarjevi ulici od osi obstoječe ceste proti vzhodu 7 m, proti zahodu pa 5.5 m. – Ob Sremiški cesti za ureditev vozišča in enostranskega pločnika širine najmanj 4.5 m. – Pri dvosmernih in enosmernih cestnih povezavah od osi obstoječe ceste najmanj 3 m. |
5. UREDITEV OKOLICE OBJEKTA |
Zunanja ureditev | Podporni zidovi so kamniti, višine do 1,0 m. |
6. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Kolesarski promet | Ob Zdolski cesti se načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas, ob Cankarjevi cesti pa enostranska dvosmerna večnamenska steza. |
Cestni promet | Na cestah LK 192291, LK 192071 in LZ 192341 se uredi enosmerni promet iz smeri Zdolske ceste in iz smeri Kurirske poti. |
3.2.5 Območja proizvodnih dejavnosti
(KRŠ 081, KRŠ 082, KRŠ 084, KRŠ 085, KRŠ 086, KRŠ 087, KRŠ 088, KRŠ 089, KRŠ 0810)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na območju gospodarske cone (IG) in območju površin za industrijo (IP) je dopustna gradnja: 12112 Gostilne, restavracije in točilnice 12203 Druge poslovne stavbe 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 1242 Garažne stavbe 125 Industrijske stavbe in skladišča: samo delavnice, montažne hale, avtomehanične in podobne delavnice, hladilnice in specializirana skladišča ali pokrite skladiščne površine. 221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi V enotah KRŠ 081 in KRŠ 088 je dopustna gradnja stavb le za potrebe izvajanja obstoječih dejavnosti. V enoti KRŠ 081 je dopustna tudi gradnja: 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje; samo gasilski domovi Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja: 121 Gostinske stavbe 122 Poslovne in upravne stavbe 12301 Trgovske stavbe 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti 1242 Garažne stavbe 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo |
| Na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) je dopustna gradnja le: 1252 Rezervoarji, silosi in skladišča (samo hladilnice in specializirana skladišča ter pokrite skladiščne površine za potrebe obstoječe dejavnosti) Na površinah drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna gradnja: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine. 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi Na območju energetske infrastrukture (E) je dopustna gradnja: 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje Na območju okoljske infrastrukture (O) je dopustna gradnja: 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
Vrste gradenj | V enoti KRŠ 089 je dopustna le rekonstrukcija in sprememba namembnosti obstoječe stavbe. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na območju vseh površin, razen na drugih urejenih zelenih površin (ZD), je dopustna gradnja tudi: – samostojnega parkirišča. Gradnja male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic ni dopustna. |
Dopustne dejavnosti | Na območju gospodarske cone (IG) so dopustne dejavnosti: (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 17.2 Proizvodnja izdelkov iz papirja in kartona 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov 33 Popravila in montaža strojev in naprav (G) TRGOVINA: VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE: 52.1 Skladiščenje (I) GOSTINSTVO: 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI Na površinah za industrijo (IP) je v enotah KRŠ 081 in KRŠ 088 dopustno izvajanje obstoječih dejavnosti ter: (D) OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO V enoti KRŠ 084 pa so dopustne dejavnosti: (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI vse razen: 19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov 20 Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov 24 Proizvodnja kovin (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE: 52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) so dopustne dejavnosti: (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili (I) GOSTINSTVO 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI (O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE (P) IZOBRAŽEVANJE (S) DRUGE DEJAVNOSTI Na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) so dopustne dejavnosti: (A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO: 1.24 Gojenje pečkatega in koščičastega sadja 1.3 Predelava in konzerviranje sadja in zelenjave |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | do 0,7. |
Tlorisni gabariti | Pravokotni ali kvadratni v razmerju stranic od 1:1 do 1:3. Dopustni so tudi drugačni, odvisno od tehnologije v stavbi. |
Višinski gabariti/etažnost | – Višine stavb do 15,5 m nad koto obstoječega terena. – Kota pritličja do 0,5 m nad koto obstoječega terena. V enotah KRŠ 086 in KRŠ 0810 do 0,5 nad koto ceste. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Lega stavbe | V enoti KRŠ 0810 se upošteva gradbena linija, ki je od lokalne ceste (št. 192055, 192057 in 193591) oddaljena 8 m in od ostalih internih cest 5 m. |
Strehe in kritina | – Strehe so dvokapne, ravne ali enokapne, naklona do 20°. V enoti KRŠ 0810 so dopustne tudi ločne strehe. – Dopustna je izvedba svetlobnikov v obliki svetlobnih pasov ali v obliki kupol. Kritina je lahko valovita, profilirana ali ravna pločevina in tegola. |
Fasade stavb | – Fasade se oblikuje enostavno. Vidni poudarki so lahko le na vhodnih fasadah ob vhodu v stavbo. Fasade, ki mejijo na javni prostor, so še posebej kvalitetno oblikovane. Dopustna je uporaba različnih fasadnih oblog v vseh svetlih tonih pastelnih barv. Fasadni elementi so montažne plošče, lahke obloge iz pločevine, plošče iz pranega betona, obešene fasadne plošče itd. – V enoti KRŠ 0810 je treba kvalitetno oblikovati tudi fasade ob južni in vzhodni strani cone, ob bodoči obvoznici Krško. |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Velikost se določi glede na tehnološke zahteve stavbe. |
5. UREDITEV OKOLICE OBJEKTA |
Zunanja ureditev | – Dovozi na parcelo in parkirišča (obračališča) so asfaltirani in obrobljeni z robniki. – Ograje so višine do 2,2 m. Postavitev ograj in zasaditev ne sme ovirati preglednosti izvozov na cesto. – Z notranje strani kompleksa je obvezna zasaditev ob ograji ali zunanji meji kompleksa ter zasaditev ob parkiriščih in večjih platojih. |
6. OSTALI POGOJI |
KRŠ 081 | – Na območju tehnološke enote »Proizvodnja celuloze« je zaradi opustitve proizvodnje v primeru odstranitve obstoječih stavb treba proste površine sanirati v zelene površine. – Stavbe za potrebe energetike se gradijo med objektom brusilnice in rezervoarjem mazuta ter na lesnem prostoru, po predhodni prestavitvi skladiščnih stavb. – Ob lokalni cesti LC 191111 se načrtuje enostranska dvosmerna večnamenska steza. – Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. – Za gradnjo elektrarne in drugih energetskih objektov je treba izdelati OPPN. |
KRŠ 082 | – Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. – Ob lokalni cesti LC 191111 se načrtuje enostranska dvosmerna večnamenska steza. |
KRŠ 084 | – Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorsko izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Ob Potočnici se na visokovodnem nasipu in ob železniški progi načrtuje večnamenska pot v makadamski izvedbi. – Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB v enoti KRŠ 054 je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
KRŠ 085, KRŠ 088 | – V enoti KRŠ 085 se ob lokalni cesti LC 191113 načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas, ob lokalni cesti LC 191111 pa se načrtuje enostranska dvosmerna večnamenska steza. Ob Potočnici se na visokovodnem nasipu in ob železniški progi načrtuje večnamenska pot v makadamski izvedbi. – V enoti KRŠ 085 je na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta treba upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih. – V enoti KRŠ 088 se ob Cesti 4. julija načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas. – Na območju arheološkega najdišča na površinah kmetijskih zemljišč ni dopustno globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča. – Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora v enoti KRŠ 085 je treba upoštevati določila iz skupnih prostorsko izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB v enoti KRŠ 054 je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
KRŠ 086, KRŠ 087 | – Na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je treba upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih. – Ob lokalni cesti LC 191113 se zgradi dvostranski enosmerni kolesarski pas, na južnem delu enot ob Vrbinski cesti pa enostranska dvosmerna večnamenska steza. – Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora v enoti KRŠ 087 je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. – Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB v enoti KRŠ 054 je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
KRŠ 0810 | – Varuje se koridor za gradnjo prometne infrastrukture, širine najmanj: – 14,20 m ob LC 192055 z obojestranskim pločnikom, z dvosmerno kolesarsko stezo ter zelenim pasom, – 10,60 m ob LC 192057 z dvosmerno kolesarsko stezo in dvostranskim pločnikom, – 7 m ob LC 193591 in vse ostale interne ceste. – Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne razsvetljave na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ vsak tretji drog javne razsvetljave. – Na območju zelenih površin se ohranja obstoječi drevored. – Ob CKŽ se načrtuje večnamenska steza, ob lokalni cesti št. 192055 pa enostranska dvosmerna kolesarska steza. Na vzhodnem delu enote poteka večnamenska pot v smeri proti Žadovinku. – Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. – Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
3.2.6 Osrednja območja centralnih dejavnosti
(KRŠ 091, KRŠ 092, KRŠ 093, KRŠ 094, KRŠ 095, LES 091, LES 092)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je dopustna gradnja: 112 Večstanovanjske stavbe 113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 121 Gostinske stavbe 122 Poslovne in upravne stavbe 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij 1242 Garažne stavbe 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov 1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene (spomeniki) 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja: 111 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna gradnja: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine. |
Vrste gradenj | V enotah KRŠ 093, KRŠ 094 gradnja novih stavb ni dopustna, dopustno je le vzdrževanje, rekonstrukcija ter sprememba namembnosti obstoječih stavb. V primeru slabega gradbeno-tehničnega stanja stavbe je dopustna nadomestna gradnja. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | – V enotah KRŠ 093, KRŠ 094 in LES 091 gradnja nezahtevnih in enostavnih stavb ni dopustna, razen nadstreška, letne kuhinje ali manjšega zimskega vrta ob dvoriščni fasadi, velikosti do 20 m2. – Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je dopustna gradnja samostojnega parkirišča. – Pri tri in večstanovanjskih stavbah je dopustna gradnja le skupne garaže. – Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave. – Gradnja male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic ni dopustna. |
Dopustne dejavnosti | Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) so poleg bivanja dopustne dejavnosti: (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE 53 Poštna in kurirska dejavnost (I) GOSTINSTVO (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI (P) IZOBRAŽEVANJE 85. 5 Drugo izobraževanje in usposabljanje (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: 86 Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti 88 Socialno varstvo brez nastanitve (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI (S) DRUGE DEJAVNOSTI (T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO V enoti LES 091 je poleg navedenih in obstoječih dejavnosti dopustno izvajati tudi: (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 13 Proizvodnja tekstilij 14 Proizvodnja oblačil 15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 33 Popravilo in montaža strojev in naprav V enoti KRŠ 093 in KRŠ 094 so poleg dejavnosti, ki so navedene za območje centralnih dejavnosti (CU) dopustne še: (O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI (P) IZOBRAŽEVANJE V enotah KRŠ 093 in KRŠ 094 ni dopustna dejavnost: 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil. Na stanovanjskih površinah (SS) so poleg bivanja dopustne dejavnosti: (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (I) GOSTINSTVO 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI: 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, 63 Druge informacijske dejavnosti. (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: 86 Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti (S) DRUGE DEJAVNOSTI (T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO V enoti KRŠ 094 se parkirišča za potrebe opravljanja dejavnosti uporabljajo v sklopu javnih parkirnih površin. |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0,7, v enotah KRŠ 093 in KRŠ 094 do 0,9. |
Tlorisni gabariti | – Pravokotne, kvadratne ali nepravilne oblike. – Tlorisna površina novih stavb na osrednjem območju centralnih dejavnosti CU je do 2000 m2, – V enotah KRŠ 093 in KRŠ 094 se ohranjajo obstoječi tlorisni gabariti. |
Višinski gabariti/etažnost | – V enotah KRŠ 093 in KRŠ 094 se ohranjajo višinski gabariti obstoječih stavb. Višina novih stavb v enoti KRŠ 091 je do 12 m. V LES 091 je višina stavb ob Cesti krških žrtev do 14 m. – Garažno stavbo v enotah KRŠ 091 in KRŠ 095 je dopustno graditi v več etažah, ki so vkopane v zemljo. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina | – V enotah KRŠ 093 in KRŠ 094 na strehe ni dopustno postavljati naprave za izkoriščanje sončne energije. Dopustne so le opečne kritine, opečno rdeče barve. – V enotah KRŠ 091, KRŠ 092 LES 091 in LES 092 so dopustne tudi ravne in enokapne strehe. |
Fasade stavb | – Oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad je enostavna. Poudarek je na oblikovanju fasade ob javni površini. Okenske in vratne odprtine so simetrično razporejene. Dopustno je sodobno oblikovanje (enostavne členitve, uporaba lesa, stekla in drugih sodobnih materialov). – V enoti KRŠ 093 in KRŠ 094 se fasade objektov ob Cesti krških žrtev (staro mestno jedro) ohranjajo v starem trškem arhitekturnem stilu: finalni omet svetle barve, oblikovan in dimenzioniran v stilu starega jedra (cokel, pokončne okenske odprtine, venci), v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji. – Ob Cesti 4. julij in CKŽ (KRŠ 091, KRŠ 092, KRŠ 095) morajo biti fasade oblikovane tako, da je poudarek na fasadi proti javnemu prostoru – cesti. Vhod v objekt mora biti iz glavne ulične fasade. |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | – Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo upoštevajoč grafično prilogo Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov«. Dopustno je tudi odstopanje od prikazane parcelacije pod pogojem, da parcela namenjena gradnji nove stavbe, omogoča nemoteno funkcioniranje sosednjih stavb. Parcelacija oziroma gradnja nove stavbe je dopustna tudi na mestih kjer to ni posebej označeno, če gre za zapolnitev obstoječe pozidave ob cesti. |
5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Promet | Za večstanovanjske stavbe je treba zagotoviti najmanj 2 parkirni mesti na stanovanje. |
6. OSTALI POGOJI |
KRŠ 091, KRŠ 092 | – Ob Cesti 4. julija se načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas ob cestišču. – Možna je ureditev brvi čez potok. |
KRŠ 091, KRŠ 092, KRŠ 093, KRŠ 094, LES 091, LES 092 | – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na vodovarstvenem območju v enoti KRŠ 093, LES 091 in LES 092 se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
KRŠ 093, KRŠ 094 | – Na območju naselbinske dediščine je treba upoštevati pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor ter pogoje glede lege, velikosti, oblikovanja objektov in parcelacije navedene v Skupnih pogojih za celostno ohranjanje kulturne dediščine. Za vse posege v varovani naselbinski dediščini in v vplivnem območju kulturnega spomenika, tudi za vzdrževalna dela na objektih, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. – Posegi na fasadah na območju Zatona EUP KRŠ 094 se izvajajo v skladu s Strokovno podlago za obnovo fasad na območju Zatona – Usmeritve za prenovo fasad na območju Zatona, ki so v Prilogi 1 tega odloka. – Na območju arheološkega najdišča je treba upoštevati prostorskih izvedbene pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. – Ob CKŽ se načrtuje večnamenska steza od mostu pri HE Krško do zatona v starem mestnem jedru. – Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. |
KRŠ 095 | Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne razsvetljave na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ vsak tretji drog javne razsvetljave. Na križišču ob mostu čez Savo se obstoječe jumbo panoje nadomesti s 3 rolo oziroma roto panoji ali polovico jumbo panojev na tem območju odstrani. |
LES 091 | – Ob CKŽ se načrtuje večnamenska steza. – Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne razsvetljave na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ vsak tretji drog javne razsvetljave. |
LES 092 | Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
3.2.7 Druga območja centralnih dejavnosti
(KRŠ 101, KRŠ 102, KRŠ 103, KRŠ 104, KRŠ 105, KRŠ 106, LES 101, LES 102)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja: 121 Gostinske stavbe 122 Poslovne in upravne stavbe 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij 1242 Garažne stavbe 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča |
| V enoti KRŠ 103 je dopustna gradnja še: 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje; samo gasilski domovi V enoti KRŠ 101 je dopustna gradnja le: 121 Gostinske stavbe 122 Poslovne in upravne stavbe 1242 Garažne stavbe 1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo V enoti KRŠ 102 je dopustna gradnja le: 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine; samo domovi za starejše osebe, domovi za odvajanje odvisnosti 1242 Garažne stavbe 1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo V stavbah je dopustna ureditev stanovanjskih prostorov. Na stanovanjskih površinah (SS) gradnja novih stavb ni dopustna. Na površini parka (ZP) je dopustna gradnja: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna ureditev travnatih površin z urbano opremo ter zasaditev drevoredov. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja tudi: – samostojno parkirišče Gradnja majhne stavbe, male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic ni dopustna. Dopustna je gradnja le varovalnih ograj. |
Dopustne dejavnosti | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) so dopustne dejavnosti: (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE 53 Poštna in kurirska dejavnost (I) GOSTINSTVO (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI (S) DRUGE DEJAVNOSTI (T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO V enoti KRŠ 101 so dopustne le dejavnosti: (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE 53 Poštna in kurirska dejavnost (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 78. Zaposlovalne dejavnosti 79. Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti 80. Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 82. Pisarniške in spremljajoče poslovne in storitvene dejavnosti (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI (S) DRUGE DEJAVNOSTI 96. Druge storitvene dejavnosti V enoti KRŠ 104 je dopustna le dejavnost: (G) TRGOVINA; VZDRŽAVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 47.4 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi V enoti KRŠ 102 so na stanovanjskih površinah (SS) poleg bivanja dopustne le naslednje dejavnosti: (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI: 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti 63 Druge informacijske dejavnosti (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI: 69 Pravne in računovodske dejavnosti 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje Dejavnosti se lahko opravljajo, kot samozaposlitev stanujočih. |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | do 0,7. |
Tlorisni gabariti | Dopustne so pravokotne kvadratne ali nepravilne tlorisne oblike. Tlorisna površina novih stavb je največ do 1500 m2, razen na območju KRŠ 103, kjer je dopustna večja tlorisna zasnova stavbe. |
Višinski gabariti | – V enoti KRŠ 106 so višinski gabariti novih objektov največ 14 m od kote obstoječega terena. – Višinski gabariti v enoti KRŠ 101, KRŠ 102, KRŠ 103, KRŠ 105, LES 101 in LES 102 ne smejo presegati višine najvišjega objekta zgrajenega v enoti. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Lega stavb | Odmiki stavb od parcelne meje so najmanj 5 m. |
Strehe in kritina | Dopustne so dvokapne, ravne ali enokapne strehe. Gradnja napušča je dopustna do 1 m. Barva kritine se mora ujemati z barvo kritine sosednjih obstoječih objektov znotraj enote. |
Fasade stavb | Oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad mora biti enostavna. Okenske in vratne odprtine simetrično razporejene. Dopustno je uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve, uporaba lesa, stekla in drugih sodobnih materialov). |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo upoštevajoč grafično prilogo Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov«. Dopustno je tudi odstopanje od prikazane parcelacije pod pogojem, da parcela namenjena gradnji nove stavbe omogoča nemoteno funkcioniranje sosednjih stavb. Parcelacija oziroma gradnja nove stavbe je dopustna tudi na mestih, kjer to ni posebej označeno, če gre za zapolnitev obstoječe pozidave ob cesti. |
5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Promet | – Pri gradnji nove stavbe med CKŽ in domom za ostarele je treba zagotavljati dostop do srednješolskega centra in dostavno pot do nakupovalnega centra. – V enoti KRŠ 106, sočasno z gradnjo kompleksa Kmetijske Apoteke mora biti izveden uvoz/izvoz na cesto Pot na Črnile (ob JZ meji kompleksa) in tudi del cestne povezave Pot na Črnile od priključka iz G1-5 v dolžini cca 150 m. |
6. OSTALI POGOJI |
KRŠ 101 LES 101 LES 102 | – V enoti KRŠ 101 se ob Cesti 4. julija načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas. – V enoti LES 101 se ob CKŽ načrtuje večnamenska steza. – V enoti LES 102 se ob Leskovški cesti LK 192053 načrtuje kolesarska steza. |
KRŠ 102 KRŠ 104 KRŠ 105 | – V enoti KRŠ 104 je na lokaciji OMV bencinskega servisa prevelika zgostitev jumbo panojev. Obstoječi jumbo panoji se morajo razporediti na širše območje oziroma se nadomestiti z roto ali rolo panoji. – V enotah KRŠ 102 in KRŠ 104 se ob CKŽ načrtuje večnamenska steza. – V enoti KRŠ 105 se ob lokalni cesti LK192055 načrtuje kolesarska steza, ki se bo navezala na predviden most čez reko Savo. – V enoti KRŠ 102 so na območju zdravstvenega doma in doma upokojencev (CD) ter na zelenih površinah (ZP) dopustni posegi, ki ne presegajo II. stopnje varstva pred hrupom. – Na vodovarstvenem območju v enoti KRŠ 102, KRŠ 104 in KRŠ 105 se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je potrebno pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. – V enoti KRŠ 104 je na območju arheološke dediščine treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
KRŠ 102, KRŠ 106, LES 101 | – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – V enoti KRŠ 106 je treba na območju arheološke dediščine izvesti sanacijo brežine s kulturnovarstvenimi pogoji pristojne službe. |
KRŠ 103 | – Načrtuje se ureditev kolesarske steze po obstoječem pločniku čez most preko Save in navezava preko Tovarniške ulice na kolesarsko stezo ob lokalni cesti LC 191111. – Na mostu čez Savo vse do krožišča na Vidmu, se odstrani obešanke zaradi negativnega vpliva na vizualno podobo prostora. – Ob železniški progi je primeren prostor za oglaševanje, kjer se priporoča postavitev sodobnih veliko ploskovnih izvedb VKO (rolo in roto panoji). – Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorsko izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. |
KRŠ 106 LES 101 | – V enoti KRŠ 106 se ob CKŽ načrtuje večnamenska steza, ob Leskovški cesti LK 192053 pa se načrtuje kolesarska steza. – Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne razsvetljave na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ vsak tretji drog javne razsvetljave. – Na vodovarstvenem območju v enoti KRŠ 106 in LES 101 se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je potrebno pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
3.2.8 Območja kulturne dediščine
192. člen
(KRŠ 111, KRŠ 112, KRŠ 113)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov | – Gradnja novih stavb ni dopustna. Dopustna je le rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječe gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra. – Dopustna je gradnja: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine – Na območju kulturne dediščine je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter reklamnih panojev razen na podlagi kulturnovarstvenega soglasja. |
Vrste gradenj | Dopustna je le prenova obstoječih stavb, odstranitev stanovanjskih stavb ter rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih gradbeno inženirskih objektov. |
Dopustne dejavnosti | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) so dopustne dejavnosti: (I) GOSTINSTVO (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI (P) IZOBRAŽEVANJE Poleg zgoraj navedenih je na površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) dopustna dejavnost: (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 1102 Proizvodnja vina iz grozdja |
2. OBLIKOVNI POGOJI |
Fasade stavb | – Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CD) v EUP KRŠ 113 se ohranja pročelje ter značilni detajli gradu na arkadnem dvorišču. – Na površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) se predvidi prenova in arhitekturna sanacija vzhodne fasade pristave z vinsko kletjo. |
3. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Parcelacija za gradnjo novih stavb ni dopustna. Dopustna je le parcelacija za gradnjo parkirišč za potrebe gradu Šrajbarski turn severno od objekta vinske kleti. |
4. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Promet | Znotraj zaščitenega območja je prepovedna vožnja z motornimi vozili, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe ter vožnje po javni cesti. |
5. OSTALI POGOJI |
Celotno območje | – Varujejo se kulturne, zgodovinske, arhitekturne, umetnostne-arheološke in krajinske vrednote v celostni in neokrnjeni ter izvirni podobi. – Posegi se podrejajo ohranjanju, sanaciji in prenovi spomenika. – Zavarovano območje je namenjeno prezentaciji spomenika, učno-vzgojnemu delu, znanstveno-raziskovalnemu delu ter kulturni in muzejski dejavnosti. – Ureditev javnih vrtov, parkov, trgov in drugih urejenih javnih površin se izvaja v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji. – Na območju EUP KRŠ 112 in KRŠ 113 se ohranja gozd in gozdni rob kot habitat kvalifikacijskih vrst netopirjev (južni podkovnjak in črtasti medvedek). |
KRŠ 111 | Pri prenovi stavb in zunanjih ureditvah za potrebe izvajanja dejavnosti se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji za registrirano stavbno dediščino in pogoji za vplivno območje kulturne dediščine. |
KRŠ 112 | Ohranja se mavzolej z zunanjo ureditvijo. Uredi se peš pot med gradom in mavzolejem. |
KRŠ 113 | – Prenovi se grajski park ter hiša na Rostoharjevi ulici 90. Prenova sledi programom, ki se bodo umeščali na območje s predhodnim soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje kulturne dediščine. – Na varovanem območju vrtno arhitekturne dediščine je znotraj območja prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod. Prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe in po javni cesti. – Parkirišča za potrebe gradu se uredijo severno od objekta vinske kleti, severno od obstoječih parkirišč. |
193. člen
(KRŠ 121, KRŠ 122, LES 121, LES 122)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na območju površin za oddih rekreacijo in šport (ZS) in območju športnega centra (BC) je možna gradnja: 2411 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, kot so nogomet, tenis, košarka, itd 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča in javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine Na območju pokopališča (ZK) je dopustna gradnja: 24204 Pokopališča Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je možna gradnja: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) gradnja novih stavb ni dopustna. Na območju gospodarske cone (IG) veljajo enaki pogoji kot za enoto KRŠ 0810. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Gradnja stavb ni dopustna. Dopustna je le postavitev varovalnih ograj. |
Dopustne dejavnosti | Na območju površin za oddih rekreacijo in šport (ZS) ter drugih urejenih zelenih površinah (ZD) in športnega centra (BC): (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas Na območju pokopališča (ZK) in drugem območju centralnih dejavnosti (CD): (S) DRUGE DEJAVNOSTI 96.03 Pogrebna dejavnost |
2. OSTALI POGOJI |
KRŠ 121 | – Varuje se priobalno zemljišče reke Save, širine 15 m in ohranja obvodna vegetacija, urejajo dostopi do vode na sonaravni način z naravnimi materiali. Obstoječa drevesa se ohranja v čim večji možni meri. Ob zahodni meji enote, ob CKŽ se ohranja večnamenska pot širine 3 m. Med potjo in reko Savo se uredijo otroška in druga javna igrišča ter uredijo javne zelene površine. – Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne razsvetljave na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ vsak tretji drog javne razsvetljave. Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorsko izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. |
KRŠ 122 | – Na območju ribnika Resa je možna ureditev lesenih pomolov. – Ob Zdolski cesti se zgradi dvostranski enosmerni kolesarski pas. – Obstoječa stanovanjska stavba, ne glede na določeno namensko rabo, ohranja vse pravice, ki so ji bile dodeljene z gradbenim dovoljenjem. Dopustna je odstranitev objekta, rekonstrukcija ter vzdrževanje. Dopusti se tudi gradnja majhne stavbe (do 35m2), pod pogojem, da faktor zazidanosti ne presega 0,4. |
LES 121 | – Ob meji pokopališča se zasadi zeleni pas z avtohtonimi vrstami drevja in grmovnic kot vizualna bariera. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
LES 122 | – Na območju arheološkega najdišča je treba upoštevati prostorske izvedbene pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. – Ob cesti CKŽ ni dopustno postavljati objektov za oglaševanje. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. – Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
3.2.10 Kmetijske površine
(KRŠ 131, KRŠ 132, KRŠ 133, LES 13)
(1) Na kmetijskih površinah veljajo enaki pogoji kot so določeni v točki 3.1.18 Ostali odprti prostor, člen »najboljša in druga kmetijska zemljišča«.
(2) Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora na območju EUP KRŠ 131, KRŠ 132 in KRŠ 133 je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«.
(1) Na območju varovalnega gozda veljajo enaki pogoji kot poglavju »3. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji« točka »3.1.17. Varovalni gozd«.
(2) Na območju varovalnih gozdov se ohranjajo in vzdržujejo obstoječe ceste in pešpoti ter obstoječi objekti gospodarske javne infrastrukture.
(3) Obstoječe stavbe na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) in stanovanjskih površin (SS) je možno vzdrževati in rekonstruirati. Dopustna je gradnja nadomestnih stavb. V vplivnem območju cerkve sv. Rozalije se ohranja režim varstva naselbinske dediščine.
(4) Na območju naselbinske dediščine je treba upoštevati pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor ter pogoje glede lege, velikosti, oblikovanja objektov in parcelacije ter pogoje za območje arheološkega najdišča navedene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«.
(5) EUP 142 - v vplivnem območju kulturnega spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja.
(6) Na območju varovalnega gozda v enoti KRŠ 142 je prepovedano graditi deponije komunalnih, industrijskih in kakršnih koli drugih odpadkov. Prepovedano je izvajati transport nevarnih in škodljivih snovi, razen kurilnega olja in plina za gospodinjstva.
(7) Na varovanem območju profane stavbne dediščine je treba ohranjati komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), prostorski kontekst, pojavnost in celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine).
3.2.12 Železniška infrastruktura
196. člen
(1) Na površinah železnic (PŽ) je dopustna gradnja:
– 211 Ceste
– 212 Železniške proge
– 214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi
(2) V enoti KRŠ 152 je poleg zgoraj navedenih objektov dopustna gradnja:
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij
(3) Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– samostojnega parkirišča.
Ni dopustna gradnja:
– male komunalne čistilne naprave,
– nepretočne greznice,
– pomola in
– športnega igrišča na prostem.
(4) Na območju železniške postaje je primeren prostor za oglaševanje, kjer se postavi sodobne veliko ploskovne izvedbe VKO (rolo in roto panoji). Na točkah vstopa in izstopa potnikov ter v osrednjem prostoru pa se postavi svetlobne vitrine (city light), ki poleg oglaševalske nosijo tudi precejšnjo ambientalno vrednost in s tem pozitivno vplivajo na vizualno podobo mestnega prostora.
(5) Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na površini športnega centra (BC) je dopustna gradnja: 1265 Stavbe za šport 24110 Športna igrišča 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Dopustna je gradnja tudi: – Samostojno parkirišče – Vodno zajetje in objekti za akumulacijo in namakanje; samo vodni zbiralnik in zbiralnik za gašenje požara Gradnja garaže, male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic ni dopustna. Dopustna je gradnja le varovalnih ograj. |
Dopustne dejavnosti | Dopustne dejavnosti: (G) TRGOVINA; vzdrževanje in popravila motornih vozil 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 47.64 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s športno opremo (I) GOSTINSTVO 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI 70 Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 77.11 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup 77.21 Dajanje športne opreme v najem in zakup 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti (P) IZOBRAŽEVANJE (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 86.22 Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost, 86.9 Druge dejavnost za zdravje, 86.901 Alternativne oblike zdravljenja, 86.909 Druge zdravstvene dejavnosti (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas: vse razen Dejavnost zabaviščnih parkov, 93.291 Dejavnost marin in 93.292 Dejavnost smučarskih centrov (S) DRUGE DEJAVNOSTI |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0,7 |
Tlorisni gabariti | Prilagojeni obstoječim stavbam in potrebam dejavnosti. |
Višinski gabariti/etažnost | Prilagojeni obstoječim stavbam in potrebam dejavnosti. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Tipologija objektov, morfologija pozidave, lega objekta | – Nove stavbe se locira južno od stavbe stadiona, na mestu obstoječih delavnic, do lokacije obstoječih že urejenih parkirnih površin, upoštevajoč gradbeno linijo obstoječe stavbe stadiona. Novo stavbo severno od stavbe stadiona se locira na mestu obstoječe zemeljske tribune. Stavba je lahko dvonamenska, za potrebe tribun stadiona in pridobitev prostorov za športna društva. – Stavbo za potrebe tenisa, s tenis igriščem, tribunami in prostori za potrebe kluba se locira ob centralnem vhodu, na južno tribuno stadiona. Južno in vzhodno od stavbe za potrebe tenisa se uredijo odprta ali zaprta tenis igrišča. |
Strehe in kritina | Svobodno oblikovano. |
Fasade stavb | Svobodno oblikovane. |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Pri določitvi parcel namenjenih gradnji je treba upoštevati komunalno energetski koridor ob reki Savi. |
5. OSTALI POGOJI |
Prometna ureditev | Ohranja se koridor za večnamensko pot. |
Poplavna varnost | Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. |
3.2.14 Usmeritve za izdelavo OPPN
198. člen
(KRŠ 031, KRŠ 032, KRŠ 033, KRŠ 034, KRŠ 035, KRŠ 036, KRŠ 037, KRŠ 038, KRŠ 039, KRŠ 0310, LES 031, LES 032, LES 033)
OZNAKA EUP | IME EUP | USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN |
KRŠ 031 | Delavsko naselje vzhodno od Sremiške ceste | – Dopustna je gradnja tri-in večstanovanjskih stavb, z višinskim gabaritom do največ K+P+2. Maksimalna višina stavb je 12 metrov, merjeno od kote urejenega terena do najvišje točke stavbe. Na območju večstanovanjskih stavb se uredi vsaj 20 % skupnih zelenih površin, obvezna je ureditev otroškega igrišča. Skozi območje, ali ob njegovi severozahodni meji, je možna ureditev povezovalne ceste z navezavo na Sremiško cesto. V pritličnem delu večstanovanjskih stavb je dopustno opravljanje obstoječe dejavnosti (priprava hrane), ni pa dopustno izvajanje gostinske dejavnosti. – Severno od obstoječe gozdne ceste je dopustna gradnja vila blokov, z največ 6 stanovanjskih enot, gabariti do K+P+1+M (delno ali popolnoma vkopana klet). – Lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej. Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh. Po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, treba vzpostaviti v prvotno stanje. |
KRŠ 032 | Poslovno stanovanjska gradnja ob Cesti 4. julija in Zdolski cesti | – Načrtuje se prenova tako, da enostanovanjske stavb nadomestijo z večstanovanjsko pozidavo. Ob ulici 4. julija se vzpostavi nov javni prostor-trg in nova fasada mesta. V pritličja se umeščajo dejavnosti, v višje etaže pa stanovanja. Maksimalna višina stavb je 15 m. Faktor zazidanosti je do 0,8. – Ob Cesti 4. Julija in Zdolski cesti se načrtuje ureditev dvostranskega enosmernega kolesarskega pasu. |
KRŠ 033 | Stanovanjsko območje Stara vas v Krškem | – Načrtuje se gradnja enostanovanjskih ali večstanovanjskih stavb. Maksimalna višina stavb je (K) + P +2. Stavbe morajo biti tipološko poenotene (višina, fasade, strehe). – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
KRŠ 034 | Območje med tovarno Šumi in Potočnico | – Na površini za industrijo (IP) se načrtujejo stavbe, namenjene industrijskim in proizvodnim ter spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim. – Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) se načrtuje gradnja stavb namenjenih trgovskim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim. V zgornjih etažah je dopustno bivanje. – Na površinah za oddih rekreacijo in šport (ZS) se ohranjajo obstoječa športna igrišča in gradijo nova. Ob meji se načrtuje zasaditev grmovnic in drevja. – Na stanovanjski površini (SS) se načrtuje gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb. – Ob železniški progi se ohranja zeleni pas, širine najmanj 5 m, ki se gosto zasadi z avtohtonim drevjem in grmičevjem (protihrupna in vizualna bariera). Pri načrtovanju pozidave je treba upoštevati vpliv hrupa železniškega prometa. – Ob Cesti 4. julija se varuje koridor za ureditev dvostranskega enosmernega kolesarskega pasu. – Na območju arheološke dediščine je treba v postopku OPPN opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
KRŠ 035 | Območje med Potočnico in cesto za NEK | – Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) se načrtuje gradnja stavb za izvajanje storitvenih dejavnosti. – Ob železniški progi se ohranja zeleni pas, širine najmanj 5 m, ki se gosto zasadi z avtohtonim drevjem in grmičevjem (protihrupna in vizualna bariera). Pri načrtovanju pozidave je treba upoštevati vpliv hrupa železniškega prometa. – Ob Cesti 4. julija se varuje koridor za ureditev dvostranskega enosmernega kolesarskega pasu. – Na območju arheološke dediščine je treba v postopku OPPN opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na območju je treba upoštevati varovalne pasove energetske infrastrukture. |
KRŠ 036 | Območje bazena Videm | – Na površini CD-druga območja centralnih dejavnosti se načrtuje gradnja večnamenske stavbe (bazenskega kompleksa) s spremljajočimi dejavnostmi, brez bivanja. V sklopu površine je treba poleg zagotovitve pogojev za tekmovalno plavanje zagotoviti tudi pogoje za organizacijo športno-rekreacijskih dejavnosti in vsebin za preživljanje prostega časa. – Na površini je dopustno načrtovati tudi stavbe za potrebe izvajanja dejavnosti zaščite in reševanja v primeru požarov in nesreč, storitvenih, trgovskih, oskrbnih ter servisnih dejavnosti. |
KRŠ 037 | Poslovni center Žadovinek ob novem mostu čez Savo | – Načrtuje se gradnja stavbe namenjene poslovnim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim. – Stavbo se zaradi lokacije ob krožišču obvoznice in ob vhodu v mesto oblikuje reprezentančno- vogalno arhitekturo, kot mestno fasado. – Višina stavbe je največ (3K) + P +9. Faktor zazidanosti do 0,7. – Z vidika prometne ureditve je treba upoštevati načrtovano krožno prometno povezavo iz četrtega krožnega kraka proti severu iz mostu Žadovinek, znotraj cone, vse do križišča pri Merkurju. – Na območju arheološke dediščine je treba v postopku OPPN opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
KRŠ 038, KRŠ 039 | Gospodarska cona zahodno od NEK | – Območje gospodarske cone (IG) se nameni obrtnim, skladiščnim, prometnim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. – Faktor zazidanosti je do 0,7. Osnovne stavbe se oblikuje kot kubuse pravilnih geometrijskih oblik. Fasade so sodobno oblikovane, v smeri obvoznice Krško – Brežice, pa posebej kvalitetno oblikovane. – Gradnja objektov in umešanje dejavnosti je dopustno upoštevajoč pogoje navedene v Uredbi o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta ter pogoje smernic Uprave RS za jedrsko varnost. |
KRŠ 0310 | Poslovna cona Vrbina vzhod 2 | – Območje gospodarske cone (IG) se nameni obrtnim, skladiščnim, prometnim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. – Faktor zazidanosti je do 0,7. Osnovne stavbe se oblikuje kot kubuse pravilnih geometrijskih oblik. Fasade so sodobno oblikovane, v smeri obvoznice Krško – Brežice, pa posebej kvalitetno oblikovane. – Gradnja objektov in umešanje dejavnosti je dopustno upoštevajoč pogoje navedene v Uredbi o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta ter pogoje smernic Uprave RS za jedrsko varnost. – Na območju je treba upoštevati varovalne pasove energetske infrastrukture. – Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. |
KRŠ 0311 | Ureditev dela območja na Vidmu (umestitev stanovanjsko poslovnega objekta) | Na stanovanjskih površinah-SS in drugem območju centralnih dejavnosti-CD se načrtuje gradnja stanovanjsko poslovne stavbe (trgovina v pritličju + 3 nadstropja s stanovanjskimi enotami) z vsemi pripadajočimi prometnimi in infrastrukturnimi ureditvami, potrebnimi za realizacijo novega objekta, kakor tudi ureditvami potrebnimi za zagotavljanje kvalitete bivanja obstoječe stanovanjske soseske. |
LES 031 | Obvozna cesta Leskovec pri Krškem | – Načrtuje se gradnja obvozne ceste Leskovec pri Krškem. Posegi na območju Natura 2000 in vodotoka morajo biti skladni s pristojnima službama za varstvo narave in upravljanje z vodami. – Zagotoviti je treba tehnične ukrepe, da izvedba nove ceste ne bo spremenila hidroloških značilnosti območja v katerega posega. – V fazi načrtovanja se preveri potreba izdelave zaščitne ograje, ter prehodov za ljudi, živali in stroje. – Ob trasi ceste se ne predvidi objektov namenjenih osvetljevanju ceste. – Dela se izvedejo v času od sredine julija do sredine februarja, ko so tla suha in kompaktna. Na tak način se ohranja obstoječo konfiguracijo terena v katerega bo vpeta trasa ceste, prav tako pa se z deli izogne časovnemu obdobju sezonske migracije dvoživk. – Z namenom izogibanja povozu dvoživk v času njihove sezonske selitve na mrestišča, naj se vzdolž celotne trase nove ceste predvidi podhode za dvoživke. Na južnem delu predvidne obvozne ceste je treba urediti podhode za dvoživke, saj se le slabih 100 metrov stran nahaja vodno telo zaraslo z rogozjem, sitčevjem in črno jelšo, do katerega se iz gozdnega prostora selijo dvoživke v času mrestitve. Podhode za dvoživke je treba umestiti tudi v osrednjem delu predvidene trase ceste, in sicer na območju mokrotne doline potoka Graben ter na severnem delu trase, do priključka na krožišče v Leskovcu pri Krškem. – Z namenom pravilne izvedbe ukrepov za dvoživke, se k detajlnim rešitvam projektne dokumentacije vključi strokovnjaka za dvoživke že v fazi načrtovanja in izvedbe ukrepov, saj bo na tak način zagotovljena pravilna funkcionalnost podhodov. – Na območju ohranjanja narave in različnih habitatov se v času izdelave OPPN preveri ali območje uporablja divjad za svoje prehode. Na podlagi teh podatkov se predvidi ustrezne ukrepe za varovanje divjadi pred morebitnimi povozi. – Na varovanem območju HT kvalifikacijskih vrst Leskovškega potoka, se na mestih prečkanj potoka za ureditev brežin potoka ne uporablja beton, ampak se potok uredi sonaravno s kamni, lesom, prodom. Zagotovi se tudi naravno sestavo dna s prodom, peskom, kamni. Obrežno vegetacijo se ohranja oziroma zasadi na novo. Potoka se ne onesnažuje z izpusti toksičnih snovi. – Za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda je treba upoštevati naslednje ukrepe: – Lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej. – Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh. – Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. |
LES 032 | Stanovanjske površine Gmajna 3 | Načrtuje se gradnja stanovanjskih objektov z ureditvijo površin za njihovo nemoteno funkcioniranje, ureditev zelenih površin, gradnja ustrezne prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture potrebne za novo sosesko, gradnja dela obvozne ceste ter prestavitev javne poti. |
LES 033 | Stanovanjske površine Veniše | – Poleg stanovanjske gradnje je treba določiti pogoje za urbanistično in oblikovno sanacijo celotnega območja. Do izdelave OPPN so dopustne le dozidave obstoječih stavb do največ 20 % osnovnega tlorisa. Dozidave se načrtuje tako, da se ohranja gospodarski dostop do kmetijskih zemljišč širine najmanj 3 m. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
LES 034 | Stanovanjske površine Gmajna ob gozdu | Na območju se načrtuje gradnja enostanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov za njihove potrebe. Parcele namenjene gradnji se načrtuje velikosti od 500 do 1000 m2. Parcela namenjana prometno komunalnem koridorju mora biti širine najmanj 7 m. |
3.3 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Brestanica
(enote urejanja na območju urbanističnega načrta Brestanica ter način urejanja prostora)
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA EUP IN NAČIN UREJANJA | IME EUP | OZNAKA EUP |
01 – veljavni državni prostorski akt | Državni lokacijski načrt za hidroelektrarno Krško | HEK 014, HEK 015, HEK 016 |
02 - veljavni občinski prostorski akti | Ureditveni načrt Brestanica - trg | BRE 021, BRE 022 |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena: območje Termoelektrarne Brestanica | BRE 023 |
Ureditveni načrt »pokopališče Brestanica« | BRE 024, BRE 025 |
Zazidalni načrt Dorc - Brestanica | BRE 026 |
Zazidalni načrt obrtna cona Brestanica – sejmišče | BRE 027 |
03 – predvideni občinski podrobni prostorski načrt – OPPN | Poslovno stanovanjsko območje južno od šolskega kompleksa v Brestanici | BRE 031 |
Pokopališče Brestanica - širitev | BRE 032 |
Stanovanjske površine Lamberšca | BRE 033 |
Stanovanjske površine Gorica vzhod | BRE 034 |
04 - PIP stanovanjska gradnja | Stanovanjske površine ob Cankarjevi cesti | BRE 041 |
Stanovanjske površine Jetrna sela | BRE 042 |
Stanovanjske površine kmetije Kunej | BRE 043 |
Stanovanjske površine vzhodno od naselja Dorc | BRE 044 |
Stanovanjske površine Dorc | BRE 045 |
Stanovanjske površine jugozahodno od osnovne šole Adama Bohoriča | BRE 046 |
Stanovanjske površine vzdolž Šolske ulice | BRE 047 |
Stanovanjske površine Gorica | BRE 048 |
Stanovanjske površine Lovska cesta | BRE 0410 |
Stanovanjske površine vzdolž Šolske ulice | BRE 0411 |
05 – PIP gospodarska cona | Gospodarska cona severno od termoelektrarne | BRE 051 |
Poslovna cona severno od Duropack-Tespack-a | BRE 052 |
06 – PIP osrednja območja centralnih dejavnosti | Območje med Senovskim potokom in regionalno cesto | BRE 061 |
Območje ob izlivu Lamberšce | BRE 062 |
Poslovna cona vzhodno od Duropack-Tespack-a | BRE 063 |
07 – PIP območja kulturne dediščine | Ožje območje gradu Rajhenburg | BRE 071 |
Širše območje gradu Rajhenburg | BRE 072 |
08 – PIP mineralne surovine | Kamnolom Brestanica - vzhod | BRE 081 |
Kamnolom Brestanica - zahod | BRE 082 |
09 – PIP varovalni gozd in območje kulturne dediščine | Varovalni gozd ob gradu Rajhenburg | BRE 09 |
10 – PIP šolsko - športni center | Šolski in športni kompleks Brestanica | BRE 10 |
3.3.1 Stanovanjska gradnja
(BRE 041, BRE 042, BRE 043, BRE 044, BRE 045, BRE 046, BRE 047, BRE 048, BRE 0410, BRE 0411)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja: 111 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča Na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna gradnja: 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 24110 Športna igrišča (samo igrišča za športe na prostem, kot so: nogomet, tenis, košarka, baseball) 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje (ograje, oporni zid, škarpa) Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna gradnja: 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja tudi: – majhna stavba, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, – samostojno parkirišče, – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, samo: vodni zbiralnik, bazen za kopanje, za gašenje požara, grajen ribnik, okrasni bazen. |
Dopustne dejavnosti | Dopustne dejavnosti znotraj stanovanjskih površin (SS) so: (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI: 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti 63 Druge informacijske dejavnosti (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI: 69 Pravne in računovodske dejavnosti 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje 73 Oglaševanje in raziskovanje trga 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI: 77.22 Dajanje videokaset in plošč v najem 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti. (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: 86.23 Zobozdravstvena dejavnost 86.9 Druge dejavnost za zdravje 88.91 Dnevno varstvo otrok (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI: 93.29 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas (S) DRUGE DEJAVNOSTI: vse razen 96.03 Pogrebna dejavnost (T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO Dejavnosti se lahko opravljajo, kot samozaposlitev stanujočih in še 1 zaposlen (skupaj z največ dvema zaposlenima), z zagotovitvijo strank po naročilu (različno časovno obdobje) ter vsaj 1 PM za zaposlenega in 1 PM za stranke. Ob državni cesti (Cesta prvih borcev) je poleg zgoraj navedenih dejavnosti dopustno opravljati še dejavnosti: (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (I) GOSTINSTVO 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 58 Založništvo 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi 60 Radijska in televizijska dejavnost (K) FINAČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI: 68 Poslovanje z nepremičninami (N) DRUGE RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice Na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) so dopustne dejavnosti: (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI – 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas |
2. OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritine | Nove stanovanjske stavbe: – dvokapnica, naklon od 35° - 45°. |
Fasade | Ob Cesti prvih borcev se v enotah BRE 041 in BRE 043 fasade oblikujejo kvalitetno (barvni poudarki, arhitekturni členi, sodobni materiali). |
3. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | – Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo na podlagi usmeritve grafične priloge Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov« tako, da se upošteva število določenih parcel namenjenih gradnji na posameznih stanovanjskih površinah. Dopustna je parcelacija tudi za potrebe gradnje nove stavbe, če gre za zapolnitev obstoječe pozidave ob cesti, pod pogojem, da je parcela namenjena gradnji velikosti najmanj 600 m2. |
4. OSTALI POGOJI |
BRE 041 | Na severozahodu enote se varuje koridor nekdanje ozkotirne rudniške železnice (širine 4m), za ureditev večnamenske poti in umestitev gospodarske javne infrastrukture. |
BRE 042 | Za gradnjo na poplavnem območju Senovskega potoka, ki je razvidno iz prikaza stanja prostora, je treba upoštevati poplavno študijo. |
BRE 043 BRE 044 | – Poleg stanovanjskih stavb je dopustna gradnja tudi: 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe ter dopustno izvajanje dejavnosti: (A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO; 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve. – Za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti je dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih stavb kot je to določeno v točki »3.1.10 Površine razpršene poselitve za pretežno stanovanjsko gradnjo in površine kmetije (As, Ak)«. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
BRE 045 | Lega objektov: – Odmik med stanovanjskimi stavbami je najmanj 7,0 m. Odmik nezahtevnih in enostavnih stavb od sosednjih zemljišč je najmanj 2,0 m, ostalih objektov pa 0,5 m. S soglasjem soseda je dopustna ureditev tudi na meji parcele. – Gradbena linija: ob ulici Na Dorcu na zahodu 4,0 m, na vzhodu pa 7,0 m; ob Likarjevi ulici na zahodu 3,0 m in vzhodu - 6,0 m; ob Vrtni cesti na zahodu 3,0 m in vzhodu - 6,0 m; na parc. št. 374/2 k. o. Brestanica je gradbena linija lahko v nadaljevanju sosednje hiše na parc. št. 371/11 k. o. Brestanica. – Regulacijska linija: je 1,0 m od vozišča ceste. – Gradbena meja: za stanovanjske hiše znaša 3m od parcelne meje; za nezahtevne in enostavne stavbe zanaša 2m od parcele soseda; Tako stanovanjske stavbe kot nezahtevne in enostavne stavbe so lahko postavljene zunaj gradbene meje ob soglasju soseda. – Delež odprtih bivalnih površin zanaša 0,3. Streha: – 35-42°, pri dozidavah mora biti usklajen z obstoječo stanovanjsko stavbo (pri ravnih strehah je do 8°). – Pri nezahtevnih in enostavnih stavbah mora biti enaka kot na obstoječem stanovanjskem objektu na isti parceli. Zunanja ureditev: – peš površine na parceli so tlakovane. – škarpe so kamnite, višine do 1,0 m. – ograje so v obliki žive meje, ali žičnate, višine do 1,5 m. Pri posegih je treba upoštevati varovalni pas prenosnega plinovoda. Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
BRE 046, BRE 047 | – Pri posegih je treba upoštevati varovalni pas prenosnega plinovoda. – Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je v enoti BRE 047 dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
BRE 048 | – Varuje se koridor nekdanje ozkotirne rudniške železnice (širine 4m), za ureditev večnamenske steze in umestitev gospodarske javne infrastrukture. – Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) se ohranja kvalitetna drevesna vegetacija. Na travniških površinah je dopustno parkovno urejanje s pripadajočo urbano infrastrukturo in opremo. Dopustna je ureditev pešpoti, sankališča, otroškega igrišča ter zasaditev parkovnih dreves. Pešpoti se uredijo v peščeni izvedbi. – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na območju gospodarske cone (IG) je dopustna gradnja: 121 Gostinske stavbe 12203 Druge poslovne stavbe 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 1242 Garažne stavbe 125 Industrijske stavbe in skladišča: samo delavnice, montažne hale, avtomehanične in podobne delavnice, hladilnice in specializirana skladišča ali pokrite skladiščne površine 221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) gradnja stavb ni dopustna. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na območju gospodarske cone (IG) dopustna gradnja tudi: – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: samo lopa, uta, nadstrešek, vetrolov, – samostojno parkirišče. |
Dopustne dejavnosti | Na območju gospodarske cone (IG) so dopustne naslednja dejavnosti: (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI: 10.3 Predelava in konzerviranje sadja in zelenjave 14 Proizvodnja oblačil 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 25.1 Proizvodnja gradbenih kovinskih izdelkov 25.7 Proizvodnja jedilnega pribora, ključavnic, okovje, orodja 26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov 27.5 Proizvodnja gospodinjskih naprav 32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 33 Popravilo in montaža strojev in naprav (F) GRADBENIŠTVO: 41 Gradnja stavb (G) TRGOVINA: VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE 52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti (I) GOSTINSTVO 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI (S) DRUGE DEJAVNOSTI Navedene dejavnosti možno opravljati pod naslednjimi pogoji: – da dejavnost sodi v III. območje varstva pred hrupom (50-60 dBa) in ne presega predpisanih standardov kakovosti okolja, glede onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja. – dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, parkirišča ter manipulativne površine potrebne za opravljanje dejavnosti morajo biti urejene v sklopu parcele namenjene gradnji. |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | do 0,7. |
Višinski gabariti / etažnost | Do višine obstoječega višjega objekta. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Lega objekta | Stavbe morajo biti od meje s stanovanjskim območjem oddaljene najmanj 7 m. |
Strehe in kritina | Ravne ali enokapne strehe. Dovoljena je postavitev naprav za izkoriščanje sončne energije. |
Fasade | Ob Cesti prvih borcev se fasade oblikujejo kvalitetno (barvni poudarki, arhitekturni členi, sodobni materiali). |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Parcele so prosto oblikovane glede na razpoložljiv prostor in dejavnost ter so v skladu z grafično prilogo Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov«. Dopustno je tudi odstopanje od prikazane parcelacije pod pogojem, da parcela namenjena gradnji nove stavbe omogoča nemoteno funkcioniranje sosednjih stavb ter da je velikosti najmanj 600 m2 . |
5. UREDITEV OKOLICE OBJEKTA |
Zunanja ureditev | – Podporni zidovi so kamniti, višine do 1,0 m. – Ograje so višine do 2,2 m. – Skladiščenje materialov se uredi v objektu, ureditev odprtega skladišča je možna za objektom, ni pa dovoljena ob cesti – ulici. |
6. OSTALI POGOJI |
BRE 051, BRE 052 | – Ob regionalni cesti je možna postavitev 2-3 jumbo panojev oz. rolo ali roto panojev. Pri tem je potrebno upoštevati sosednji pas zemljišča (koridor ozkotirne železnice), ki je v območju kulturne dediščine in je neprimeren za postavljanje vizualno komunikacijskih objektov (VKO). – Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna ureditev zelenice. – V enoti BRE 051 je treba: – na severni strani na meji s stanovanjskimi površinami varovati zeleni pas širine najmanj 5 m, kjer se izvede gosta zasaditev z avtohtonim drevjem, – varovati koridor ozkotirne rudniške železnice (širine 4 m) za ureditev večnamenske steze pri posegih upoštevati varovalni pas prenosnega plinovoda naveden v 127. členu tega odloka, – na območju arheološke dediščine opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – V enoti BRE 052 se varuje koridor za ureditev večnamenske poti na trasi nekdanje ozkotirne železniške proge. |
3.3.3 Osrednja območja centralnih dejavnosti
(BRE 061, BRE 062, BRE 063)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na območju osrednjih centralnih dejavnosti (CU) je dopustna gradnja: 111 Enostanovanjske stavbe 112 Večstanovanjske stavbe 121 Gostinske stavbe 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 1242 Garažne stavbe 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 2141 Mostovi in viadukti 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča Na območju parka (ZP) je dopustna gradnja: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, samo otroška in druga javna igrišča |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na območju osrednjih centralnih dejavnosti (CU) je dopustna gradnja tudi: – majhna stavba, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, – samostojno parkirišče. |
Dopustne dejavnosti | Dopustne dejavnosti poleg bivanja znotraj (CU) so: (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL: 45 Trgovina z motornimi vozili in popravili vozil, 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (I) GOSTINSTVO (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI: 69 Pravne in računovodske dejavnosti 70 Dejavnost uprav podjetji, podjetniško in poslovno svetovanje 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje 73 Oglaševanje in raziskovanje trga 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti 75 Veterinarstvo (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI (P) IZOBRAŽEVANJE 85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: 86 Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti 88 socialno varstvo brez nastanitve (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI (S) DRUGE DEJAVNOSTI (T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO Navedene dejavnosti je možno opravljati pod pogoji: – dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, – parkirišča ter manipulativne površine potrebne za opravljanje dejavnosti morajo biti urejene v sklopu parcele namenjene gradnji. |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0,6. |
Tlorisni gabariti | V EUP BRE 061 so tlorisni gabariti pravokotne ali kvadratne oblike. |
Višinski gabariti/etažnost | V enoti BRE 061 južno od parka (ZP), višinski gabarit novih stavb ne sme presegati višine najvišje stavbe v enoti. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina | V enoti BRE 061 so dopustne tudi ravne ali enokapne strehe. |
Fasade | Ob Cesti prvih borcev se fasade oblikujejo svobodno in kvalitetno (barvni poudarki, arhitekturni členi, sodobni materiali). |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | V enoti BRE 063 se parcele namenjene gradnji novih stavb določijo na podlagi usmeritve grafične priloge Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov«. Dopustno je tudi odstopanje od prikazane parcelacije pod pogojem, da parcela namenjena gradnji nove stavbe omogoča nemoteno funkcioniranje sosednjih stavb ter da je velikosti najmanj 600 m2 . |
5. OSTALI POGOJI |
BRE 061 | – Ob regionalni cesti je možna postavitev 2-3 jumbo panojev oz. rolo ali roto panojev. – Južno od parka (ZP) se dogradi cesta od križišča regionalne ceste preko Senovskega potoka. Za gradnjo ceste od potoka do pokopališča se varuje koridor širine najmanj 10 m. – Pri načrtovanju je treba upoštevati varovalni pas prenosnega plinovoda kot je določen v 127. členu tega odloka in varovalni pas 110 kV kablovodov, ki potekajo iz smeri TEB. – Na območju parka (ZP) je dopustna ureditev zelenih površin (zelenice, parki, ter 110kV kablovoda. – Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
BRE 063 | Nove stavbe se locira kot obcestna linijska pozidava. |
3.3.4 Območja kulturne dediščine
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste gradenj | – Dopustna je le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti, vzdrževanje stavb in nadomestna gradnja na mestu obstoječe, enakega tlorisnega in višinskega gabarita. Dopustna je rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih gradbeno inženirskih objektov. |
Vrste objektov | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) gradnja novih stavb ni dopustna. Na območju parka (ZP) in drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, samo javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene površine |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | – Na območju stanovanjskih stavb je dopustna le gradnja garaže, velikosti do 35 m2 in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave v skladu s kulturnovarastvenimi pogoji. |
Dopustne dejavnosti | Dopustne dejavnosti poleg bivanja na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) so: (I) GOSTINSTVO (P) IZOBRAŽEVANJE (Q) ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 90. Kulturne in razvedrilne dejavnosti 91. Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0,6. |
Tlorisni gabariti | Ohranjajo se tlorisni gabariti obstoječih stavb. |
Višinski gabariti/etažnost | Ohranjajo se višinski gabariti obstoječih stavb. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina | V skladu s kulturnovarstvenimi pogoji. |
Fasade | V skladu s kulturnovarstvenimi pogoji. |
4. OSTALI POGOJI |
BRE 071, BRE 072 | – Na območju gozdnih zemljišč (G) se gozd uredi tako, da se odstraniti drevesa in grmovno podrast v skladu z gozdnogospodarskim načrtom ter v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji. – Na varovanem območju sakralne stavbne dediščine je v zemeljske plasti dopustno posegati le pooblaščenim osebam ob predhodnem pisnem dovoljenju pristojne OE ZVKDS. Prepovedano je tudi postavljanje novih objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter reklamnimi panoji, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod. |
BRE 072 | – Na površini parka (ZP) se na mestu nekdanjega krožnega počivališča oziroma razgledišča ponovno uredi razgledna ploščad. Ohranja se peščena pot med nekdanjim grajskim vrtom in pokopališkim prostorom s križem. Ob poti se ponovno zasadi drevored divjih kostanjev. Na mestu nekdanjega pokopališča se uredi park. – Na kmetijski površini (K2), med peščeno potjo in javno cesto se ohranja kmetijska raba površin s posameznimi drevesi. Na kmetijski površini (K2) je dopustna gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra za potrebe izvajanja dejavnosti (ureditev ceste, travnatih parkirišč, poti). Parkirišča je dopustno urediti le v travnati izvedbi vzdolž obstoječe ceste. – Na površini nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) so dopustni le sanacijski posegi pred erozijo. – Za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda je treba upoštevati naslednje ukrepe: – Lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej. – Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh. – Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. – Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. |
Površine obstoječih nelegalnih kopov se sanira tako, da se zavaruje objekte pred erozijo. V sklopu sanacije se izvede zasaditev ali zazelenitev z avtohtono vegetacijo v največji možni meri. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice. Gozdni rob okrog nelegalnega kopa se varuje in ohranja.
3.3.6 Varovalni gozd in območje kulturne dediščine
(1) Na območju gozdnih zemljišč (G) oziroma površini varovalnega gozda je gospodarjenje z gozdom dovoljeno na podlagi gozdnogospodarskih načrtov. V varovalnih gozdovih niso dopustni posegi v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti ali spodbudilo erozijske ukrepe. Posegi, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne vplivajo negativno na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda pristojni organ za gozdarstvo.
(2) Na drugih urejenih zelenih površinah (ZD) ob regionalni cesti se uredi zelenica kot vstopna točka v naselje.
(3) Za vzdrževalna in sanacijska dela je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje.
3.3.7 Šolsko-športni center
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na območju športnega centra (BC) in drugem območju centralnih dejavnosti (CD) so dopustne gradnje: 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 1265 Stavbe za šport 2411 Športna igrišča 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča. Poleg navedenega so na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) dovoljene tudi stavbe: 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na območju je dopustna gradnja tudi: – majhna stavba, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave. |
Dopustne dejavnosti | (I) GOSTINSTVO (P) IZOBRAŽEVANJE (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 862 Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0,6. |
Tlorisni gabariti | Se prilagajajo potrebam dejavnosti. |
Višinski gabariti/etažnost | Se prilagajajo potrebam dejavnosti. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina | Dopustne so tudi ravne in enokapne strehe. |
Fasade stavb | Svobodno oblikovane ((barvni poudarki, arhitekturni členi, sodobni materiali). |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Glede na potrebe posamezne dejavnosti. |
5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Promet | Obstoječa mestna oziroma krajevna cesta 193341 se v enoti BRE 10 po zgraditvi nove povezovalne ceste preko Senovskega potoka od križišča »Kunej«, spremeni v interno dovozno pot in peš cono. |
Plin | Pri posegih je treba upoštevati varovalni pas prenosnega plinovoda kot je določen v 127. členu tega odloka. |
3.3.8 Usmeritve za izdelavo OPPN
(BRE 031, BRE 032, BRE 033, BRE 034)
OZNAKA EUP | IME EUP | USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN |
BRE 031 | Poslovno stanovanjsko območje južno od šolskega kompleksa v Brestanici | – Na stanovanjskih površinah (SS) se načrtuje gradnja enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb. Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) se načrtuje gradnja večstanovanjskih stavb ter stavb za trgovske, oskrbne, storitvene izobraževalne in kulturne dejavnosti. – Stavbe se nizajo linearno v smeri doline in oblikuje sodobno z ravnimi ali enokapnimi strehami, tipološko poenoteno na celotnem območju. – Ob Senovskem potoku se varuje priobalno zemljišče in varovalni pas vodotoka, kot zeleni pas širine 5 m. Ohranja se obvodna vegetacija, urejajo pešpoti in dostopi do vode, na sonaravni način z naravnimi materiali ter gradijo peš brvi. – Energetsko oskrbo se predvidi z zemeljskim plinom. – Pri načrtovanju je treba upoštevati varovalni pas prenosnega plinovoda. – Na območju je treba upoštevati varovalne pasove energetske infrastrukture. |
BRE 032 | Pokopališče Brestanica - širitev | – Na območju pokopališča (ZK) se načrtuje širitev površin namenjenih za pokop in spominu na mrtve ali parkovne površine. – Na območju arheološke dediščine je treba v postopku OPPN opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Na območju je treba upoštevati varovalne pasove energetske infrastrukture. |
BRE 033 | Stanovanjske površine Lamberšca | – Na stanovanjskih površinah (SS) se načrtuje gradnja enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb. Višina enostanovanjskih stavb je do K+P+1+M, večstanovanjskih pa do K+P+2+M. Kota pritličja je največ 0,6 m nad koto obstoječega terena. Širina parcele namenjene prometno infrastrukturnem koridorju je najmanj 7m. – Na površini cest (PC) se načrtuje povezovalna cesta do bodočega pokopališča. – Pri načrtovanju je treba upoštevati varovalni pas prenosnega plinovoda. – Po ureditvi vodnega zadrževalnika se obrežje zasadi z avtohtono vegetacijo. Varuje se priobalno zemljišče. – Upošteva se koridor 110 kV kablovoda. |
BRE 034 | Stanovanjske površine Gorica vzhod | – Na območju je treba načrtovati prometno in gospodarsko javno infrastrukturo ter gradnjo enostanovanjskih stavb. – Stavbe na območju je treba oblikovati enotno. |
3.4 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Senovo
(enote urejanja na območju urbanističnega načrta Senovo ter način urejanja prostora)
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA EUP IN NAČIN UREJANJA | IME EUP | OZNAKA EUP |
02 – veljavni prostorski akti | Ureditveni načrt Senovo | SEN 021 |
Ureditveni načrt pokopališče Senovo | SEN 022 |
Zazidalni načrt stanovanjsko naselje Senovo – Dovško | SEN 023 |
03 – predvideni občinski podrobni prostorski načrt-OPPN | Stanovanjska površina pod Čičovim vrhom na Senovem | SEN 032 |
Poslovna cona vzhodno od regionalne ceste in severno od Metalne na Senovem | SEN 033 |
Poslovna cona južno do Metalne na Senovem | SEN 034 |
Območje energetike na Jalovišču | SEN 035 |
04 – PIP stanovanjska gradnja | Stanovanjska površina zahodno od kmetije Hlebec | SEN 041 |
Stanovanjska površina ob Rudarski in Šercerjevi ulici | SEN 042 |
Stanovanjska površina in gozdne površine ob cesti za Mali Kamen | SEN 043 |
Stanovanjska površina ob Partizanski ulici-zahod s kmetijskimi površinami | SEN 044 |
Stanovanjska površina nad rudniško kantino | SEN 045 |
Stanovanjska površina Senovo-vzhod | SEN 046 |
Stanovanjska površina Lisca | SEN 047 |
Stanovanjska površina ob cesti za Gače | SEN 048 |
Stanovanjska površina Dovško | SEN 049 |
Stanovanjska površina ob Kajuhovi cesti | SEN 0410 |
Stanovanjska površina zahodno od Ceste bratov Zorko | SEN 0411 |
Stanovanjska površina ob cesti Bratov Zorko | SEN 0412 |
Stanovanjska površina Cankarjeva cesta | SEN 0413 |
Stanovanjska površina ob Partizanski ulici na Senovem | SEN 0414 |
05 – PIP večstanovanjska gradnja | Večstanovanjska površina kolonija | SEN 051 |
Večstanovanjska površina ob Dovškem potoku | SEN 052 |
06 – PIP območja proizvodnih dejavnosti | Območje gospodarske cone Ravne | SEN 061 |
Območje Metalne | SEN 062 |
07 – PIP centralne dejavnosti | Območje novega vrtca | SEN 071 |
Poslovno stanovanjska cona Senovo | SEN 072 |
08 – PIP zelene površine za oddih rekreacijo in šport | Športno rekreacijsko območje Jalovišče | SEN 081 |
Športno rekreacijsko območje med Jetrnim selom in Senovim | SEN 082 |
09 – PIP športni center | Športni center Senovo | SEN 09 |
3.4.1 Stanovanjska gradnja
(SEN 041, SEN 042, SEN 043, SEN 044, SEN 045, SEN 046, SEN 047, SEN 048, SEN 049, SEN 0410, SEN 0411, SEN 0412, SEN 0413)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na območju stanovanjskih površin (SS) je dopustna gradnja: 111 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča. V EUP SEN 047 je v jugozahodnem delu enote dopustna gradnja: 1122 Tri- in večstanovanjskih stavb. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja tudi: – majhne stavbe, – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave. Na območju osrednjih centralnih dejavnosti (CU) je poleg stavb, ki so dopustne na stanovanjskih površinah (SS), dopustna gradnja naslednjih objektov: – samostojno parkirišče. |
Dopustne dejavnosti | Dopustne dejavnosti znotraj stanovanjskih površin (SS) so: (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti 63 Druge informacijske dejavnosti. (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI: 69 Pravne in računovodske dejavnosti 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje 73 Oglaševanje in raziskovanje trga 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI: 77.22 Dajanje videokaset in plošč v najem 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: 86.23 Zobozdravstvena dejavnost 86.9 Druge dejavnost za zdravje 88.91 Dnevno varstvo otrok (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI: 93.29 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas (S) DRUGE DEJAVNOSTI: vse razen 96.03 Pogrebna dejavnost (T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO Dejavnosti se lahko opravljajo, kot samozaposlitev stanujočih in še 1 zaposlen (skupaj z največ dvema zaposlenima), z zagotovitvijo strank po naročilu (različno časovno obdobje) ter vsaj 1 PM za zaposlenega in 1 PM za stranke. Poleg dejavnosti, ki so dopustne na stanovanjskih površinah je možno na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) opravljati tudi naslednje dejavnosti: (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (I) GOSTINSTVO 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 58 Založništvo 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi 60 Radijska in televizijska dejavnost (K) FINAČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve (N) DRUGE RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) so dovoljene: (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 13 Proizvodnja tekstilij 14 Proizvodnja oblačil 15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN PORAVILA MOTORNIH VOZIL 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 77 Dajanje v najem in zakup (P) IZOBRAŽEVANJE (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI (S) DRUGE DEJAVNOSTI |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0,5. |
Tlorisni gabariti | V enoti SEN 047 so podolgovate tlorisne oblike v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2. |
Višinski gabariti/ etažnost | – stavbe se višinsko prilagajajo višini obstoječih sosednjih stavb, ne smejo pa presegati višino stavbe določeno v skupnih pogojih. – v enoti SEN 047 je pri tri – in večstanovanjskih objektih dopusten višinski gabarit K+P+2+M, višina slemena strehe od kote urejenega terena je do 15 m. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina | Dvokapnica, naklon od 35° - 45°. |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo na podlagi usmeritve grafične priloge Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov« tako, da se upošteva število določenih parcel namenjenih gradnji na posameznih stanovanjskih površinah. V enoti SEN 047 na jugozahodnem delu pri tri in večstanovanjskih stavbah je možna tudi sprememba velikosti parcele namenjene gradnji. Dopustna je parcelacija tudi za potrebe gradnje nove stavbe, če gre za zapolnitev obstoječe pozidave ob cesti, pod pogojem, da je parcela namenjena gradnji velikosti najmanj 600 m2. |
5. OSTALI POGOJI |
SEN 042 | Na južnem robu stavbnega zemljišča, severno od Belskega potoka se iz zahodne in vzhodne strani uredi dovozna pot, za potrebe stanovanjske gradnje. |
SEN 043 | Na jugovzhodnem delu enote so dopustni posegi, ki ne presegajo II. stopnje varstva pred hrupom. |
SEN 044 | Varuje se koridor nekdanje ozkotirne rudniške železnice (širine 4 m), za ureditev večnamenske poti in umestitev gospodarske javne infrastrukture. |
SEN 045 | Od Cesti Kozjanskega odreda se izvede sanacija oziroma zamenjava konstrukcije vizualno komunikacijskih objektov z enako funkcijo (VKO). |
SEN 047 | Za potrebe izgradnje dostopne ceste do nove stanovanjske pozidave se izvede rekonstrukcija dela obstoječe ceste LZ 193061 in križišča na regionalni cesti. Ob načrtovani cesti se načrtuje enostranski pločnik za pešce. Nova cesta se načrtuje od transformatorske postaje zgrajene ob cesti LZ 193061 do Tomšičeve ulice. Na jugozahodnem delu enote je pri tri in večstanovanjskih stavbah dopustna postavitev nadstreškov za avtomobile iz prefabriciranih elementov. Garaže in nadstreške je dopustno graditi le v nizu pod pogojem, da so enotno oblikovani. |
SEN 0412 | – Na območju je dopustna gradnja najmanj 10 novih enostanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov za njihove potrebe. Stanovanjske stavbe se locira vzporedno s prometno površino določeno ob potoku. Etažnost stavb je P+M. Dopustna je tudi gradnja kleti, pod pogojem, da je klet vkopana. Kota pritličja je največ 0,5 m nad koto obstoječega terena. Parcele namenjene gradnji se načrtuje velikosti od 800 do 1500 m2. Prometno komunalni koridor mora biti širine najmanj 9 m. – Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za gradnjo novih stavb je treba izdelati predhodno preveritev za celotno območje EUP, ki bo celovito reševala prostorsko zasnovo območja ter prometno in gospodarsko javno infrastrukturo. – Ob načrtovani stanovanjski cesti se načrtuje ureditev večnamenske poti. – Pred gradnjami na območju poplav Senovskega potoka, razvidnih v Prikazu stanja prostora je treba zaradi premajhne pretočne odprtine premostitve zamenjati mostno konstrukcijo pri »Bagariju«, na dovozni poti do objekta, na podlagi projekta "Dovški potok, Urejanje Dovškega potoka v območju obrtne cone v Senovem, št, proj. 1916, dec. 2007, VGP Novo mesto«. – Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. |
Na območju EUP SEN 0414 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi št. 2.2.5 »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Stanovanjska površina ob Partizanski ulici na Senovem grafike od A1do A2, ki so sestavni del izvedbenega dela OPN.
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste stavb in gradbeno-inženirskih objektov | Na stanovanjski površini je dopustna gradnja: 1110 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 2220 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja |
Dopustne dejavnosti | (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic 10.720 Proizvodnja prepečenca in piškotov ter proizvodnja trajnega peciva in slaščic 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 58 Založništvo 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti; 63 Druge informacijske dejavnosti (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI 69 Pravne in računovodske dejavnosti 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje 73 Oglaševanje in raziskovanje trga 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNSOTI 82 Pisarniške in poslovne storitvene dejavnosti (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 86.2 Zunaj bolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost 86.9 Druge dejavnosti za zdravje 88.91 Dnevno varstvo (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 90.030 Umetniško ustvarjanje |
| (S) DRUGE DEJAVNOSTI 95 Popravilo računalnikov in izdelkov za široko rabo 96.02 Frizerska, kozmetična in pedikerska dejavnost 96.03 Pogrebna dejavnost 96.04 Dejavnost za nego telesa 96.09 Druge storitvene dejavnosti, drugje razvrščene Pogoji za izvajanje dejavnosti: – dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta; – parkirišča, potrebna za opravljanje dejavnosti morajo biti zagotovljena na parceli namenjeni gradnji ali v neposredni bližini (sosednja parcela); – negativni vplivi na bivanje in bivalno okolje ne smejo biti povečani (povečana stopnja hrupa in drugih emisij), glede na obstoječe obremenitve; – da je za opravljanje dejavnosti namenjene največ 50 % neto tlorisne površine stanovanjske stavbe; – da je predvidena samozaposlitev stanujočih in največ dva zaposlena (skupaj največ tri zaposlena) ter urejena parkirna mesta za potrebe dejavnosti v skladu z veljavnimi predpisi. |
Dopustne gradnje | – novogradnje, dozidave in nadzidave, – rekonstrukcije objektov, – vzdrževanje objekta, – odstranitev objekta. Spodbuja se energetsko varčna gradnja in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. |
Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – majhna stavba: nezahteven objekt do 35 m2. Sem spada: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt; – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: enostaven objekt do 20 m2. Sem spada: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt in vetrolov; – pomožni objekt v javni rabi: nezahteven objekt: Gradbenoinženirski objekti: višina nad 3,5 m do vključno 10 m; enostaven objekt: stavbe: površina do vključno 40 m2; – gradbenoinženirski objekti: višina do vključno 3,5 m; Pomožni cestni objekti: vsi. Sem spada: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos; Sem ne spada: urbana oprema, npr. premična klop, smetnjak, senčnik, premično igralo, premična sanitarna enota (ni objekt), javna razsvetljava kot del cestnega telesa vodnjaki in vodometi (po pogojih za vodomet) ter objekti za oglaševanje; – ograja: samo enostaven objekt, višina do vključno 1,5 m, ki so: varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna ograja, protihrupna ograja ; – podporni zid: konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik zemljine, nezahteven in enostaven objekt, - višinska razlika med zemljiščem do 1 m; – rezervoar: objekt, povezan s tlemi ali vkopan, s priključki in z inštalacijami), enostaven - rezervoarji za vodo, prostornine do vključno 100 m3; – vodnjak, vodomet: enostaven - višina do vključno 5 m, globina do vključno 30 m; – priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja: enostaven – vsi. Sem spada: priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja) ; – kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne: enostaven – vse. – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: samo enostaven - Prostornina razlivne vode do vključno 250 m3. – Bazen: prostornina do vključno 60 m3. Sem spada: grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, vodni zbiralnik, bazen za kopanje, za gašenje požara, grajen ribnik, okrasni bazen; – pomožni komunalni objekt: enostaven – vsi. Sem spada: pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaje, ekološki otok. |
2. LEGA OBJEKTOV |
Odmiki in orientiranost objektov | Daljša stranica stavb je vzporedna s Partizansko cesto. Pri lociranju stavb je treba upoštevati mejo prikazano v grafični prilogi. |
3. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0.4 za skupno površino vseh stavb. |
Tlorisni gabariti | Objekti morajo biti podolgovate tlorisne oblike. Maksimalni tlorisni gabarit je omejen z gradbeno mejo prikazano v grafični prilogi. Znotraj gradbene meje je dopustno dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni tloris (L, T oblike, itd.). |
Višinski gabariti | Dopustna je etažnost K+P+M, P+M. Kolenčni zid je največ 0.8 m. Kota pritličja 30-50 cm nad koto obstoječega terena na zahodni strani objekta. |
4. NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI |
Nezahtevne in enostavne stavbe | – Na parceli namenjeni gradnji se lahko postavi največ eno stavbo iste vrste ali več stavb različnih vrst. Stavbe se postavljajo samostojno kot posamična stavba ali so prislonjene k osnovni stavbi in so statično ter gradbenotehnično samostojne. Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo tudi izven gradbene meje. – Majhne stavbe in majhno stavbo kot dopolnitev obstoječe pozidave ni dopustno umestiti med osnovno stavbo in prometno komunalni koridor - javno dovozno cesto (Partizansko cesto). Izjema je le vetrolov pred vhodom, nadstrešek in garaža. – Nadstrešek in garažo je dopustno locirati le tako, da ne zakrijejo čelne fasade (fasada ob Partizanski cesti) stanovanjske stavbe in se postavijo kot samostojni objekt lahko tudi iz predfabriciranih elementov. – Stavbe morajo biti od sosednje parcelne meje odmaknjene najmanj 1.5 m. V primeru, da se soseda odločita za gradnjo skupnih stavb, je njihova postavitev možna na parcelno mejo. – Stavbe morajo biti od javne ceste odmaknjene najmanj 5 m in od Senovskega potoka najmanj 5 m. Lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva in senčnica so lesene izvedbe. Nezahtevne in enostavne stavbe morajo biti oblikovno skladne z osnovno stavbo (stanovanjsko stavbo). – Dopustne so tudi ravne in enokapne strehe naklona do 10 stopinj. |
Ograje | Ograja je visoka največ 1,5 m je transparentna z uporabo lesa, kovine, betona ali kamna. Višina zidanega dela ograje okrog parcel je največ 0,6 m. Odmik ograj od parcelne meje mora biti najmanj 0.5 m. V soglasju z mejašem jo je dopustno postaviti tudi na parcelno mejo. Ograje morajo biti od roba cestnega telesa odmaknjene najmanj 1m in ne smejo posegati v območje preglednosti ceste. |
Podporni zidovi | – Podporni zidovi morajo biti kamniti, leseni ali reliefno obdelani in zazelenjeni. Odmik od parcelne meje je najmanj 0.5 m. – V primeru gradnje ob cesti, je treba pridobiti soglasje upravljavca. |
Objekt za oglaševanje | Objektov za oglaševanje ni dovoljeno umeščati na fasade stavb in ob cestnih priključkih, kjer bi lahko ovirali preglednost. |
5. OBLIKOVNI POGOJI |
Tipologija objektov | Dovoljena je gradnja samostoječih hiš in stanovanjskih dvojčkov. |
Strehe | – Dopustne so dvokapne strehe. Naklon strehe je dopusten od 35-40 stopinj. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. – Na delu strehe (do 40 %) je možna izvedba enokapnih in ravnih streh. Frčade so enakega naklona kot osnovna streha. Polkrožne frčade niso dopustne. Frčade na eni strehi so enotno oblikovane. Kritine so opečnate, sive ali rjave barve. Uporaba reflektirajočih kritin ni dopustna. |
Fasade | Prevladovati morajo naravni materiali, kot so: omet, les, kamen, dopustna je tudi uporaba stekla. Dovoljene so bele fasade ali fasade svetlih neintenzivnih barvnih tonov. Neintenzivni barvni toni so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije v beli osnovi manj kot 20 %. |
6. UREDITEV OKOLICE OBJEKTA |
Pogoji glede ureditve | – Pri zasaditvah se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne vrste listavcev in grmičevje. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. – Varuje in ohranja se vegetacija obrečnega pasu ob Senovskem potoku. – Vzorec zasaditve površin ob cestah, je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. – Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. V primeru premostitve z opornimi zidovi so ti zazelenjeni. – Manipulativne in parkirne površine so dopustne asfaltirane ali tlakovane. |
7. KMETIJSKE POVRŠINE |
Pogoji glede urejanja | Ohranjajo se kmetijske površine na skrajnem severu obravnavanega območja. |
8. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Pri določitvi parcel, namenjenih gradnji je treba upoštevati: – do vsake parcele, namenjene gradnji mora biti zagotovljen dostop z javne ceste; – parcele namenjene gradnji so velikosti od 800 do 1700 m2. Parcelacija se izvaja v skladu z grafično prilogo. |
9. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
Splošni pogoji | – Pri priključevanju je treba upoštevati projektne pogoje, podane v smernicah. – Na območju strokovne podlage je obvezna priključitev na vodovodno, kanalizacijsko, elektroenergetsko in cestno omrežje. – Pred izdelavo projektne dokumentacije je treba od posameznih upravljavcev pridobiti podatke za projektiranje komunalne in prometne infrastrukture. – Za priključitev objekta na gospodarsko javno infrastrukturo se pridobi soglasje. |
Priključevanje na elektroenergetsko omrežje | – Električna energija za predvidene objekte je na razpolago na nizko napetostnih zbiralnicah v transformatorski postaji 20/0,4 kV Senovo restavracija. Priključitev objektov se ureja preko NN omrežja in samostoječih priključnih elektro merilnih omaric. – Spodbuja se energetsko varčna gradnja in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. Dopustna je postavitev in vgradnja nebleščečih naprav za izkoriščenje sončne energije na strehah stavb, v skladu s pogoji ter soglasji pristojnih soglasodajalcev. |
Priključitev na prometno omrežje | Vsi objekti morajo imeti urejen dovoz do javne ceste. Dovozi in priključki na javno cesto, morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Zagotovljena mora biti preglednost cestnih priključkov na obstoječo in rekonstruirano cesto. Izvedeni morajo biti v skladu s pogoji upravljavca. Za priključitev na cestno omrežje je treba pridobiti soglasje pristojnega upravljavca. |
Priključitev na plinovodno omrežje | Objekti se priključujejo na plinovodno omrežje po pogojih upravljavca. |
Priključitev na vodovodno omrežje | Vse novogradnje se priključijo na vodovodno omrežje iz priključnega vodovoda. Priključek se izvede iz obstoječega vodovoda PE 125, ki poteka po Rudarski ulici. Priključitev na javno vodovodno omrežje je možno samo v primeru, ko hidravlične in tlačne razmere na javnem vodovodnem omrežju dopuščajo priključitev novih uporabnikov. V nasprotnem primeru je potrebna rekonstrukcija vodovodnega omrežja. Priključitve se izvajajo v skladu s pogoji upravljavca. |
Priključitev na kanalizacijsko omrežje | Komunalne odpadne vode iz novih objektov se odvajajo v kanalizacijski sistem Senovo-Brestanica, ki se zaključi na čistilni napravi Brestanica. V primeru nezadostnih kapacitet so potrebna dograjevanja oziroma rekonstrukcije vodov. Priključitve se izvajajo v skladu s pogoji upravljavca. |
Odpadki | – Komunalne odpadke je treba zbirati v tipskih posodah. Zbirno mesto mora biti urejeno v skladu s predpisi s področja urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko tehničnim pogojem. Urejeno mora biti v sklopu parcele, namenjene gradnji in ne sme ovirati prometa na javni cesti. Lokacija odjemnega prostora se mora nahajati ob transportni poti smetarskega vozila. – Na območju je ob Partizanski ulici površina za ekološki otok za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. |
Komunikacijska infrastruktura | Priključevanje se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi. Priključitev se izvede iz obstoječe trase, ki potek zahodno od območja po koridorju rudniške proge ter iz trase zgrajene na Partizanski cesti. |
10. GRADNJA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA |
Splošni pogoji | – Pri gradnji je treba upoštevati projektne pogoje, podane v smernicah. – Dovoljene so gradnje, rekonstrukcije, prenove in odstranitve infrastrukture ter vzdrževalna dela. Trase omrežij infrastrukture je treba medsebojno uskladiti in združevati v skupne koridorje. Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev posameznih porabnikov. – Omrežja komunikacijske in elektroenergetske infrastrukture, je potrebno graditi v podzemni izvedbi. – Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil. – Na celotnem poteku trase mora biti zagotovljena dostopnost do objektov komunalne opreme. – Nadzemne komunalne in energetske naprave (trafo postaje, itd.) je potrebno umeščati tako, da niso vizualno izpostavljene. Postavitve teh objektov v območjih varstva kulturne dediščine niso dopustne. Upoštevati odpravo arhitektonskih ovir za invalide. |
Vodovodno omrežje | – Za priključitev novih objektov na obstoječe vodovodno omrežje se načrtuje izgradnja nove trase vodovoda ob Partizanski ulici. – Vodovodno omrežje mora, poleg oskrbe s pitno vodo, zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov. Hidrante je treba praviloma umeščati na ustreznih medsebojnih razdaljah in zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin. |
Kanalizacijsko omrežje (fekalna in padavinska kanalizacija) | – Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu, in sicer za komunalne odpadne vode ter za padavinske vode. Kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno vodo ne sme biti priključen na mešani sistem. – Za odvod padavinske vode se načrtuje izgradnja padavinske kanalizacije. – Padavinsko vodo se lahko odvaja v rezervoarje padavinske vode in se jo ponovno uporablja za sanitarno vodo, za zalivanje vrtov, zelenic, pranje avtomobilov in podobno. Viške padavinske vode se odvaja v padavinsko kanalizacijo. – Padavinske vode s cestnih površin (Partizanske ulice) se preko lovilca olj odvaja v načrtovano padavinsko kanalizacijo. |
Omrežje zemeljskega plina | Novi objekti se priključijo na omrežje zemeljskega plina, ki se zgradi v podzemni izvedbi vzdolž vzhodne meje obravnavanega območja strokovnih podlag. |
Elektroenergetsko omrežje | Trasa nizko napetostnega omrežja s samostoječimi priključnimi elektro merilnimi omaricami se zgradi ob Partizanski cesti. |
Komunikacijska infrastruktura | Trasa širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij za priključitev novih stavb poteka ob Partizanski cesti. |
Prometna ureditev | – Za rekonstrukcijo Partizanske ceste se varuje prometno komunalni koridor minimalne širine 7,0 m z vsemi komunalnimi vodi ter enostranskim pločnikom (cesta 5,50 m in pločnik 1,50 m). – V sklopu parcel, namenjenih gradnji individualnih stanovanjskih objektov, je potrebno zagotoviti vsaj 2 parkirni mesti ter obračališče na parceli. – Manipulativne površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na podlagi soglasja organa, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste. – Urgentni in intervencijski dovozi do parcel namenjenih gradnji, morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč. |
11. VAROVALNI PASOVI IN KORIDORJI GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
Splošni pogoji | – Za gradnjo in vzdrževanje objektov in naprav v varovalnih pasovih prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca posamezne infrastrukture. – Pri vseh posegih je treba obstoječe vode ustrezno zaščititi in po potrebi preurediti. Pred začetkom izvajanja del, je investitor dolžan pravočasno obvestiti upravljavce tangirane gospodarske javne infrastrukture. – Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena. |
Vodovodno omrežje | – Na trasi javnega vodovoda oziroma v njegovem varovalnem pasu je prepovedano postavljati vse vrste gradbenih objektov ter saditi sadna ali okrasna drevesa in drugih trajnih nasadov. – Ravno tako je v varovalnem pasu vodovoda prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanje ali zniževanje globine vodovoda od predpisane. V nasprotnem primeru je investitor dolžan prestaviti javni vodovod na svoje stroške. – Zemeljska dela v zaščitnem pasu komunalnih vodov, širine 1,50 m levo in desno od komunalnih vodov, se izvajajo pod nadzorom pooblaščenega predstavnika upravljavca komunalne javne infrastrukture, ter ob upoštevanju njegovih navodil, pri čemer morajo biti zemeljska dela pri križanju z vodovodom izvedena ročno. |
Kanalizacijsko omrežje | – Na trasi javne kanalizacije oz. v njenem varovalnem pasu je prepovedano postavljati vse vrste gradbenih objektov ter saditi sadna ali okrasna drevesa in drugih trajnih nasadov, oziroma se dela izvajajo v skladu s pogoji upravljavca GJI. – Ravno tako je v varovalnem pasu kanalizacije prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine kanalizacije od predpisane. V nasprotnem primeru je investitor dolžan prestaviti javno kanalizacijo na svoje stroške. |
Elektroenergetsko omrežje | – Obstoječe SN 20 kV kablovode, NN kablovode in NN nadzemno omrežje, je potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje pri načrtovanju in gradnji novih objektov in pripadajoče komunalne infrastrukture. – Pri delih v bližini el. vodov in naprav, je potrebno upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise. Zaradi tega je treba omejiti doseg gradbenih strojev in njihovih delov tako, da ni možno približevanje istih v bližino el. voda na razdaljo manjšo od 3 m. – V bližini el. kablov so dovoljeni samo ročni izkopi, ki morajo biti pod strokovnim nadzorom upravljavca. |
Omrežje zemeljskega plina | Za poseganja v varovalne pasove plinovodov je treba pridobiti pogoje in soglasja sistemskega operaterja omrežja zemeljskega plina. V varovalnem pasu vseh plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom sistemskega operaterja. |
Komunikacijska infrastruktura | Varovani pas širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij znaša na vsako stran od osi voda 1 m. |
Varovalni koridor rudniške železnice | Ohranja se koridor rudniške železnice za potrebe kolesarjev, pešcev in infrastrukture. |
12. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, OKOLJA, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VAROVANJE ZDRAVJA |
Kulturna dediščina | – Na območju strokovne podlage je evidentiran en objekt kulturne dediščine, in sicer trasa senovske rudniške železnice. – Pri poseganju v koridor železnice se posegi izvajajo skladno s kulturnovarstvenimi pogoji. |
Varstvo okolja | – Na obravnavanem območju so dopustne le tiste dejavnosti, ki skladno z veljavnimi predpisi ne povzročajo večjih obremenitev okolja in ne presegajo dovoljene ravni hrupa za stanovanjsko območje. – Gradnja objektov in rekonstrukcije so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene. |
Požar | Pri načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upošteva prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi. |
Potres | Objekti morajo biti projektirani in protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za 8. stopnjo potresne intenzitete po lestvici MSK-64 in ob upoštevanju projektnega pospeška tal. |
Elektromagnetno sevanje | Gradnja objektov in naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektromagnetnih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa. |
Svetlobno onesnaženje | Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja. |
Zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem | – Pri vseh novih gradnjah morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov, v skladu z veljavnimi predpisi. – Pri gradnji stanovanjskih stavb je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem odlokom. Pri stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti minimalni čas osončenja z direktno sončno svetlobo, ki znaša: – dne 21. 12. – najmanj 1 uro, – dne 21. 3., 21. 6. in 21. 9. – najmanj 3 ure. |
13. DOPUSTNA ODSTOPANJA |
Pri infrastrukturnih ureditvah je možno odstopanje potekov predvidenih tras, lokacij in zmogljivosti, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke oziroma ekonomske rešitve, ob upoštevanju vseh varstvenih ukrepov in pogojev, ki so določeni za posamezne vode s strani upravljalcev gospodarske javne službe. |
3.4.2 Večstanovanjska gradnja
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Dopustna je gradnja: 112 Večstanovanjske stavbe 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na stanovanjskih površinah (SS) in osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) so dovoljeni tudi: – majhne stavbe – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave – samostojno parkirišče |
Dopustne dejavnosti | Dopustne dejavnosti znotraj stanovanjskih površinah (SS), poleg bivanja so: (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI: 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti 63 Druge informacijske dejavnosti (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI: 64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih Skladov 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI: 68 Poslovanje z nepremičninami (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI: 69 Pravne in računovodske dejavnosti 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje 73 Oglaševanje in raziskovanje trga 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI: 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: 88 Socialno varstvo brez nastanitve: dnevno varstvo otrok, dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij (S) DRUGE DEJAVNOSTI 95 Popravilo računalnikov in izdelkov za široko rabo; 96 Druge storitvene dejavnosti Na območju osrednjih centralnih dejavnosti (CU) so poleg dejavnosti, ki so dovoljene na stanovanjskih površinah (SS), dopustne tudi naslednje dejavnosti: (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (I) GOSTINSTVO 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 58 Založništvo 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi 60 Radijska in televizijska dejavnost (K) FINAČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve (N) DRUGE RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti Navedene dejavnosti je možno opravljati pod pogoji: – dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, – parkirišča ter manipulativne površine morajo biti urejene v sklopu parcele namenjene gradnji – da dejavnost ne presega predpisanih standardov kakovosti okolja glede hrupa, onesnaženosti zraka, voda, svetlobnega ali drugega onesnaževanja Dejavnosti je dopustno izvajati le v pritličnih ali kletnih prostorih. |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0,5. |
Tlorisni gabariti | – Ohranjajo se obstoječi tlorisni gabariti stavb, brez možnosti dodajanja dodatnih volumnov. – Na podolgovato tlorisno obliko novih stavb ni dopustno dodajanje dodatnih volumnov. – Največji tlorisni gabarit je 450 m2. |
Višinski gabariti/ etažnost | – Stavbe se višinsko prilagajajo višini obstoječe sosednje stavbe in ne smejo izstopati iz silhuete naselja. – Največ do P+3+M nad koto obstoječega terena, možna je gradnja tudi kletne etaže. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina | Streha: – simetrična dvokapnica, naklon od 35° - 45°. Kritine: – opečna ali betonska, opečno-rdeče barve. |
Fasade | – Zaglajen zidarski omet, pokončne okenske odprtine, simetrično razporejene. – Dopustno je kombiniranje največ dveh fasadnih barv. |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Parcele so v skladu z grafično prilogo Urbanističnega načrta Senovo »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov«. Dopustne so spremembe parcelacije pod pogojem, da se ohrani število parcel za gradnjo. |
5. OSTALI POGOJI |
SEN 051, 052 | – Dopustna je postavitev nadstreškov za avtomobile iz predfabriciranih elementov. Garaže in nadstreške je dopustno graditi le v nizu, pod pogojem, da so enotno oblikovani. – Ohranjajo se gozdni otoki po dejanski rabi zemljišč. – Ob Cesti Kozjanskega odreda se izvede sanacija oziroma zamenjava konstrukcije vizualno komunikacijskih objektov z enako funkcijo (VKO – Ob Kajuhovi ulici se v največji možni meri ohranjajo vrtovi za urbano vrtnarjenje. |
3.4.3 Območja proizvodnih dejavnosti
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na območju gospodarske cone (IG) je dopustna gradnja: 1242 Garažne stavbe 125 Industrijske stavbe in skladišča: samo delavnice, montažne hale, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice, hladilnice in specializirana skladišča in pokrite skladiščne površine 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo Na površini za industrijo (IP) je dopustna gradnja: 1242 Garažne stavbe 125 Industrijske stavbe in skladišča Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja: 111 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča |
Vrste gradenj | Na površini za turizem (BT) je dopustna le rekonstrukcija, vzdrževanje in sprememba namembnosti obstoječe rudniške stavbe za potrebe gostinskih in turističnih dejavnosti. Gradnja novih stavb ni dopustna. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na območju gospodarske cone (IG) in površini za industrijo (IP) je dopustna gradnja tudi: – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: samo lopa, uta, nadstrešek, vetrolov, – samostojno parkirišče. Na površini za turizem (BT) je dopustna gradnja: – majhna stavba, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, – samostojno parkirišče. Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja enakih objektov kot v EUP za stanovanjske površine. |
Dopustne dejavnosti | Na območju gospodarske cone (IG) in površini za industrijo (IP) so dopustne dejavnosti: (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov 27 Proizvodnja električnih naprav 28 Proizvodnja drugih strojev in naprav 29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 30 Proizvodnja drugih vozil in plovil 31 Proizvodnja pohištva 33 Popravila in montaža strojev in naprav |
| (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE: 52.1 Skladiščenje (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 77 Dajanje v najem in zakup Na površini za turizem (BT) so dopustne dejavnosti: (I) GOSTINSTVO 65 Dejavnost strežbe jedi in pijač (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustno izvajanje enakih dejavnosti in pod istimi pogoji kot v EUP za stanovanjske površine. |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0,7. |
Višinski gabariti/etažnost | Na površini gospodarske cone (IG) in površini za industrijo (IP): višina novih stavb ne sme presegati višine obstoječih stavb. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina | Na površini gospodarske cone (IG) in površini za industrijo (IP) so dopustne ravne ali enokapne strehe. |
Fasade stavb | – Fasade so svobodno in enostavno oblikovane, podrejene so funkciji in tehnologiji stavbe. – V enoti SEN 062 se obcestne fasade oblikuje kvalitetno (barvni poudarki, arhitekturni členi, sodobni materiali). |
4. OSTALI POGOJI |
SEN 061 | – Varuje se koridor nekdanje ozkotirne rudniške železnice, za ureditev večnamenske poti in umestitev gospodarske javne infrastrukture. – Na varovanem območju profane stavbne dediščine, ki je bila odstranjena (nekdanja rudniška železnica), je treba ob predvideni kolesarski progi ohranjati komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na okolico - pripadajoči odprti prostor z niveleto površin. – Ob Belskem potoku 5 m levo in desno od vodnega zemljišča gradnja javne infrastrukture ni dopustna. – Med območjem gospodarske cone in območjem za turizem se uredi zeleni pas, kjer se zasadi avtohtono drevje. Zeleni pas se uredi tudi na meji med območjem za turizem in stanovanjskimi površinami. |
SEN 062 | Na površini ceste (PC) se prometne ureditve na območju regionalne ceste načrtujejo v skladu z Idejno zasnovo za ureditev regionalne ceste R2-422/133 Podsreda-Senovo-Brestanica od km 12+550 do km 13+200, (izdelal GPI Novo mesto, november 2008). |
3.4.4 Centralne dejavnosti
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je dopustna gradnja: 111 Enostanovanjske stavbe 112 Večstanovanjske stavbe 121 Gostinske stavbe 122 Poslovne in upravne stavbe 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij 125 Industrijske stavbe in skladišča: samo delavnice, montažne hale, avtomehanične in podobne delavnice, hladilnice in specializirana skladišča ali pokrite skladiščne površine. 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 2141 Mostovi in viadukti 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja: 112 Večstanovanjske stavbe 122 Poslovne in upravne stavbe 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja: 1110 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča Na drugih urejenih zelenih površinah (ZD) je dopustna gradnja: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Dopustna je gradnja tudi: – majhna stavba , – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje. Na drugih urejenih zelenih površinah (ZD) je dopustna gradnja: – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, samo uta. |
Dopustne dejavnosti | – Poleg bivanja so na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) dopustne dejavnosti: (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI: vse razen 19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov, 20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, 24 Proizvodnja kovin (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE 52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti 53 Poštna in kurirska dejavnost (I) GOSTINSTVO 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI: vse razen 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI: (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: 86 Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI (S) DRUGE DEJAVNOSTI (T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CD) so dopustne dejavnosti : (O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, DEJAVNOST SOCIALNE VARNOSTI (P) IZOBRAŽEVANJE (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI Na stanovanjskih površinah (SS) so poleg bivanja dopustne dejavnosti: (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (I) GOSTINSTVO 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač 58 Založništvo 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi 60 Radijska in televizijska dejavnost (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI: 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, 63 Druge informacijske dejavnosti. (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI: 64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI: 68 Poslovanje z nepremičninami (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI: 69 Pravne in računovodske dejavnosti 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje 73 Oglaševanje in raziskovanje trga 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI: 77 Dajanje v najem in zakup 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: 86 Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti 88 Socialno varstvo brez nastanitve: dnevno varstvo otrok, dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI: 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas: vse razen dejavnost zabaviščnih parkov, marin in smučarskih centrov (S) DRUGE DEJAVNOSTI |
| (T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO Dejavnosti je dopustno opravljati le pod pogoji: – da dejavnost ne presega predpisanih standardov kakovosti okolja glede hrupa, onesnaženosti zraka, voda, svetlobnega ali drugega onesnaževanja, – da je dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, parkirišča ter manipulativne površine potrebne za opravljanje dejavnosti morajo biti urejene v sklopu parcele namenjene gradnji. |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0,7. |
Tlorisni gabariti | V enoti SEN 072 je dopustno združevanje stavb v obcestne nize. Velikost stavb na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je do 1400 m2. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina | V enoti SEN 072 so dopustne tudi ravne strehe. |
Fasade stavb | Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (uporaba sodobnih materialov, enostavne členitve). |
4. OSTALI POGOJI |
SEN 071 | Na drugih urejenih zelenih površinah je dopustna ureditev učilnic v naravi in ureditev vrtov. |
SEN 072 | – Na površini ceste (PC) se prometne ureditve na območju regionalne ceste načrtujejo v skladu z Idejno zasnovo za ureditev regionalne ceste R2-422/133 Podsreda-Senovo-Brestanica od km 12+550 do km 13+200, (izdelal GPI Novo mesto, november 2008). – Zgradi se cesta z mostom čez Senovski potok. – Načrtuje se ureditev lokalne ceste ter ureditev večnamenske poti in umestitev gospodarske javne infrastrukture na levem bregu Senovskega potoka. Do ureditve večnamenske poti po desnem bregu potoka, kolesarski promet poteka ob Titovi cesti. – Na območju HT vodnih in obvodnih organizmov se obrežna vegetacija ohranja, hidrološke razmere potoka se ne spreminja. – Pred gradnjami na območju poplav Senovskega potoka, razvidnih v Prikazu stanja prostora je treba zaradi premajhne pretočne odprtine premostitve zamenjati mostno konstrukcijo pri »Bagariju«, na dovozni poti do objekta, na podlagi projekta »Dovški potok, Urejanje Dovškega potoka v območju obrtne cone v Senovem, št, proj. 1916, dec. 2007, VGP Novo mesto«. – Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorski izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. |
3.4.5 Zelene površine za oddih, rekreacijo in šport
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na površinah za oddih rekreacijo in šport (ZS) je dopustna gradnja: 24110 Športna igrišča, vse razen površin za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča V enoti SEN 082 je poleg navedenih objektov dopustna tudi gradnja: 2141 Mostovi in viadukti (most čez Senovski potok) Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja: 1265 Stavbe za šport V enoti SEN 082 se ohranja obstoječ gozd. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja tudi: – majhna stavba, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave. |
Dopustne dejavnosti | Dopustne dejavnosti na območju zelenih površin (ZS) in centralnih dejavnosti (CD): (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas V stavbi za šport je dopustno tudi izvajanje: (I) GOSTINSTVO 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0,7. |
Tlorisni gabariti | Stavba za šport je tlorisne velikosti do 150 m2. |
Višinski gabariti/etažnost | Pritličje, višine do 7 m. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina | Sodobno oblikovanje. |
Fasade stavb | Sodobno oblikovanje. |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Parcele se prosto oblikujejo glede na razpoložljiv prostor in potrebe dejavnosti. |
5. OSTALI POGOJI |
SEN 081 | – Na robu površine za oddih rekreacijo in šport (ZS) se vzpostavi zeleni pas širine 5m, ki se zasadi z avtohtonim drevjem in grmičevjem. – Pred gradnjo objektov je zaradi gradnje na nasutem terenu treba izdelati geotehnično poročilo. – Varuje se koridor ozkotirne rudniške železnice za ureditev večnamenske poti. |
SEN 082 | – Ob desnem bregu Senovskega potoka se na površini cest (PC) načrtuje nova cestna povezava za lokalni cestni promet med Jetrnim selom in trgovskim centrom Spar na Senovem. Od novega mostu čez potok v smeri severa se uredi večnamenska steza za kolesarje in pešce. – Na območju ostalih prometnih površin (PO) se varuje koridor nekdanje ozkotirne rudniške železnice (širine 4 m), za ureditev večnamenske oz. kolesarske poti in umestitev gospodarske javne infrastrukture. – Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. |
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja: 12112 Gostilne, restavracije in točilnice 1265 Stavbe za šport 2411 Športna igrišča 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča Na območju športnega centra (BC) je dopustna gradnja le: 2411 Športna igrišča 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD), in območju športnega centra (BC) je dopustna gradnja tudi: – majhna stavba, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, – samostojno parkirišče, – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje. |
Dopustne dejavnosti | Dopustne dejavnosti na drugem območju centralnih dejavnosti (CD): (I) GOSTINSTVO (P) IZOBRAŽEVANJE (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 86.9 Druge dejavnost za zdravje, 86.901 Alternativne oblike zdravljenja, 86.909 Druge dejavnosti (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas: vse razen Dejavnost zabaviščnih parkov, 93.291 Dejavnost marin in 93.292 Dejavnost smučarskih centrov Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustno tudi bivanje. |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor | Do 0,7. |
Tlorisni gabariti | Pri športnih objektih, pa se tlorisni gabariti prilagodijo vrsti dejavnosti. |
Višinski gabariti/etažnost | Se prilagajajo potrebam dejavnosti. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritina | Sodobno oblikovanje. Dopustne so tudi ravne strehe. |
Fasade stavb | Sodobno oblikovane. |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Parcelacija ob javnih površinah se izvaja tako, da se varuje koridor za rekonstrukcijo ceste in ureditev pločnika ter potrebe gradnje gospodarske infrastrukture. |
5. OSTALI POGOJI |
SEN 09 | Uredi se pešpot ob potoku in uredijo peš brvi čez potok. |
3.4.7 Usmeritve za izdelavo OPPN
216. člen
(SEN 032, SEN 033, SEN 034, SEN 035)
OZNAKA EUP | IME EUP | USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN |
SEN 032 | Stanovanjska površina pod Čičovim vrhom na Senovem | Na območju se načrtuje gradnja enostanovanjskih ali dvostanovanjskih stavb. |
SEN 033 | Poslovna cona vzhodno od regionalne ceste in severno od Metalne na Senovem | – Na območju se načrtuje gradnja stavb za trgovske, oskrbne, storitvene in kulturne dejavnosti z možnostjo bivanja. – Ob Titovi cesti se varuje koridor, širine 2,5 m za umestitev večnamenske steze oziroma kolesarske steze in zeleni pas, širine 3 m, kjer se zasadi avtohtona drevesna vegetacija. |
SEN 034 | Poslovna cona južno od Metalne na Senovem | – Na območju se načrtuje gradnja stavb za trgovske, oskrbne in storitvene dejavnosti. Pri načrtovanju se na površini cest (PC) upoštevajo prometne ureditve določene z idejno zasnovo za ureditev regionalne ceste R2-422/133 Podsreda-Senovo-Brestanica od km 12+550 do km 13+200( izdelal GPI Novo mesto, november 2008). – Ob regionalni cesti se odstrani obstoječe jumbo panoje, ker negativno vplivajo na vizualno podobo prostora in kvarijo pogled na naravno krajino. Vzdolž regionalne ceste se uredi zeleni pas, širine 5 m. Zasadi se avtohtona vegetacija. |
SEN 035 | Območje energetike (E) na Jalovišču | – Načrtovana je gradnja energetskih objektov: sončne elektrarne in drugih objektov namenjenih proizvodnji energentov iz lesa (biomasa). Na območju je dopustna gradnja tudi stavb za rastlinsko pridelavo. – Območje se nameni: odlaganju hlodovine in lesene mase; razrezu ter shranjevanju lesa; izdelavi lesenih sekancev in peletov; gojenju zelenjave in okrasnih rastlin v rastlinjaku; proizvodnji toplotne energije za daljinsko ogrevanje naselja in rastlinjakov s kotlarno in dodatnimi strešnimi kolektorji; proizvodnji električne energije kot stranski produkt v kotlarni in s pomočjo strešnih fotovoltaičnih modulov. Objekti se namenijo shranjevanju razrezanega lesa, lesne biomase, rastlinjakom, delavnici, garaži, kotlarni in upravi. Na območju se načrtuje tudi lastna vrtina za tehnološko vodo. – Stavbe se locirajo vzporedno s terenom v več platojih, ki se višinsko prilagodijo obstoječemu terenu. Višina stavb je do 8m od kote urejenega terena. Strehe so simetrične dvokapnice, naklona 35 stopinj. Dopustne so tudi ravne strehe pod pogojem, da je enotno oblikovanje na območju celotne enote. – Ob robu območja se vzpostavi zeleni pas, ki se zasadi z avtohtonim drevjem in grmičevjem. – Dostop do območja se uredi iz lokalne ceste št. 191031 in iz vzhodne smeri. – V fazi izdelave OPPN je zaradi gradnje na nasutem terenu treba izdelati geološko geomehansko poročilo. |
3.5 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Podbočje
(enote urejanja na območju urbanističnega načrta Podbočje ter način urejanja prostora)
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA EUP IN NAČIN UREJANJA | IME EUP | OZNAKA EUP |
02 – veljavni občinski prostorski akt | Ureditveni načrt za naselje Podbočje | POD 02 |
03 – predvideni občinski podrobni prostorski načrt-OPPN | Poslovna cona Podbočje | POD 031 |
Stanovanjske površine Podbočje | POD 032 |
04 – PIP stanovanjska gradnja | Stanovanjska površina na vzhodu naselja | POD 04 |
3.5.1 Stanovanjska gradnja
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja: 111 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine) 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje (samo ograje, oporni zid, škarpa) Na območju kmetije je poleg stanovanjskih stavb dopustna gradnja tudi 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Dopustna je gradnja tudi naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: – majhna stavba, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, samo: vodni zbiralnik, bazen za kopanje, za gašenje požara, grajen ribnik, okrasni bazen, – objekt za rejo živali, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, – objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost . |
Dopustne dejavnosti | – Dopustne dejavnosti: (A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve 03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 10 Proizvodnja živil 11 Proizvodnja pijač 13 Proizvodnja tekstilij 14 Proizvodnja oblačil 16 Obdelava in predelava lesa 17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa |
| (F) GRADBENIŠTVO (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE 53 Poštna in kurirska dejavnost (I) GOSTINSTVO (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI; vse razen 72 Znanstvena in raziskovalna dejavnost (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI: 77 Dajanje v najem in zakup 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti (P) IZOBRAŽEVANJE (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 86 Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti 88 Socialno varstvo brez nastanitve: dnevno varstvo otrok, dejavnost invalidskih podjetij, dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas (S) DRUGE DEJAVNOSTI (T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO V stavbah je dopustno izvajati dejavnosti do 50 % neto tlorisne površine stanovanjske stavbe pod naslednjimi pogoji: – parkirišča ter manipulativne površine potrebne za opravljanje dejavnosti morajo biti urejene v sklopu parcele namenjene gradnji, – dejavnosti sodijo v III. območje varstva pred hrupom (50-60 dBa), – dejavnosti ne presegajo predpisanih standardov kakovosti okolja, glede onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, – za njih ni treba izdelati presoje vplivov na okolje. |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | do 0,7 |
Višinski gabariti/etažnost | – P+M. Klet je možno zgraditi pod pogojem, da je v celoti vkopana v zemljo, največ 0,4 m nad koto najvišjega obstoječega terena ob stavbi. – Višina slemena je največ 8,5 m nad koto najnižjega urejenega terena ob stavbi. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Strehe in kritine | Simetrične dvokapnice, naklona 35-45°. |
3.5.2 Usmeritve za izdelavo OPPN
OZNAKA EUP | IME EUP | USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN |
POD 031 | Poslovna cona Podbočje | – Na drugo območje centralnih dejavnosti (CD) se umeščajo oskrbne, storitvene, servisne ter obrtne dejavnosti. V objektih je dopustno urediti tudi stanovanja. Stavbe se načrtujejo pravokotne tlorisne zasnove. Maksimalna višina stavb je do 11 m (P+M). Možna je členitev v tlorisu in na fasadi. Strehe so simetrične dvokapnice z naklonom 33-45°. Kolenčni zid do 1,0 m. – Na območju cone se ob južni, vzhodni in zahodni meji uredi zeleni pas s skupinami visokoraslega avtohtonega drevja s čimer se zagotovi čim manjšo vidno izpostavljenost novega kompleksa. |
POD 032 | Stanovanjske površine Podbočje | – Na stanovanjskih površinah (SS) se načrtuje gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb. – Zasnova območja mora slediti tipologiji naselja. Arhitektura stanovanjskih stavb naj povzema elemente tradicionalne vaške arhitekture. – Odmik stavb od meje gozda po namenski rabi površin je najmanj 25 m. |
3.6 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Raka
(enote urejanja na območju urbanističnega načrta Raka ter način urejanja prostora)
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA EUP IN NAČIN UREJANJA | IME EUP | OZNAKA EUP |
02 - veljavni občinski prostorski akti | Ureditveni načrt za naselje Raka | RAK 02 |
03 – predvideni občinski podrobni prostorski načrt-OPPN | Stanovanjska površina severno od gradu na Raki | RAK 03 |
04 - PIP stanovanjska gradnja | Stanovanjske površine z gozdom ob severni in zahodni meji naselja | RAK 041 |
Stanovanjska površina južno do pokopališča | RAK 042 |
Stanovanjska površina južno od župnišča | RAK 043 |
Stanovanjska površina ob cesti za Smednik | RAK 044 |
Stanovanjska površina ob cesti za Sela | RAK 045 |
Stanovanjska površina severno od centra naselja | RAK 046 |
| Stanovanjska površina v jugozahodnem delu naselja | RAK 047 |
05 – PIP drugo območje centralnih dejavnosti | Drugo območje centralnih dejavnosti na severu naselja | RAK 05 |
06 – PIP zelene površine | Območje pokopališča Raka | RAK 06 |
07 – PIP gozdne površine | Območje gozda okrog grajskega kompleksa | RAK 07 |
3.6.1 Stanovanjska gradnja
(RAK 041, RAK 042, RAK 043, RAK 044, RAK 045, RAK 046, RAK 047)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja: 111 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine) 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje (samo ograje, oporni zid, škarpa). Na območju kmetije je poleg stanovanjskih stavb dopustna gradnja tudi 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe. |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja tudi naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: – majhna stavba, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, – samostojno parkirišče, – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, samo: vodni zbiralnik, bazen za kopanje, za gašenje požara, grajen ribnik, okrasni bazen, – objekt za rejo živali, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, – objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost. Stavbe ni dopustno postavljati med javno dovozno cesto in osnovno stavbo. Izjema je le vetrolov pred vhodom in nadstrešek. |
Dopustne dejavnosti | Dopustne dejavnosti: (A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve 03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 10 Proizvodnja živil 11 Proizvodnja pijač 13 Proizvodnja tekstilij 14 Proizvodnja oblačil 16 Obdelava in predelava lesa 17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (F) GRADBENIŠTVO (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE 53 Poštna in kurirska dejavnost (I) GOSTINSTVO (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI; vse razen 72 Znanstvena in raziskovalna dejavnost (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI: 77 Dajanje v najem in zakup 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti. (P) IZOBRAŽEVANJE (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 86 Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti 88 Socialno varstvo brez nastanitve: dnevno varstvo otrok, dejavnost invalidskih podjetij, dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas (S) DRUGE DEJAVNOSTI (T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO V stavbah, na stanovanjskih površinah (SS) je dopustno izvajati dejavnosti do 50 % neto tlorisne površine stanovanjske stavbe pod naslednjimi pogoji: – parkirišča ter manipulativne površine potrebne za opravljanje dejavnosti morajo biti urejene v sklopu parcele namenjene gradnji, – dejavnosti sodijo v III. območje varstva pred hrupom (50-60 dBa), – dejavnosti ne presegajo predpisanih standardov kakovosti okolja, glede onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, – za njih ni treba izdelati presoje vplivov na okolje. |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | od 0,7 |
Tlorisni gabariti | Na osnovni tloris je dopustno dodajati volumne (L in T oblike), do največ 20 % osnovnega tlorisa. |
Višinski gabariti/ etažnost | V enoti RAK 046 je etažnost največ K+P+M. Višina kolenčnega zida je največ 0,40 m. Višina slemena je največ 8,5 m nad koto najnižjega obstoječega terena ob stavbi. |
3. OBLIKOVNI POGOJI |
Tipologija objektov, morfologija pozidave, lega objekta | – Stanovanjske stavbe se locirajo v gradbeni liniji, ki je vzporedna s cesto. – V enoti RAK 041 se na stanovanjski površini v severnem delu naselja stanovanjske stavbe locirajo z daljšo stranico vzporedno z javno potjo št. 694051 in vzporedno s krajšo stranico ob javni poti št. 694054. |
Strehe in kritina | Naklon 40 do 45 stopinj. |
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
Velikost parcele namenjene gradnji | Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo upoštevajoč grafično prilogo Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov« tako, da se upošteva število določenih parcel namenjenih gradnji na posameznih stanovanjskih površinah. |
5. OSTALI POGOJI |
RAK 041 | Na območju arheološkega najdišča je treba upoštevati prostorske izvedbene pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. Pred posegi je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. |
RAK 044 | – Upoštevati je treba vplivno območje kulturne dediščine, tako da se posegi in dejavnosti prilagajajo celotnemu ohranjanju dediščine. – Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike. – Dopustna je legalizacija stavb v primeru, da manjši del stavbe sega izven stavbnega zemljišča. Dele stavb izven stavbnega zemljišča je dopustno legalizirati pod pogojem, da s tem soglašajo pristojni organi, na katerih varstvene režime ali varovalne pasove se posega in upravljavci gospodarske javne infrastrukture. |
3.6.2 Drugo območje centralnih dejavnosti
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustno postavljati: 12112 Gostilne, restavracije in točilnice 12203 Druge poslovne stavbe 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 125 Industrijske stavbe in skladišča: samo delavnice, montažne hale, hladilnice in specializirana skladišča ali pokrite skladiščne površine Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja: 1110 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja tudi: – samostojno parkirišče Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja tudi: – majhna stavba, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave |
Dopustne dejavnosti | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustno izvajanje obstoječih dejavnosti in umeščanje novih: (A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 10 Proizvodnja živil 11 Proizvodnja pijač 13 Proizvodnja tekstilij 14 Proizvodnja oblačil 16 Obdelava in predelava lesa 17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (F) GRADBENIŠTVO (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE 53 Poštna in kurirska dejavnost (I) GOSTINSTVO (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI; vse razen 72 Znanstvena in raziskovalna dejavnost |
| (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI: 77 Dajanje v najem in zakup 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti. (P) IZOBRAŽEVANJE (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 86 Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti 88 Socialno varstvo brez nastanitve: dnevno varstvo otrok, dejavnost invalidskih podjetij, dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas (S) DRUGE DEJAVNOSTI (T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO V stavbah, na stanovanjskih površinah (SS) je dopustno izvajati dejavnosti do 50 % neto tlorisne površine stanovanjske stavbe pod naslednjimi pogoji: – parkirišča ter manipulativne površine potrebne za opravljanje dejavnosti morajo biti urejene v sklopu parcele namenjene gradnji, – dejavnosti sodijo v III. območje varstva pred hrupom (50-60 dBa), – dejavnosti ne presegajo predpisanih standardov kakovosti okolja, glede onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, – za njih ni treba izdelati presoje vplivov na okolje. |
2. VELIKOST OBJEKTOV |
Faktor zazidanosti | Do 0,7. |
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Vrste objektov | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja: 1272 Obredne stavbe Na površinah pokopališč (ZK) se urejajo pokopališča s potmi in pripadajočimi zelenimi pasovi, kjer se lahko gradijo: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine |
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) gradnja nezahtevnih in enostavnih stavb ni dopustna. Na območju pokopališča (ZK) je dopustna gradnja tudi: – majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe dejavnosti |
Dopustne dejavnosti | Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) ter površini pokopališča (ZK) je dopustno izvajati: 96.03 Pogrebna dejavnost 94.91 Dejavnost verskih organizacij Poleg pogrebne dejavnosti so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti. |
2. OSTALI POGOJI |
RAK 06 | – Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. – Pri širitvi pokopališča se na meji s stanovanjskimi površinami varuje zeleni pas širine najmanj 10 m, ki se zasadi z drevjem in grmičevjem in uredi kot park. Ob javni poti, ob vzhodni meji je možna izgradnja pokopališkega zida, ki mora biti reliefno obdelan in zasajen s plezalkami. |
(1) Ohranjajo se obstoječe gozdne površine (G). Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) veljajo enaka določila in pogoji, kot so določeni v enoti RAK 2 »Ureditveni načrt za naselje Raka«, za območje gradu. Na stanovanjski površini (SS) veljajo pogoji določeni za stanovanjsko gradnjo. Na območju parka (ZP) se uredijo parkovne površine, javni vrtovi, piknik površine in druge urejene zelene površine.
(2) V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja.
(3) Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
(4) Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike.
3.6.5 Usmeritve za izdelavo OPPN
OZNAKA EUP | IME EUP | USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN |
RAK 03 | Stanovanjska površina severno od gradu na Raki | – Na stanovanjski površini (SS) se načrtuje gradnja enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb. V primeru gradnje večstanovanjskih stavb te imajo do štiri stanovanjske enote – zasnova vila blok. V pritličja stavb je možno umeščati oskrbne in storitvene dejavnosti. Pri oblikovanju se uporabijo tipični arhitekturni elementi. Pri načrtovanju se upošteva čim optimalnejša izraba prostora. Predvidene stavbe je dopustno tudi sodobno oblikovati z elementi tipične arhitekture za to območje. Višina stavb je največ P+2. Stavbe se oblikujejo enotno (gabariti, etažnost, fasada, streha …). – Na območju je treba upoštevati varovalne pasove energetske infrastrukture. |
4 Kartografski del izvedbenega dela OPN
(kartografski del izvedbenega dela OPN)
– 221 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste | M 1:50000 |
– 222 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture | M 1:50000 |
– 223 Prikaz območij enot urejanja prostora in podrobnejše namenske rabe prostora | M 1:5000 |
– 224 Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture | M 1:5000 |
– 225 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji | |
A - EUP SEN 0414 | M 1:1000 |
B - EUP SLV 07 | M 1:500 |
C - EUP LES 045 | M 1:500 |
D - EUP LES 046 | M 1:500 |
E - EUP VEV 091 | M 1:2500 |
F - EUP SME 08 | M 1:1000 |
G - EUP LES 044 | M 1:1000 |
H - EUP VEV 092 | M 1:500 |
Določbe tega odloka in njegove grafične podlage v ničemer ne prejudicirajo končnega poteka kopenske meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na zadevnem območju.
(dokončanje postopkov pridobitve gradbenega dovoljenja)
Gradbeno dovoljenje se lahko izda na podlagi dosedanjih veljavnih aktov, če je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena pred začetkom veljavnosti odloka OPN.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prenehanje veljavnosti prostorskih sestavin planskega akta občine)
S sprejemom OPN prenehajo veljati Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000, za območje občine Krško (Uradni list SRS, št. 7/90 in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02,116/02 in 79/04).
(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih načrtov)
Z dne uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni načrti:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Krško (Uradni list RS, št. 75/96, 73/00, 101/01, 15/05, 25/06, 77/08, 74/10 in 55/13),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v občini Krško (Uradni list RS št. 41/94),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih ob Tomšičevi ulici na Senovem (Uradni list RS št. 4/97),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih Metalne - TOZD TGO Senovo (Uradni list SRS, št. 12/88 in Uradni list RS št. 62/01),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih Športni center Grič I (Uradni list RS št. 37/96),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Industrijska cona Vrbina (Uradni list RS št. 7/01 in 102/07),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih tovarne Videm Krško (Uradni list RS št. 2/92, 114/06 in 42/10),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih Rudnik Senovo I. (Uradni list RS št. 21/97),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih Lisca Senovo (Uradni list RS št. 4/97),
– Odlok o ureditvenem načrtu Športno-rekreacijski center v Spodnjem Starem Gradu (Uradni list RS št. 96/00),
– Odlok o zazidalnem načrtu obrtne cone Leskovec (Uradni list SRS št. 22/88 in Uradni list RS št. 54/95, 59/97, 71/02, 125/04, 91/05 in 114/06),
– Odlok o sprejetju določenih zazidalnih načrtov – zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko ob Zdolski cesti (Skupščinski dolenjski list št. 7/72 in Uradni list RS št. 62/01),
– Odlok o potrditvi zazidalnih načrtov za Krško, Brestanico in Senovo (Uradni vestnik Celje št. 26/66 in Skupščinski dolenjski list št. 23/75 in Uradni list RS št. 8/89, 62/01 in 57/12),
– Odlok o sprejetju določenih dopolnilnih zazidalnih načrtov (Skupščinski dolenjski list št. 19/81 in Uradni list RS št. 62/01),
– Odlok o zazidavi ob cesti Brestanica - Senovo na Senovem - južni del (Skupščinski dolenjski list št. 1/79 in Uradni list RS št. 62/01),
– Odlok o zazidalnem načrtu Območje poslovnega kompleksa za avtoprevozništvo (Uradni list RS št. 36/00, 57/06 in 67/06),
– Odlok o zazidalnem načrtu - razširjeno ureditveno območje naselja Brod (Uradni list RS št. 26/99),
– Odlok o zazidalnem načrtu poslovno - stanovanjsko območje Jamšek, Zdole (Uradni list RS št. 62/98),
– Odlok o zazidalnem načrtu poslovno stanovanjske gradnje v Leskovcu (Uradni list RS št. 37/96),
– Odlok o zazidalnem načrtu za poslovne objekte v Stari vasi (Uradni list RS št. 49/00),
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjska gradnja v Koprivnici (Uradni list RS št. 33/94),
– Odlok o zazidalnem načrtu Polšca - vzhod (Uradni list RS št. 63/93),
– Odlok o lokacijskem načrtu plinifikacije mesta Krško I. faza (Uradni list RS št. 4/96),
– Odlok o lokacijskem načrtu kabelske televizije Krško (Uradni list SRS št. 34/88),
– Odlok o zazidalnem načrtu "Stanovanjske hiše - Pleterje" (Uradni list RS št. 4/97),
– Odlok o zazidalnem načrtu Bencinski servis Križaj (Uradni list RS št. 49/00).
(veljavni prostorski izvedbeni načrti)
Z dne uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni načrti:
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu staro jedro Leskovec pri Krškem (Uradni list RS št. 71/14),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena: območje Termoelektrarne Brestanica (Uradni list RS št. 73/12),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Poslovno cono Drnovo - vzhod (Uradni list RS št. 116/08),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev dela starega mestnega jedra Krško (umestitev knjižnice) (Uradni list RS št. 84/09),
– Odlok o ureditvenem načrtu za naselje Dolenja vas (Uradni list RS št. 8/98, 62/01, 14/06, 32/09 in 74/10),
– Odlok o ureditvenem načrtu za naselje Raka (Uradni list RS št. 24/01, 71/01, 49/06, 119/07 in 74/10),
– Odlok o ureditvenem načrtu - Asfaltna baza Drnovo (Uradni list RS št. 69/99, 57/06 in 28/13),
– Odlok o ureditvenem načrtu Senovo (Uradni list RS št. 58/06 in 80/06),
– Odlok o ureditvenem načrtu Staro mestno jedro II - Krško (Uradni list RS št. 63/93 in 39/05),
– Odlok o ureditvenem načrtu ožjih ureditvenih območij III., IV., in V. zgodovinskega jedra Krško (Skupščinski dolenjski list št. 8/86 in Uradni list RS št. 63/93, 62/01, 84/09 in 23/15),
– Odlok o ureditvenem načrtu za naselje Videm v Krškem (Uradni list RS št. 24/01, 71/01, 74/10, 62/11 in 71/14),
– Odlok o ureditvenem načrtu Zdole (Uradni list RS št. 88/04 in 56/14),
– Odlok o ureditvenem načrtu pokopališče Senovo (Uradni list RS št. 70/97),
– Odlok o ureditvenem načrtu Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list SRS št. 48/87 in Uradni list RS št. 59/97),
– Odlok o ureditvenem načrtu Pokopališče Krško (Uradni list RS št. 12/95),
– Odlok o ureditvenem načrtu "pokopališče Brestanica" (Uradni list RS št. 8/92),
– Odlok o ureditvenem načrtu Brestanica - trg (Uradni list RS št. 6/96 in 67/06),
– Odlok o zazidalnem načrtu gramoznice Stari Grad (Skupščinski dolenjski list št. 20/85 in Uradni list RS št. 30/04 in 21/08),
– Odlok o zazidalnem načrtu Videm - Polšca (Uradni list RS št. 118/05),
– Odlok o zazidalnem načrtu obrtna cona Brestanica - sejmišče (Uradni list SRS št. 30/88 in Uradni list RS št. 62/01),
– Odlok o zazidalnem načrtu za turistični kompleks na Sremiču (Uradni list RS št. 71/02),
– Odlok o zazidalnem načrtu za del stanovanjskega območja Kremen (Uradni list RS št. 8/99 in 16/99-popravek),
– Odlok o zazidalnem načrtu Območje poslovnega kompleksa za gradbeno dejavnost na Drnovem (Uradni list RS št. 90/02),
– Odlok o zazidalnem načrtu Stanovanjsko - poslovnega območja Komočar (Uradni list RS št. 67/98),
– Odlok o zazidalnem načrtu "Stanovanjsko naselje Senovo - Dovško" (Uradni list RS št. 4/97),
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske gradnje ob ulici Anke Salmič v Leskovcu (Uradni list RS št. 37/96 in 105/10),
– Odlok o zazidalnem načrtu obrtna cona "Videm" (Uradni list RS št. 6/96 in 49/00),
– Odlok o zazidalnem načrtu Žlapovec (Uradni list RS št. 15/93 in 109/04),
– Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjsko območje Črnile - Leskovec (Uradni list RS št. 117/00 in 105/10),
– Odlok o sprejetju določenih zazidalnih načrtov – zazidalni načrt za del naselja Narpl (Skupščinski dolenjski list št. 7/72 in Uradni list RS št. 72/11),
– Odlok o lokacijskem načrtu za romsko naselje »Kerinov Grm« (Uradni list RS št. 39/05, 22/09 in 47/10),
– Odlok o lokacijskem načrtu parkirišča NE Krško (Uradni list RS št. 59/97),
– Odlok o lokacijskem načrtu plinovod za Posavje in Dolenjsko skozi občino Krško (Uradni list SRS št. 29/89).
(prostorski izvedbeni načrti, ki se razveljavijo v delu)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka veljajo na območju opredeljene EUP deli naslednjih prostorskih izvedbenih načrtov:
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Kompleks Krka Krško« (Uradni list RS št. 53/09),
– Odlok o ureditvenem načrtu staro mestno jedro Videm (Uradni list RS št. 16/02 in 74/10),
– Odlok o zazidalnem načrtu Spodnji Grič II (Uradni list SRS št. 9/87 in Uradni list RS št. 60/95, 69/95, 84/98, 19/08, 74/10 in 20/12),
– Odlok o zazidalnem načrtu Industrijska cona Žadovinek (Skupščinski dolenjski list št. 12/85 in Uradni list RS št. 4/97, 73/00, 38/06, 70/07, 24/08 in 47/10),
– Odlok o zazidalnem načrtu dela mesta Krško (Skupščinski dolenjski list št. 20/70, 2/76, 31/77, 7/80 in Uradni list RS št. 62/01, 98/05, 49/06, 67/06, 59/07, 74/10 in 20/11),
– Odlok o ureditvenem načrtu namakanja Kalce - Naklo (Uradni list RS št. 75/00),
– Odlok o zazidalnem načrtu Dorc - Brestanica (Uradni list RS št. 24/91 in 141/04),
– Odlok o ureditvenem načrtu Ravno peskokop (Uradni list RS št. 6/91),
– Odlok o ureditvenem načrtu za naselje Podbočje (Uradni list RS št. 68/97 in 74/10),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Obrtna cona MDB - jug« (Uradni list RS št. 22/09),
– Odlok o lokacijskem načrtu Centralna čistilna naprava Brestanica (Uradni list RS št. 6/02),
– Odlok o lokacijskem načrtu razdelilne trafo postaje 400/110 kV Krško z razpletom daljnovodov (Uradni list SRS št. 31/87, 36/87 in 34/88),
– Odlok o lokacijskem načrtu prečna povezava glavne ceste G1/5 (prej M 10/3) z regionalno cesto R 1/220 (prej R-362), kot preložitev obstoječe regionalne ceste skozi Krško - prva faza - most (Uradni list RS št. 84/98),
(2) Deli prostorskih izvedbenih načrtov izven opredeljene EUP v grafičnem delu se razveljavijo.
(1) OPN občine Krško je izdelan v digitalni obliki in tiskan v petih izvodih v analogni obliki.
(2) OPN občine Krško v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled na sedežu Občine Krško.
234. člen
Nadzor nad OPN občine Krško opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-25/2008-O502
Krško, dne 16. julija 2015
mag. Miran Stanko l.r.
