Na podlagi četrtega odstavka 28. člena, tretjega odstavka 29. člena in tretjega odstavka 35. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo in 91/13) izdaja minister za infrastrukturo
o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu
(1) Ta pravilnik ureja:
– način preiskave resnih nesreč, nesreč in incidentov preiskovalnega organa,
– službeno izkaznico, ki jo imajo preiskovalci preiskovalnega organa in
– način obveščanja in preiskave resnih nesreč, nesreč in incidentov ter evidentiranje, statistično spremljanje ter objavljanje podatkov upravljavcev in prevoznikov.
(2) Ta pravilnik delno prenaša v slovenski pravni red določbe Direktive 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije 2014/88/EU z dne 9. julija 2014 o spremembi Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih varnostnih kazalnikov in skupnih metod za izračun stroškov nesreč (UL L št. 201 z dne 10. 7. 2014, str. 9).
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. glavni preiskovalec je oseba, ki je odgovorna za organizacijo, izvajanje in nadzor preiskave;
2. huda nesreča pomeni vsako nesrečo, v kateri je udeleženo najmanj eno premikajoče se tirno vozilo, katere posledica je najmanj ena smrtno ponesrečena ali hudo poškodovana oseba, ali velika škoda na tirnih vozilih, progi, drugih napravah ali okolju oziroma večje motnje prometa razen nesreč v delavnicah, skladiščih in depojih;
3. huda poškodba (hudo poškodovana oseba) pomeni vsako poškodovano osebo, ki je bila zaradi nesreče sprejeta v bolnišnico za več kot 24 ur, razen poskusov samomorov;
4. iztirjenje vlaka pomeni vsak primer, v katerem vsaj eno kolo vlaka zapusti trnice;
5. nesreča, ki jo povzročijo tirna vozila med gibanjem osebam, pomeni nesrečo ene ali več oseb, ki jih zadene tirno vozilo ali predmet, ki je na to vozilo pritrjen oziroma se je od tega vozila ločil, vključno z osebami, ki padejo s tirnih vozil, in osebami, ki med potovanjem v teh vozilih padejo ali jih zadenejo nepritrjeni predmeti;
6. nesreča na nivojskem prehodu pomeni vsako nesrečo na nivojskih prehodih, v katero so vpleteni vsaj eno tirno vozilo in eno ali več vozil, ki prečkajo prehod, drugi uporabniki, ki prečkajo prehod, kot so pešci, ali drugi objekti, začasno navzoči na progi ali v njeni bližini, če jih je izgubilo vozilo ali uporabnik, ki prečka prehod;
7. nesreče pri prevozu nevarnega blaga pomenijo vsako nesrečo ali incident, o katerem je treba poročati v skladu z razdelkom 1.8.5 Pravilnika o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga (RID), objavljenem v dodatku C Zakona o ratifikaciji Protokola o spremembi Konvencije o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980 (Protokol 1999) (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/04, 16/06 in 11/12);
8. smrtna žrtev pomeni vsako osebo, ki je zaradi nesreče umrla takoj ali v 30 dneh, razen zaradi samomorov;
9. večje motnje prometa pomenijo, da so vlakovne storitve na glavni železniški progi prekinjene za šest ur ali več;
10. velika škoda na tirnih vozilih, progi, drugih napravah ali okolju pomeni škodo v višini 150.000 eurov ali več;
11. vlak pomeni eno ali več tirnih vozil, ki jih vleče ena ali več lokomotiv oziroma ena ali več motornih garnitur, ki vožnjo opravljajo same pod določeno številko ali posebno označbo, vključno z http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32009L0149R(02):SL:NOTlokomotivo, ki opravlja vožnjo sama kot lokomotivski vlak.
(2) Izrazi iz 2. do 11. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo za opredelitev pojmov skupnih varnostnih kazalnikov in metod za izračun gospodarskega vpliva nesreč.
(3) Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot jih določa zakon, ki ureja železniški promet in zakon, ki ureja varnost v železniškem prometu ter podzakonski akti, izdani na njuni podlagi.
II. PREISKAVA PREISKOVALNEGA ORGANA
(začetek preiskave in zagotavljanje stalne prisotnosti)
(1) Preiskovalni organ začne s postopkom preiskave takoj, ko izve za resno nesrečo, nesrečo ali incident.
(2) Preiskovalni organ zagotavlja stalno pripravljenost vsaj enega preiskovalca.
(imenovanje glavnega preiskovalca in komisije preiskovalnega organa)
(1) Vodja preiskovalnega organa takoj, ko izve za resno nesrečo, nesrečo ali incident, imenuje glavnega preiskovalca iz sestave preiskovalnega organa. Za glavnega preiskovalca je lahko imenovan tudi vodja preiskovalnega organa.
(2) Vodja preiskovalnega organa lahko glede na obseg in značilnosti resne nesreče, nesreče ali incidenta na predlog glavnega preiskovalca za preiskavo imenuje komisijo preiskovalnega organa.
(3) Komisijo preiskovalnega organa sestavljajo:
– glavni preiskovalec in
– eden ali več preiskovalcev kot člani komisije.
(4) Pri delu komisije lahko sodelujejo tudi strokovnjaki s področja gospodarskih dejavnosti ali strok (npr. zdravniki, psihologi, sociologi, predstavniki inštitutov).
(preiskava, zavarovanje ter varovanje območja resne nesreče, nesreče in incidenta)
(1) Postopek preiskave se izvede s čim manjšim oviranjem železniškega prometa.
(2) Glavni preiskovalec ali komisija preiskovalnega organa lahko zahtevata, da se zaradi nadaljnje preiskave in preprečitve uničenja, izgube ali odtujitve dokaznega gradiva zavarujejo dokazi. Pri tem morata določiti tudi način njihovega zavarovanja, glede na fizične značilnosti posameznega dokaza, zavarovanje dokaza pa se lahko izvrši tudi s pridržanjem dokaza za določen čas, če zavarovanje ali pridržanje teh dokazov ni bilo izvedeno v okviru predkazenskega postopka oziroma prekrškovnega postopka.
(3) Dokazov, ki so bili pridržani v okviru predkazenskega oziroma prekrškovnega postopka, zaradi potreb po analizi ni dovoljeno izročiti upravljavcu ali prevozniku, temveč analizo dokazov opravi preiskovalni organ.
(4) Upravljavec in prevoznik lahko od pristojnega organa, ki je zadržal dokaze, pridobita analize oziroma kopije glede na fizične značilnosti pridržanih dokazov zaradi preiskave vzrokov in okoliščin resne nesreče, nesreče ali incidenta.
(5) Območje resne nesreče, nesreče in incidenta ter poškodovanih materialnih sredstev je treba nemudoma zavarovati, da nepooblaščene osebe nimajo dostopa. Do prihoda policije območje resne nesreče, nesreče in incidenta in poškodovanih materialnih sredstev varujejo upravljavec ali prevoznik. Če območja resne nesreče, nesreče in incidenta ne zavarujejo delavci policije, z varovanjem nadaljuje upravljavec ali prevoznik. Upravljavec ali prevoznik lahko z varovanjem preneha po ustnem dovoljenju glavnega preiskovalca.
(6) Postopek preiskave in sam ogled kraja nesreče lahko potekata istočasno in skupaj ob vzajemnem sodelovanju s policijo, komisijo upravljavca in/ali prevoznika ali drugim pristojnim preiskovalnim organom, pri tem pa vsak organ zasleduje svoj cilj preiskave.
(7) Logistično podporo med preiskovalnim postopkom in koordinacijo med organi, ki sodelujejo pri preiskavi zagotavlja preiskovalni organ v sodelovanju z udeleženimi v preiskovalnem postopku.
(1) Podatki preiskave preiskovalnega organa so:
1. izjave udeležencev, prič in drugih oseb,
2. posneti pogovori med osebjem, vpletenim v resno nesrečo, nesrečo ali incident,
3. izdelane analize delovanja naprav,
4. rezultati preiskav teles žrtev,
5. rezultati preiskav železniškega osebja in drugih oseb, vpletenih v resno nesrečo, nesrečo ali incident in
6. informacije ali evidence upravljavca, vpletenih prevoznikov in varnostnega organa ali drugi podatki preiskave.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se objavijo v končnem poročilu o preiskavi, v času preiskave pa so za namen predkazenskega postopka dostopni policiji ali drugemu preiskovalnemu organu v predkazenskem postopku.
(službena izkaznica preiskovalcev preiskovalnega organa)
(1) Preiskovalci preiskovalnega organa se pri izvajanju nalog v zvezi s preiskovanjem vzrokov nastanka resne nesreče, nesreče ali incidenta izkazujejo s službeno izkaznico preiskovalcev preiskovalnega organa (v nadaljnjem besedilu: službena izkaznica).
(2) Službena izkaznica mora vsebovati osebne podatke, sliko preiskovalca preiskovalnega organa ter organ, ki mu pripada.
(3) Službena izkaznica je vstavljena v plastični prosojen etui velikosti 90 × 58 mm, ki je opremljen s paščkom ali posebno priponko za nošenje okrog vratu ali pritrditev na vidno mesto obleke.
(4) Preiskovalec preiskovalnega organa ima poleg službene izkaznice tudi priponko s pooblastili, ki jo nosi obešeno na vidnem delu oblačila.
(5) Preiskovalci preiskovalnega organa imajo na varovalnem telovniku odsevnih barv napis »MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, PREISKOVALEC NESREČ«.
(6) Vsebina in grafična oblika izkaznice preiskovalca preiskovalnega organa je v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
IV. PREISKAVA UPRAVLJAVCA IN PREVOZNIKOV
(1) Ob nastanku resne nesreče, nesreče ali incidenta upravljavec in/ali prevozniki nemudoma začnejo s postopki obveščanja. Postopke obveščanja določijo upravljavec in prevozniki z internim predpisom v svojem sistemu varnega upravljanja.
(2) Če so v resni nesreči, nesreči ali incidentu poškodovane osebe ali se resna nesreča, nesreča ali incident zgodi med nakladanjem, polnjenjem, prevozom ali razkladanjem nevarnega blaga, mora osebje upravljavca ali prevoznika, če je v dogodku udeleženo le osebje ali sredstva prevoznika, takoj obvestiti pristojni Regijski center za obveščanje (v nadaljnjem besedilu: ReCO) na številko 112.
(3) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
1. času in kraju nastanka dogodka;
2. vrsti dogodka;
3. vrsti ogroženosti:
– zaradi nesreče potniškega vlaka,
– zaradi nesreče tovornega vlaka,
– zaradi tovora ali
– zaradi naravne nesreče;
4. obliki ogroženosti:
– trčenje vlaka,
– iztirjenje vlaka,
– nesreča na nivojskem prehodu,
– nesreča, ki jo osebam povzročijo tirna vozila med gibanjem,
– požar na vlaku ali okolici ali
– druge vrste nesreč;
5. nesreči:
– število udeležencev nesreče,
– posledice nesreče,
– število poškodovanih oseb in
– število mrtvih oseb;
6. izvedenih ukrepih in potrebni pomoči.
(4) Če ni možnosti neposrednega klica na ReCO, se o tem posebej opozori progovnega prometnika ali prometnika in pooblaščeno osebo prevoznika.
(5) V primeru resne nesreče in nesreče, poškodbe potnika, ki se je poškodoval na javni železniški infrastrukturi (razen na vlaku), kadar ne gre za hudo poškodovano osebo, namerne poškodbe progovnih, signalno varnostnih, telekomunikacijskih in elektroenergetskih naprav in motornih vozil za posebne namene, kadar ne dosežejo meril za resno nesrečo ali nesrečo, nastavljanja predmetov na progo ali tir in samomora, poskusa samomora ali poškodovanja nepooblaščenih oseb na javni železniški infrastrukturi, mora osebje upravljavca ali prevoznika, če je v dogodku udeleženo le osebje ali sredstva prevoznika, takoj obvestiti Operativno-komunikacijski center Ministrstva za notranje zadeve na številko 113.
(6) Če ni možnosti neposrednega klica na številko 113, se o tem posebej opozori progovnega prometnika ali prometnika in pooblaščeno osebo prevoznika.
(7) Če so v resni nesreči ali nesreči bile poškodovane osebe, je nastala velika škoda ali imajo znake kaznivega dejanja, mora osebje upravljavca ali prevoznika, če je v dogodku udeleženo le osebje ali sredstva prevoznika, takoj obvestiti inšpektorat, pristojen za železniški promet.
(8) Če nastane resna nesreča, nesreča ali incident na mejni progi, mora postaja, ki prva izve za ta dogodek, o tem takoj obvestiti sosednjo mejno postajo.
(9) Sporočilo o resni nesreči, nesreči ali incidentu, ki je lahko telefonsko ali ustno, mora vsebovati najnujnejše podatke o kraju in vrsti dogodka, človeških žrtvah, poškodovanih osebah, poškodbi ali nevoznosti proge ali tira, nevoznosti vzporedne proge oziroma drugega tira dvotirne proge, stanju signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav ter stabilnih naprav električne vleke, tirnih vozil in drugih sredstev, sprejetih ukrepih, potrebi po pomoči javnih reševalnih služb in druge podatke, pomembne za nadaljnje ravnanje. Naknadno ugotovljena dejstva in okoliščine je treba ponovno sporočiti.
(10) Upravljavec v svojem sistemu varnega upravljanja določi pooblaščeno osebo, ki jo progovni prometnik ali prometnik nemudoma in na najhitrejši način obvesti o nastanku resne nesreče, nesreče ali incidenta.
(11) Prevoznik v svojem sistemu varnega upravljanja določi pooblaščeno osebo, ki jo njegovi delavci oziroma pogodbeni partnerji na najhitrejši način obvestijo o nastanku resne nesreče, nesreče ali incidenta, v katerem so bili udeleženi njegovi delavci ali pogodbeni partnerji ali njegova sredstva za delo.
(12) O vseh resnih nesrečah, nesrečah ali incidentih upravljavec in prevoznik nemudoma telefonsko obvestita tudi preiskovalni organ.
(1) Pooblaščena oseba upravljavca in/ali prevoznika mora za vsako resno nesrečo, nesrečo ali incident, v katerem je bilo udeleženo njihovo osebje in/ali sredstva, sestaviti pisno prijavo.
(2) Pisna prijava iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
1. datum in čas nastanka dogodka; Datum se vpiše v obliki dan, mesec in leto, čas pa v obliki ura in minuta, in sicer od 00.01 do 24.00;
2. kraj nastanka dogodka (km lega, odsek proge, postaja, službeno mesto, tir, proga, stran proge, tirnica ipd.);
3. vrsto in številko vlaka;
– vrsto vlaka;
– številko vlaka;
– številke vlečnih vozil z navedbo uvrstitve vlečnega vozila pri vlaku (vlakovna, priprega, doprega ali vmesna lokomotiva);
– podatke o premikalnem sestavu (rinjeni ali vlečeni sestav, število vagonov);
– individualno številko iztirjenih tirnih vozil;
4. podatke o prevozniku;
5. podatke o upravljavcu (lastniku) infrastrukture na območju dogodka;
6. kratek opis dogodka, ki mora obsegati čim več podatkov, pomembnih za nadaljnjo preiskavo;
7. ovire v prometu (zamude vlakov, izpad vlakov in nadomestni prevoz),
8. podatke o vremenu, temperaturi in vidljivosti v času nastanka dogodka;
9. podatke o posledicah pri ljudeh in poškodovanih materialnih sredstvih: umrli, poškodovani, podatki o poškodbah in nevoznosti tira, poškodbe signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in stabilnih napravah električne vleke, poškodbe voznih sredstev, poškodbe tovora in onesnaženje okolja, ocena materialne škode;
10. ime, priimek, naziv delovnega mesta in organizacijsko enoto udeleženega železniškega delavca;
11. ime in priimek pooblaščene osebe, ki je sestavila prijavo in njen lastnoročni podpis.
(3) Obliko in način izpolnjevanja pisne prijave resne nesreče, nesreče ali incidenta določita upravljavec in prevoznik z internim predpisom v svojem sistemu varnega upravljanja.
(4) Pisno prijavo iz prvega odstavka tega člena pooblaščena oseba upravljavca in/ali prevoznika pošlje:
1. preiskovalnemu organu;
2. inšpektoratu, pristojnemu za delo, če so se smrtno ponesrečili ali telesno poškodovali železniški delavci upravljavca in/ali prevoznika pri opravljanju službe, pri kolektivnih nesrečah in nevarnih pojavih, ki bi lahko ogrozili življenja delavcev pri delu in drugih ljudi;
3. organizacijskim enotam in službam upravljavca in/ali prevoznika, ki jih določi upravljavec in prevoznik z internim predpisom v svojem sistemu varnega upravljanja.
(1) Upravljavec in/ali prevoznik morata, zaradi izboljšanja varnosti v železniškem prometu in preprečevanja resnih nesreč, nesreč in incidentov, opraviti preiskavo.
(2) Preiskavo resne nesreče, nesreče in incidenta, v katerem je udeleženo osebje in/ali sredstva upravljavca in prevoznika, opravlja preiskovalna komisija, ki je sestavljena iz članov upravljavca in prevoznika.
(3) Če je v resni nesreči, nesreči in incidentu udeleženo osebje in/ali sredstva samo upravljavca, preiskavo opravlja upravljavec sam.
(4) Če je v resni nesreči, nesreči in incidentu udeleženo osebje in/ali sredstva samo prevoznika, preiskavo opravlja prevoznik sam.
(5) V preiskavi resnih nesreč, nesreč in incidentov lahko sodelujejo tudi osebe, ki so neodvisne od upravljavca in prevoznika.
(6) Vsako resno nesrečo, nesrečo in incident v železniškem prometu morata upravljavec in prevoznik raziskati, da se ugotovijo vsi vzroki in okoliščine, v katerih se je zgodil. Upravljavec in prevoznik sprejmeta potrebne preventivne ukrepe, s katerimi odpravita vzroke, ki bi lahko ponovno povzročili resno nesrečo, nesrečo ali incident.
(7) Način vodenja preiskave, ki jo morata opraviti upravljavec in prevoznik, predpišeta upravljavec in prevoznik z internim predpisom v svojem sistemu varnega upravljanja.
(1) Preiskovalno komisijo resnih nesreč, nesreč in incidentov, v katerih je udeleženo osebje in/ali sredstva upravljavca in prevoznika imenuje upravljavec. Predsednika, njegove namestnike in člane iz svojih vrst določi upravljavec, člane iz vrst prevoznika določi prevoznik.
(2) Za sodelovanje v preiskovalni komisiji so lahko imenovani tudi drugi strokovnjaki iz področja gospodarskih dejavnosti ali strok (npr. zdravniki, psihologi, predstavniki inštitutov, sociologi).
(3) Preiskovalna komisija mora biti sestavljena tako, da je skupno število udeležencev v komisiji neparno.
(4) Kadar je pri delu preiskovalne komisije potrebno tudi sodelovanje drugih železniških strokovnjakov ali strokovnjakov drugih panog, jih upravljavec imenuje kot člane preiskovalne komisije ali pa kot sodelavce.
(5) Kadar se opravlja ogled in preiskava resne nesreče, nesreče in incidenta na industrijskem tiru, ki ga oskrbujejo delavci prevoznika, mora biti član komisije tudi predstavnik lastnika industrijskega tira.
(6) V mejnem prometu na delu proge, ki povezuje dve mejni postaji, opravljajo ogled in preiskavo resne nesreče, nesreče in incidenta delavci upravljavca mejne proge. Če ni mogoče ugotoviti, v kateri državi se je resna nesreča, nesreča ali incident zgodil, se sosednja upravljavca dogovorita, kateri izmed njiju bo opravil preiskavo, ali pa jo opravita skupaj.
(7) Sestavo preiskovalne komisije resnih nesreč, nesreč in incidentov, sodelovanje drugih železniških strokovnjakov v komisiji, način preiskave, pristojnosti komisije ter upravičenost rekonstrukcije, predpišeta upravljavec in prevoznik v svojem sistemu varnega upravljanja.
(8) Preiskovalna komisija lahko zahteva informacije od vseh, za katere domneva, da lahko zagotovijo informacije, ki so pomembne za preiskavo ter lahko, v dogovoru s preiskovalnim sodnikom, državnim tožilcem, policijo ali glavnim preiskovalcem preiskovalnega organa zadrži, zavaruje in prouči predmete, dokumente, zapise iz elektronskih medijev, ki so po mnenju komisije pomembni za preiskavo, pri čemer komisija lahko:
1. prosto pristopi na kraj dogodka in do vozil, njihovih delov, tovora, razbitin, vstopa na zemljišče in v objekte;
2. odredi zadržanje dokazov in nadzor nad odstranjevanjem ostankov ali delov vozil za potrebe preiskave;
3. odvzame zapisovalni medij registrirnih naprav na vozilih in drugih napravah za potrebe analiz preiskave;
4. opravi razgovor s pričami in udeleženci,
5. pridobi katero koli informacijo ali zapis, ki ga imajo lastnik, upravljavec in prevoznik ali proizvajalec sredstev, ki so bila v dogodku udeležena.
(1) Preiskovalna komisija, ki je opravljala preiskavo resne nesreče, nesreče in incidenta, pripravi končno poročilo v najkrajšem možnem času in praviloma največ štiri mesece po datumu dogodka ter v obliki, kot je določeno v drugem stavku drugega odstavka 32. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo in 91/13)
(2) Natančnejše določbe o obliki in načinu izpolnjevanja poročila o preiskavi, način dostave poročila ter dostave poročila za potrebe upravljavca in prevoznika, predpiše upravljavec in prevoznik z internim predpisom v svojem sistemu varnega upravljanja.
(3) Preiskovalna komisija lahko skupaj s poročilom o preiskavi upravljavcu in/ali prevozniku z namenom, da se uvedejo ukrepi za odpravo vzrokov za nastanek tovrstnih in podobnih dogodkov izda priporočilo.
(4) Natančnejše določbe o načinu izvedbe varnostnih priporočil komisije upravljavca in prevoznika predpiše upravljavec in prevoznik z internim predpisom v svojem sistemu varnega upravljanja.
V. EVIDENCA, POROČANJE IN STATISTIČNO SPREMLJANJE
(evidenca o hudih nesrečah, nesrečah in incidentih)
(1) Upravljavec in prevozniki morajo voditi evidenco o hudih nesrečah, nesrečah in incidentih.
(2) Natančnejše določbe o obliki in načinu vodenja evidenc predpišejo upravljavec in prevozniki z internim predpisom v svojem sistemu varnega upravljanja.
(statistično spremljanje in poročanje)
Upravljavec in prevozniki spremljajo statistiko o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v skladu z zakonom, ki ureja državno statistiko.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih (Uradni list RS, št. 119/07).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-148/2012
Ljubljana, dne 31. julija 2015
EVA 2012-2430-0090
dr. Peter Gašperšič l.r.
