Na podlagi prvega in četrtega odstavka 68. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP) izdaja minister za finance
o načinu obrestovanja, rokih obračuna in plačila obresti ter določanju obrestnih mer za posle sistema enotnega zakladniškega računa
(1) Ta pravilnik ureja način obračunavanja obresti ter roke obračuna in plačila obresti za posle, ki se iz naslova upravljanja z denarnimi sredstvi sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine (v nadaljnjem besedilu: sistem EZR) izvršujejo preko zakladniškega podračuna.
(2) Ta pravilnik ureja tudi način določanja obrestnih mer za prosta denarna sredstva na podračunih, vključenih v sistem EZR (v nadaljnjem besedilu: prosta denarna sredstva na podračunih), ter vloge in likvidnostna posojila v sistemu EZR države.
II. NAČIN OBRAČUNAVANJA OBRESTI
(1) Za obračunavanje obresti se uporablja dekurzivni način obrestovanja z uporabo linearne metode. Linearna obrestna mera je določena v odstotku na največ tri decimalna mesta natančno.
(2) Za obračun obresti se upošteva dejansko število dni v obdobju, za katerega se obračunavajo obresti, in 360 dni v letu.
(3) Obdobje obrestovanja se določi tako, da se upošteva prvi dan obrestovanja, zadnji dan pa ne.
(1) Obresti se izračunajo po naslednji formuli:
obresti = | glavnica x letna obrestna mera v % x število dni obrestovanja |
36000 |
(2) Obresti za prosta denarna sredstva na podračunih, stanje na enotnem zakladniškem računu pri Banki Slovenije (v nadaljnjem besedilu: stanje na EZR pri BS) in nočne depozite pri poslovnih bankah se izračunavajo na dnevno stanje, zaokroženo na dve decimalni mesti natančno. Znesek izračunanih obresti na mesečni ravni je enak vsoti dnevno izračunanih obresti v mesecu.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se obresti za prosta denarna sredstva na podračunih v tuji valuti in obresti za prosta denarna sredstva na podračunih v domači valuti tistega sistema EZR, ki nima nočnega deponiranja, izračunavajo na dnevno stanje, na dve decimalni mesti natančno, brez zaokroževanja. Znesek izračunanih obresti na mesečni ravni je enak vsoti dnevno izračunanih obresti v mesecu.
III. ROKI OBRAČUNA IN PLAČILA OBRESTI
(1) Obresti se obračunajo in plačajo praviloma na dan dospelosti glavnice.
(2) Pri prostih denarnih sredstvih na podračunih, stanju na EZR pri BS in nočnih depozitih pri poslovnih bankah se obresti obračunajo in plačajo prvi delovni dan v mesecu za pretekli mesec.
(3) Obračun obresti za prosta denarna sredstva na podračunu in plačilo tako obračunanih obresti izvrši upravljavec sredstev sistema EZR s prenosom obresti z zakladniškega podračuna na podračun imetnika podračuna preko enotnega informacijskega sistema za upravljanje sredstev sistema EZR.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko obračun in prenos obresti z zakladniškega podračuna na podračun imetnika podračuna v imenu upravljavca sredstev sistema EZR izvrši Uprava Republike Slovenije za javna plačila. Za ta namen se izpolni obrazec Pregled obračunanih obresti za prosta denarna sredstva na podračunu, ki je Priloga 1 tega pravilnika in je njegov sestavni del in se ga mesečno posreduje vsakemu proračunskemu uporabniku.
IV. NAČIN DOLOČANJA OBRESTNIH MER
1. Obrestne mere za prosta denarna sredstva na podračunih
(1) Obrestna mera za obrestovanje prostih denarnih sredstev na podračunih se določi kot povprečna obrestna mera za posamezni mesec, in sicer na naslednji način:
letna obrestna mera v % = | (obračunane obresti – stroški) x 36000 |
št. dni x glavnica |
pri čemer so:
– obračunane obresti – vsota obračunanih obresti za nočne depozite pri poslovnih bankah in vsota obračunanih obresti za stanje na EZR pri BS za mesec obračuna,
– stroški – število nalogov za nočne depozite, pomnoženo s stroškom posameznega naloga, po veljavni tarifi BS za tovrstne naloge za mesec obračuna,
– št. dni – koledarsko število dni v mesecu obračuna,
– glavnica – povprečno stanje nočnih depozitov in povprečno stanje na EZR pri BS za mesec obračuna.
(2) Obrestna mera za prosta denarna sredstva na podračunih se določi brez zaokroževanja, na največ tri decimalna mesta natančno.
(3) Če je obrestna mera, izračunana na podlagi prvega odstavka, negativna, se za obrestovanje prostih denarnih sredstev na podračunih določi obrestna mera v višini 0 %.
(4) Če je obrestna mera, izračunana na podlagi prvega odstavka, višja od minimalne obrestne mere za vlogo katerekoli standardne ročnosti, izračunane na podlagi osmega člena tega pravilnika in veljavne v preteklem mesecu, se za obrestovanje prostih denarnih sredstev na podračunih sistema EZR države uporabi slednja.
2. Obrestne mere za vloge in likvidnostna posojila v sistemu EZR države
(1) Obrestne mere za vloge in likvidnostna posojila v sistemu EZR države so odvisne od dejavnikov finančnega trga, ki vplivajo na oblikovanje obrestnih mer depozitov in likvidnostnih kreditov sistema EZR države.
(2) Pri določanju obrestne mere za vlogo na določen dan se upošteva pričakovana obrestna mera za depozit, ki bi jo dosegel upravljavec sredstev sistema EZR države na licitaciji depozitov sistema EZR države (v nadaljnjem besedilu: pričakovana obrestna mera za depozit) in stroški upravljanja.
(3) Pri določanju obrestne mere za likvidnostno posojilo na določen dan se upošteva pričakovana obrestna mera za depozit ter razmik in stroški upravljanja.
(1) Obrestne mere za vloge in likvidnostna posojila se izračunavajo za standardne ročnosti, in sicer:
– 1 D za vloge in likvidnostna posojila od 1 do 6 dni,
– 1 T za vloge in likvidnostna posojila od 7 do 13 dni,
– 2 T za vloge in likvidnostna posojila od 14 do 20 dni,
– 3 T za vloge in likvidnostna posojila od 21 do 29 dni,
– 1 M za vloge in likvidnostna posojila od 30 do 59 dni,
– 2 M za vloge in likvidnostna posojila od 60 do 89 dni,
– 3 M za vloge in likvidnostna posojila od 90 do 119 dni,
– 4 M za vloge in likvidnostna posojila od 120 do 149 dni,
– 5 M za vloge in likvidnostna posojila od 150 do 179 dni,
– 6 M za vloge in likvidnostna posojila od 180 do 209 dni,
– 7 M za vloge in likvidnostna posojila od 210 do 239 dni,
– 8 M za vloge in likvidnostna posojila od 240 do 269 dni,
– 9 M za vloge in likvidnostna posojila od 270 do 299 dni,
– 10 M za vloge in likvidnostna posojila od 300 do 329 dni,
– 11 M za vloge in likvidnostna posojila od 330 do 359 dni,
– 1 L za vloge in likvidnostna posojila nad 360 dni.
(2) Upravljavec sredstev sistema EZR države konec dneva izračuna obrestne mere za vloge in likvidnostna posojila za vse standardne ročnosti. Izračunane obrestne mere veljajo za vloge in likvidnostna posojila, napovedane naslednji delovni dan. Obrestna mera je fiksna za celotno obdobje trajanja posla.
(1) Obrestna mera za vlogo posamezne standardne ročnosti se izračuna po naslednji enačbi:
OMv = pOMd – stroški upravljanja,
pri čemer sta:
OMv – obrestna mera za vlogo posamezne standardne ročnosti,
pOMd – pričakovana obrestna mera za depozit primerljive ročnosti.
(2) Pričakovana obrestna mera za depozit primerljive ročnosti se izračuna po naslednji enačbi:
pri čemer sta:
ROM – referenčna obrestna mera, ki je odraz trenutnih razmer na finančnem trgu,
delež – povprečje deležev, ki jih predstavljajo dosežene oziroma kotirajoče obrestne mere depozitov sistema EZR države v ROM primerljivih ročnosti in je izračunan na podlagi analize preteklega obdobja.
(3) Pričakovana obrestna mera za depozit primerljive ročnosti in delež iz prejšnjega odstavka se določita na najmanj štiri decimalna mesta natančno.
(4) Upravljavec sredstev sistema EZR države uporablja pri izračunih obrestnih mer kot referenčno obrestno mero za domačo valuto zadnjo objavljeno EONIO (Euro Overnight Index Average) in EURIBOR (Euro Interbank Offered Rate) primerljivih ročnosti, za tuje valute pa LIBOR (London Interbank Offered Rate) primerljivih ročnosti.
(5) Če je obrestna mera, izračunana na podlagi prvega odstavka, negativna, se za obrestovanje vloge posamezne standardne ročnosti določi obrestna mera v višini 0 %.
(1) Obrestna mera za likvidnostno posojilo posamezne standardne ročnosti se izračuna po naslednji enačbi:
OMlp = pOMd + razmik + stroški upravljanja,
pri čemer sta:
OMlp – obrestna mera za likvidnostno posojilo posamezne standardne ročnosti,
razmik – povprečni razmik med dejanskimi obrestnimi merami likvidnostnih kreditov in pričakovano obrestno mero za depozit primerljive ročnosti.
(2) Če je obrestna mera, izračunana na podlagi prvega odstavka, enaka nič ali negativna, se za obrestovanje likvidnostnega posojila posamezne standardne ročnosti določi obrestna mera, izračunana za prvo naslednjo standardno ročnost, ki je večja od 0 %. Če so obrestne mere, izračunane na podlagi prvega odstavka, enake nič ali negativne za vse standardne ročnosti, se za obrestovanje likvidnostnih posojil vseh standardnih ročnosti določi obrestna mera 0,01 %.
(3) Če je obrestna mera, izračunana na podlagi prvega in drugega odstavka, za posamezno standardno ročnost nižja oziroma enaka obrestni meri za vlogo iste standardne ročnosti, se za obrestovanje likvidnostnega posojila posamezne standardne ročnosti določi obrestna mera za vlogo iste standardne ročnosti, povišana za 0,01 %.
Upravljavec sredstev sistema EZR države določa razmik, stroške upravljanja in delež dvakrat letno oziroma ob večjih spremembah razmer na finančnem trgu.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o načinu obrestovanja, rokih obračuna in plačila obresti ter določanju obrestnih mer za posle sistema enotnega zakladniškega računa (Uradni list RS, št. 22/10 in 83/12).
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-508/2015/7
Ljubljana, dne 25. avgusta 2015
EVA 2015-1611-0091
dr. Dušan Mramor l.r.
