Na podlagi šestega odstavka 92. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 47/15) ministrica za izobraževanje, znanost in šport izdaja
o izobrazbi vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojnem programu domov za učence s posebnimi potrebami
1. člen
Ta pravilnik določa izobrazbo, ki jo morajo imeti vzgojitelji in drugi strokovni delavci v vzgojnem programu domov za učence s posebnimi potrebami, ki ga je sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje s Sklepom o vzgojnem programu domov za učence s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 4/12).
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– univerzitetni študijski program – študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 94/06; v nadaljnjem besedilu: ZViS-E) pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom druge stopnje,
– magistrski študijski program druge stopnje – študijski program druge stopnje v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/11 – ZUPJS-A, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14; v nadaljnjem besedilu: ZViS).
V tem pravilniku izobrazba pomeni študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06), pri posameznih strokovnih delavcih pa tudi študijski program izpopolnjevanja v skladu s 33.a členom ZViS.
(posebnosti študijskih programov)
Če v tem pravilniku ni navedeno, ali je ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.
5. člen
(1) Vzgojitelj je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika, logopedija in surdopedagogika, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju.
(2) Vzgojitelj je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program psihologije, pedagogike, socialnega dela ali socialne pedagogike,
– magistrski študijski program druge stopnje psihologija, pedagogika, socialno delo, socialno delo z družino, socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, duševno zdravje v skupnosti ali socialna pedagogika.
III. DRUGI STROKOVNI DELAVCI
6. člen
Svetovalni delavec je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike (smer pedagogika), psihologije, socialnega dela, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali
– magistrski študijski program druge stopnje psihologija, pedagogika, socialno delo, socialno delo z družino, socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, duševno zdravje v skupnosti, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju.
(1) Knjižničar je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program bibliotekarstva ali
– magistrski študijski program druge stopnje šolsko knjižničarstvo ali bibliotekarstvo.
(2) Knjižničar je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v skladu s tem pravilnikom in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka te točke študijskega programa za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva ni potrebno opravljati tistemu, ki je pridobil višjo izobrazbo z višješolskim študijskim programom knjižničarstva.
8. člen
(specialnopedagoška oziroma pedagoško-andragoška izobrazba)
(1) Vzgojitelj mora imeti ustrezna specialnopedagoška znanja, predpisana z zakonom, in sicer v obsegu najmanj 60 kreditnih točk po ECTS.
(2) Svetovalni delavec in knjižničar morata imeti ustrezna pedagoško-andragoška ali specialnopedagoška znanja, predpisana z zakonom, in sicer v obsegu najmanj 60 kreditnih točk po ECTS.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena ima ustrezno specialnopedagoško izobrazbo, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika, logopedija in surdopedagogika, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju.
(magisterij znanosti in doktorat znanosti)
Ne glede na določbe tega pravilnika je za vzgojitelja, svetovalnega delavca in knjižničarja ustrezna tudi izobrazba pridobljena po študijskih programih za pridobitev magisterija znanosti oziroma doktorata znanosti ustrezne smeri v skladu s 15. členom ZViS-E ali po študijskem programu tretje stopnje ustrezne smeri v skladu s 33. členom ZViS.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
10. člen
(vzgojitelji in drugi strokovni delavci)
(1) Kdor je izpolnjeval pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela učitelja v programu vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in drugimi dodatnimi motnjami v skladu s 146. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 47/15; v nadaljnjem besedilu: ZOFVI), lahko opravlja tudi vzgojno-izobraževalno delo vzgojitelja v vzgojnem programu domov za učence s posebnimi potrebami.
(2) Vzgojitelj v vzgojnem programu domov za učence s posebnimi potrebami, ki ob uveljavitvi tega pravilnika ne izpolnjuje pogojev o izobrazbi za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela vzgojitelja v skladu s 5. členom tega pravilnika oziroma ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, pa je ob uveljavitvi tega pravilnika imel stopnjo izobrazbe v skladu s tretjim odstavkom 99. člena ZOFVI, izpolnjeval pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela učitelja ali svetovalnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja, imel ustrezno specialnopedagoško izobrazbo in opravljal vzgojno-izobraževalno delo vzgojitelja v vzgojnem programu domov za učence s posebnimi potrebami najmanj tri leta, lahko še naprej opravlja vzgojno-izobraževalno delo vzgojitelja v vzgojnem programu domov za učence s posebnimi potrebami.
(3) Vzgojitelj v vzgojnem programu domov za učence s posebnimi potrebami, ki ob uveljavitvi tega pravilnika ne izpolnjuje pogojev o izobrazbi za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela vzgojitelja v skladu s 5. členom tega pravilnika oziroma ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali drugega odstavka tega člena, mora najkasneje do šolskega leta 2024/2025 pridobiti izobrazbo v skladu s tem pravilnikom.
(4) Svetovalni delavec oziroma knjižničar, ki je ob uveljavitvi tega pravilnika izpolnjeval pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela svetovalnega delavca oziroma knjižničarja v vzgoji in izobraževanju, je lahko svetovalni delavec oziroma knjižničar tudi v vzgojnem programu za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-15/2015
Ljubljana, dne 18. avgusta 2015
EVA 2015-3330-0009
dr. Maja Makovec Brenčič l.r.
