Na podlagi drugega odstavka 116. člena in četrtega odstavka 132. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) Agencija za energijo izdaja
o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje
(1) S tem aktom se določata:
– metodologija za določitev regulativnega okvira in
– metodologija za obračunavanje omrežnine, in sicer za prenosni sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: prenosni sistem), distribucijski sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem), čezmerno prevzeto jalovo energijo, za priključno moč in za druge storitve.
(2) Metodologiji sta določeni na način, da spodbujata učinkovitost elektrooperaterjev in učinkovitost uporabe sistema.
(3) Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) pri uresničevanju ciljev iz tega akta:
– upošteva pravila stroke ekonomskega reguliranja in
– zahteva, da elektrooperaterji zaradi primerljivosti enotno izkazujejo stroške izvajanja dejavnosti in druge podatke, ki jih agencija potrebuje za namene reguliranja.
Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v 4. in 36. členu Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14, v nadaljnjem besedilu: EZ-1), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:
– | čezmejna izmenjava električne energije: | pomeni uvoz (vnos), izvoz (iznos) ali tranzit električne energije čez državno mejo, pri čemer se uporabi povezovalni vod, ki omogoča neposredno povezavo z omrežji sosednjih držav; tranzit električne energije se obravnava kot sočasni uvoz (vnos) in izvoz (iznos) enake količine električne energije; |
– | distribucijsko podjetje: | je najemodajalec oziroma vzdrževalec dela distribucijskega sistema iz prvega in tretjega odstavka 121. člena EZ-1; |
– | elektroenergetska infrastruktura: | so objekti, naprave in omrežja vključno s stvarnimi in drugimi pravicami na nepremičninah v skladu z EZ-1 in predpisi, ki opredeljujejo vrste objektov, naprav, omrežij in sistemov, ki sestavljajo infrastrukturo, ter način vodenja evidence infrastrukture; |
– | lastni vod: | je vod odjemalca do razdelilne transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: RTP) oziroma transformatorske postaje (v nadaljnjem |
| | besedilu: TP), za katerega odjemalec izkaže svojo lastninsko pravico; |
– | minimalni standardi kakovosti oskrbe: | so eden izmed kriterijev za ugotavljanje upravičenosti nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja reguliranih podjetij v regulaciji s kakovostjo oskrbe. Minimalni standardi kakovosti oskrbe se izražajo z zajamčenimi standardi ali s sistemskimi standardi kakovosti oskrbe; |
– | nadomestilo: | je finančno nadomestilo uporabniku sistema (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) v primeru neizpolnjevanja zajamčenih standardov kakovosti oskrbe za tiste storitve, ki jih je distribucijski operater oziroma distribucijsko podjetje dolžno izvajati v okviru svojih reguliranih dejavnosti; |
– | netransakcijska metoda: | je metoda za določanje tarifnih postavk za omrežnino, pri kateri so tarifne postavke za omrežnino neodvisne od transakcij; |
– | nova elektroenergetska infrastruktura: | je elektroenergetska infrastruktura, ki jo je prvi lastnik ali elektrooperater predal v uporabo (aktiviral) po vključno 1. januarju 2011; |
– | območje distribucijskega sistema: | pomeni funkcionalni del distribucijskega sistema električne energije s svojim nadzornim sistemom, na katerem se lahko ločeno izvaja dejavnost distribucijskega operaterja; |
– | obstoječa elektroenergetska infrastruktura: | je elektroenergetska infrastruktura, ki jo je prvi lastnik ali elektrooperater predal v uporabo (aktiviral) pred vključno 31. decembrom 2010; |
– | odjemna skupina: | je skupina, v katero se glede na skupino končnih odjemalcev, mesto priključitve (zbiralke, izvod) in režim obratovanja (obratovalne ure) razvrščajo delujoča merilna mesta za potrebe obračuna uporabe elektroenergetskega sistema; |
– | omrežnina: | je znesek, ki ga je za uporabo sistema elektrike dolžan plačati uporabnik sistema; |
– | ostala sredstva: | so sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja, razen elektroenergetske infrastrukture; |
– | pametna infrastruktura: | je oprema ali naprava na ravni prenosa in distribucije za dvosmerno digitalno komunikacijo v realnem času ali čim bolj realnem času, interaktivno in inteligentno spremljanje ter upravljanje proizvodnje, prenosa, distribucije in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu za razvoj omrežja, ki učinkovito povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, to je proizvajalcev, odjemalcev in subjektov, ki opravljajo obe nalogi, da se zagotovi ekonomsko učinkovit, trajnosten elektroenergetski sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti; |
– | pametno omrežje: | pomeni elektroenergetsko omrežje, ki lahko na stroškovno učinkovit način povezuje ravnanje in dejanja |
| | vseh z njim povezanih uporabnikov, vključno s proizvajalci, odjemalci in subjekti, ki proizvajajo in porabljajo električno energijo, da se zagotovi ekonomsko učinkovit in trajnosten sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti. Je sistem, ki uporablja informacije, dvosmerne, kibernetsko varne komunikacijske tehnologije in procesno inteligenco v smislu integracije proizvodnje, prenosa, transformacije, distribucije in porabe s ciljem zagotoviti čist, varen, zavarovan, zanesljiv, prožen, učinkovit in trajnosten sistem; |
– | pilotna kritična konična tarifa: | je poskusna omrežninska tarifa za distribucijski sistem s posebno tarifno postavko za preneseno delovno energijo, ki odstopa od običajne tarifne postavke in velja v času trajanja konične obremenitve omrežja (kritični dogodek). Za izvajanje te tarife je vnaprej omejeno število kritičnih dogodkov v določenem časovnem obdobju, njihovo trajanje ter časovni pogoji obveščanja odjemalcev o nastopu kritičnih dogodkov; |
– | postaje: | so RTP, razdelilne postaje in TP; |
– | prezasedenost: | je stanje prenosne poti, v katerem vsota moči sklenjenih poslov v določenem obdobju na posamezni prenosni poti presega njene tehnične ali obratovalne zmogljivosti; |
– | prihodki iz upravljanja prezasedenosti: | so prihodki iz upravljanja prezasedenosti čezmejnih vodov skladno z Uredbo (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (UL L št. 211 z dne 14. 8. 2009, str. 15; v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 714/2009); |
– | skupina končnih odjemalcev: | je skupina, v katero se glede na napetostni nivo prevzemno-predajnega mesta, način ugotavljanja moči in glede na namen uporabe električne energije razvrščajo nova in obstoječa spremenjena merilna mesta za potrebe obračuna omrežnine za priključno moč; |
– | sistemski standard: | določa povprečno raven kakovosti oskrbe ali storitev, ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati v celotnem sistemu ali na posameznih območjih distribucijskega sistema v okviru svojih pristojnosti; |
– | sredstva: | so neopredmetena sredstva, predana v uporabo, brez dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva, predana v uporabo, ki jih za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja potrebuje elektrooperater; |
– | tarifa: | je strukturiran seznam tarifnih elementov, ki na podlagi tarifnih postavk omogočajo izračun omrežnine za elektroenergetski sistem; |
– | uporabnik: | je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja energijo; |
– | vodi: | so nadzemni in podzemni vodi; |
– | zajamčeni standard: | določa raven kakovosti oskrbe ali storitev (obsega tako tehnični kot komercialni vidik izvajanja storitev), ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati vsakemu posameznemu uporabniku v določeni točki sistema, v kateri poteka merjenje oziroma raven kakovosti posamezne izvedene storitve. |
Regulativno obdobje je obdobje treh zaporednih koledarskih let in poteka zvezno.
II. METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV REGULATIVNEGA OKVIRA
1. Splošno
S tem aktom se določajo:
– trajanje regulativnega obdobja;
– elementi regulativnega okvira;
– kriteriji za določitev posameznih elementov regulativnega okvira;
– način izračunavanja posameznih elementov regulativnega okvira;
– vrste upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom in kriteriji za njihovo ugotavljanje ter način njihovega določanja;
– pravila in način ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira ter način upoštevanja ugotovljenih odstopanj;
– parametri posameznih dimenzij kakovosti, njihove referenčne vrednosti ter načini in standardi njihovega izračunavanja;
– pravila za izračunavanje vpliva kakovosti na upravičene stroške;
– minimalni standardi kakovosti različnih storitev elektrooperaterjev in
– višina nadomestila ter načini in roki za plačilo nadomestila zaradi kršitev zajamčenih standardov kakovosti.
2. Regulativni okvir
(1) Regulativni okvir je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov elektrooperaterja po posameznih letih regulativnega obdobja, načrtovanih omrežnin, načrtovanih drugih prihodkov iz izvajanja dejavnosti elektrooperaterja, presežkov ali primanjkljajev omrežnin iz preteklih let.
(2) Za potrebe določanja regulativnega okvira v skladu s tem aktom so kot stroški in prihodki opredeljene tudi kategorije, ki v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi niso obravnavane kot stroški in prihodki.
(3) Regulativni okvir temelji na obsegu in stanju ter načrtovanem razvoju elektroenergetskega sistema, načrtovanem obsegu porabe električne energije in načrtovanem številu uporabnikov za posamezno leto regulativnega obdobja in za celotno regulativno obdobje.
(4) Z namenom preprečitve medletnega skokovitega spreminjanja tarifnih postavk za omrežnino po posameznih letih regulativnega obdobja se izvede izravnava tarifnih postavk, ki zagotavlja enakomerno spreminjanje tarifnih postavk v posameznem letu regulativnega obdobja glede na predhodno leto.
(5) Obvezna vsebina regulativnega okvira za sistemskega operaterja je tudi razkritje prihodkov iz upravljanja prezasedenosti.
(cilji regulativnega okvira)
Cilji določanja regulativnega okvira so:
– zagotavljati obratovanje, vzdrževanje ter spodbujanje razvoja distribucijskega in prenosnega sistema v skladu s pravili stroke in stanjem tehnike (ali z načelom najboljše dosegljive tehnologije) tako, da se kakovost prenosa in distribucije električne energije trajno izboljšuje ali ohranja;
– spodbujati izvajanje naložb, ki so potrebne za izpolnjevanje okoljskih ciljev iz akcijskih načrtov;
– spodbujati učinkovito uporabo sistema;
– trajno izboljševati oziroma ohranjati raven kakovosti oskrbe z električno energijo (v nadaljnjem besedilu: kakovost oskrbe), ki vsebuje komercialno kakovost, neprekinjenost napajanja in kakovost napetosti;
– izvajati ekonomsko reguliranje omrežnine za elektroenergetski sistem na način, ki spodbuja stroškovno učinkovitost izvajalcev;
– elektrooperaterjem zagotoviti trajno poslovanje z reguliranim donosom na sredstva in
– zagotoviti stabilne in predvidljive razmere za delovanje elektrooperaterjev in za uporabnike ter stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike.
(elementi regulativnega okvira)
(1) Elementi regulativnega okvira so:
– upravičeni stroški;
– omrežnina;
– drugi prihodki;
– odstopanje od regulativnega okvira preteklih let (primanjkljaj in presežek omrežnine) in
– izravnava.
(2) Elementi regulativnega okvira so na podlagi kriterijev za določitev posameznih elementov regulativnega okvira iz tega akta načrtovani in dejanski. Načrtovani elementi regulativnega okvira so določeni v regulativnem okviru vnaprej za celotno regulativno obdobje in za posamezno leto regulativnega obdobja. Dejanski elementi regulativnega okvira so letno ugotovljeni za nazaj za posamezno leto regulativnega obdobja.
(3) Upravičeni stroški v skladu s tem aktom so upravičeni stroški iz 16. člena tega akta in izvirajo iz dejavnosti elektrooperaterja.
(4) Omrežnina se izračuna na podlagi tarifnih postavk za omrežnino za prenosni sistem, distribucijski sistem, priključno moč in čezmerno prevzeto jalovo energijo in obsega uporabe elektroenergetskega sistema v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine za prenosni in distribucijski sistem, čezmerno prevzeto jalovo energijo in za druge storitve ter za priključno moč iz III. poglavja tega akta. Omrežnine so seštevek omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja.
(5) Zaračunane omrežnine za sistem in drugi prihodki, ki izvirajo iz dejavnosti elektrooperaterja, so v skladu s tem aktom reguliran letni prihodek.
(6) Reguliran letni prihodek in odstopanje od regulativnega okvira preteklih let sta v skladu s tem aktom vira za pokrivanje upravičenih stroškov.
(7) Izravnava tarifnih postavk med posameznimi leti regulativnega obdobja se izvede tako, da sta znotraj regulativnega obdobja ob upoštevanju načrtovane količinske porabe električne energije vrednosti načrtovanih upravičenih stroškov, ki se pokrivajo iz omrežnine, pred in po izravnavi enake. Rezultat medletne izravnave je razlika med načrtovanimi upravičenimi stroški in načrtovanimi viri za pokrivanje upravičenih stroškov posameznega leta regulativnega obdobja. Razlika se odrazi v načrtovanem presežku ali primanjkljaju omrežnine.
(1) Metoda reguliranja temelji na metodi reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin.
(2) Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin določa vzročno-posledično (namensko) povezavo upravičenih stroškov in reguliranih letnih prihodkov in na tej podlagi obveznost elektrooperaterja, da presežek omrežnine prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov v naslednjih letih oziroma pravico elektrooperaterja, da se mu pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine v naslednjih letih zagotovi pokritje primanjkljaja omrežnine preteklih let.
(3) Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin se izvaja tako, da se za regulativno obdobje elektrooperaterju določi regulativni okvir tako, da omrežnina skupaj z drugimi prihodki iz opravljanja dejavnosti elektrooperaterja in upoštevaje ugotovljeni kumulativni presežek oziroma primanjkljaj omrežnin elektrooperaterja iz preteklih let pokrije načrtovane upravičene stroške elektrooperaterja, ob upoštevanju vseh predvidenih okoliščin stroškovno učinkovitega poslovanja elektrooperaterja.
(4) Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin temelji tudi na spodbudah in doseženi ravni kakovosti oskrbe.
(določitev omrežnine za prenosni sistem in omrežnine za distribucijski sistem)
Načrtovani znesek omrežnine za prenosni sistem ali omrežnine za distribucijski sistem brez izravnave iz četrtega odstavka 5. člena tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
OMRt | načrtovani znesek omrežnine; |
USt | načrtovani upravičeni stroški; |
OPMt | načrtovani znesek omrežnine za priključno moč; |
OČPJEt | načrtovani znesek omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo; |
DPt | načrtovani drugi prihodki; |
| odstopanje od regulativnega okvira preteklih let; |
t | leto regulativnega obdobja; |
TRO | trajanje regulativnega obdobja, izraženo s številom let. |
(določitev regulativnega okvira)
Regulativni okvir za posameznega elektrooperaterja določi agencija z odločbo, v kateri se določijo tudi tarifne postavke za omrežnine. Za distribucijskega operaterja se regulativni okvir razdeli na posamezna območja distribucijskega sistema.
(sprememba regulativnega okvira)
(1) Agencija spremeni regulativni okvir zaradi spremembe v obsegu uporabe sistema, če so nastale letne spremembe količinske porabe električne energije glede na načrtovano porabo v obsegu, ki ima za posledico več kot 10-odstotno spremembo načrtovane omrežnine za prenosni sistem ali omrežnine za distribucijski sistem posameznega leta regulativnega obdobja.
(2) Če agencija ugotovi, da so v posameznem letu regulativnega obdobja nastale spremembe v obsegu uporabe sistema, opredeljene v prejšnjem odstavku, ali druge nepričakovane okoliščine, spremeni regulativni okvir za preostala leta regulativnega obdobja na postavki načrtovanih prihodkov iz omrežnin tako, da na podlagi načrtovanega količinskega obsega porabe električne energije, ki upošteva spremenjene okoliščine, spremeni tarifne postavke za omrežnino za prenosni ali distribucijski sistem v odstotku, ki bo zagotavljal, da bo do konca regulativnega obdobja načrtovana omrežnina za prenosni ali distribucijski sistem skupaj z realizirano omrežnino za prenosni ali distribucijski sistem od začetka regulativnega obdobja do uvedbe spremembe tarifnih postavk enaka načrtovani omrežnini za prenosni ali distribucijski sistem v regulativnem obdobju.
(nadzor nad poslovanjem elektrooperaterjev)
(1) Agencija nadzira izvajanje regulativnega okvira že med regulativnim obdobjem tako, da mesečno spremlja zaračunano omrežnino. Na podlagi letnih podatkov o poslovanju in kakovosti oskrbe po zaključku posameznega leta regulativnega obdobja izvaja analize poslovanja elektrooperaterjev z namenom spremljanja izvajanja regulativnega okvira tekočega obdobja ter določitve regulativnega okvira za naslednje regulativno obdobje.
(2) Agencija nadzira izvajanje regulativnega okvira in upoštevanje določb tega akta v postopku ugotavljanja odstopanj.
3. Kriteriji za določitev in način izračuna elementov regulativnega okvira
3.1. Splošno
(podatki za določitev regulativnega okvira)
(1) Agencija pri določitvi upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov presoja podatke elektrooperaterjev.
(2) Za preračun upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov se upoštevajo tudi podatki o realiziranih stroških, odhodkih in prihodkih iz poslovnih knjig elektrooperaterja ob upoštevanju določb tega akta.
(3) Če distribucijski operater ni lastnik vsega ali pomembnega dela distribucijskega sistema in če naloge distribucijskega operaterja, vključno s strokovnimi nalogami za izvrševanje javnih pooblastil, izvaja distribucijsko podjetje, agencija pri določitvi upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov presoja podatke distribucijskih podjetij.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka se pri distribucijskih podjetjih prihodki iz naslova najemnine za distribucijski sistem in prihodki iz naslova izvajanja storitev za distribucijskega operaterja ne upoštevajo pri določitvi omrežnine. Prav tako se med upravičenimi stroški distribucijskega operaterja ne upoštevajo stroški najemnine za distribucijski sistem in stroški storitev iz naslova prenesenih nalog, ker so ti stroški upoštevani v upravičenih stroških, ki so določeni v skladu s 3.2. podpoglavjem II. poglavja tega akta.
(količinski letni načrti porabe električne energije)
(1) Za določitev upravičenih stroškov, ki se ugotavljajo tudi na podlagi količinskega obsega porabe električne energije, je elektrooperater dolžan izdelati količinski načrt porabe električne energije iz prenosnega oziroma distribucijskega sistema za celotno načrtovano novo regulativno obdobje po posameznih letih regulativnega obdobja in ga agenciji posredovati na njeno zahtevo.
(2) Elektrooperater pripravi načrtovani količinski obseg porabe električne energije po posameznih odjemnih skupinah iz 119. člena tega akta na podlagi pričakovanega gibanja porabe v posameznem letu regulativnega obdobja. Distribucijski operater pripravi načrtovani količinski obseg porabe električne energije tudi po območjih distribucijskega sistema.
(3) Načrtovani obseg porabe za potrebe ugotavljanja upravičenih stroškov pripravi in določi agencija po predhodni uskladitvi z napovedmi elektrooperaterjev in elektroenergetskih bilanc.
(4) Elektrooperater je dolžan izdelati tudi količinski letni načrt porabe električne energije iz prenosnega oziroma distribucijskega sistema in ga posredovati agenciji najpozneje v desetih dneh od dneva sprejetja letne elektroenergetske bilance za prihodnje leto. Če elektroenergetska bilanca ni sprejeta do 20. oktobra tekočega leta, sistemski operater posreduje agenciji ocenjen količinski načrt za prihodnje leto do 31. oktobra tekočega leta.
(5) V skladu z drugim odstavkom distribucijski operater izdela količinski letni načrt za prihodnje leto po posameznih mesecih leta za:
– količine distribuirane električne energije in moči za končne odjemalce, priključene na distribucijski sistem po posameznih odjemnih skupinah iz 119. člena tega akta za posamezna območja distribucijskega sistema in
– količine električne energije po posameznem območju distribucijskega sistema, prevzete od proizvajalcev, priključenih na distribucijski sistem.
(6) V skladu s četrtim odstavkom sistemski operater izdela količinski letni načrt za prihodnje leto po posameznih mesecih leta za:
– količine prevzete električne energije in moči, ki jo prevzamejo končni odjemalci, priključeni na prenosni sistem, po posameznih odjemnih skupinah iz 119. člena tega akta in
– količine električne energije, predane na prenosnem sistemu distribucijskemu operaterju po posameznem območju distribucijskega sistema, ki so usklajene z distribucijskim operaterjem.
(faktor načrtovane inflacije)
(1) Pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja ter drugih prihodkov za posamezno leto regulativnega obdobja se upošteva faktor načrtovane inflacije, ki se izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
NIt | faktor načrtovane inflacije; |
nit | načrtovana stopnja inflacije za povprečje leta iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj (v nadaljnjem besedilu: pomladanska napoved), ki jo objavi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1); |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane stopnje inflacije za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se za manjkajoča leta upošteva objavljeni podatek o načrtovani stopnji inflacije za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.
3.2. Upravičeni stroški
3.2.1. Določanje upravičenih stroškov
(določitev upravičenih stroškov)
(1) Upravičeni stroški regulativnega obdobja elektrooperaterja se izračunajo kot vsota upravičenih stroškov posameznih let regulativnega obdobja.
(2) Dodatno se za distribucijskega operaterja upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo kot vsota upravičenih stroškov posameznih območij distribucijskega sistema.
(3) Upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
USt | upravičeni stroški; |
SDVt | stroški delovanja in vzdrževanja; |
SEEIt | stroški električne energije za izgube v omrežju; |
AMt | stroški amortizacije; |
RDSt | reguliran donos na sredstva; |
SSt | stroški sistemskih storitev; |
| kakovost oskrbe; |
St | spodbude; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(4) Pri določitvi upravičenih stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji:
– namenska raba sredstev;
– gospodarna in učinkovita raba sredstev;
– zagotavljanje kakovosti oskrbe in
– upoštevanje zgolj tistih upravičenih stroškov, ki so neposreden pogoj in posledica opravljanja dejavnosti elektrooperaterja in nimajo značaja privatnosti ter so skladni z običajno poslovno prakso.
(5) V upravičenih stroških so tudi stroški, ki se pokrivajo iz plačila za druge storitve iz 122. člena tega akta.
(6) Kriterija značaj privatnosti in skladnost z običajno poslovno prakso iz prejšnjega odstavka se presojata po davčni zakonodaji.
3.2.2. Stroški delovanja in vzdrževanja
(vrste stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1) Stroški delovanja in vzdrževanja (SDVt) so stroški, ki nastajajo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem sistema v skladu s predpisi, slovenskimi tehničnimi standardi in zahtevami sistemskih obratovalnih navodil.
(2) Stroški delovanja in vzdrževanja se obravnavajo ločeno glede na možnost vpliva elektrooperaterja na stroške, in sicer se delijo na:
– nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja in
– nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja.
(3) Stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto se izračunajo na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
SDVt | stroški delovanja in vzdrževanja; |
NSDVt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja; |
NNSDVt | nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(4) Stroški delovanja in vzdrževanja so:
– stroški materiala;
– stroški storitev;
– stroški dela;
– drugi poslovni odhodki in
– drugi odhodki.
3.2.2.2. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja
(kriteriji za ugotavljanje nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV) so tisti stroški, na katere lahko elektrooperater vpliva s svojim delovanjem in so odvisni tudi od naložb v sredstva, ki se odražajo v spremembi dolžine vodov in števila postaj. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja distribucijskega operaterja so odvisni tudi od števila uporabnikov (končnih odjemalcev in proizvajalcev iz obnovljivih virov).
(2) Kot upravičeni nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja se ne upoštevajo:
– stroški reklam in sponzorstev;
– stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja;
– stroški, ki se ne priznajo v skladu z davčno zakonodajo;
– stroški in odhodki iz četrtega odstavka 17. člena, ki so vkalkulirani v usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene;
– stroški, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami;
– stroški nagrad članom organov vodenja in nadzora vključno s pripadajočimi dajatvami;
– stroški, ki se nanašajo na plačila organom vodenja in nadzora na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami;
– izplačana nadomestila uporabnikom zaradi dokazanih kršitev zajamčenih standardov kakovosti oskrbe;
– stroški in odhodki, ki nastanejo kot posledica vračila brezplačno prevzetih sredstev vključno z denarnimi sredstvi;
– stroški iz naslova pilotnih projektov iz 71. člena tega akta;
– stroški najemnin za distribucijski sistem, če distribucijski operater ni lastnik distribucijskega sistema ali njegovega dela;
– stroški storitev iz naslova prenosa nalog distribucijskega operaterja na distribucijsko podjetje;
– prevrednotovalni poslovni odhodki za ostala sredstva;
– stroški in odhodki, ki so posledica enkratnih poslovnih dogodkov in
– stroški, ki se zaradi spremembe Slovenskih računovodskih standardov ne priznavajo več med stroški in odhodki.
(3) Stroški, ki se ne upoštevajo v skladu z davčno zakonodajo, se presojajo po predpisih, ki urejajo davke. Za potrebe tega akta so stroški iz tretje alinee prejšnjega odstavka:
– stroški, ki se nanašajo na privatno življenje;
– stroški donacij;
– odhodki za stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
– odhodki za kazni, ki jih izreče pristojni organ;
– odhodki v višini 50 odstotkov stroškov reprezentance;
– odhodki za plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki presegajo znesek, obračunan v skladu z zakonom oziroma pogodbo in
– odhodki za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če niso obdavčeni po davčni zakonodaji.
(4) Stroški, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem iz pete alinee drugega odstavka, se upoštevajo v višini, ki se obračuna v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, ki velja za elektrogospodarstvo, razen stroški in odhodki, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami. Druge vrste plačil delavcem so vsa plačila, ki jih zraven plače prejme delavec in so določeni z zakonom in kolektivno pogodbo, ki velja za elektrogospodarstvo. Plača in druge vrste plačil iz naslova uspešnosti poslovanja so posledica dogovora med delodajalci in delavci (sindikati), zato se krijejo iz reguliranega donosa na sredstva.
(5) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz drugega odstavka se krijejo iz reguliranega donosa na sredstva.
(določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za sistemskega operaterja)
(1) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NDSV) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se, če ta akt ne določa drugače, izračunajo na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
NSDVt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja; |
NSDVvzdt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja prenosnega sistema; |
NSDVmdt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega delovanja; |
t | letoregulativnega obdobja. |
(2) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja prenosnega sistema (NSDVvzdt) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
NSDVvzdt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja sistema; |
dvzd | delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema; |
NSDVpt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (pt); |
Vt | faktor učinkovitosti; |
NIt | faktor načrtovane letne inflacije; |
| povečanje ali zmanjšanje NSDVvzdt zaradi spremembe dolžine vodov; |
| povečanje ali zmanjšanje NSDVvzdtzaradi spremembe števila postaj; |
pt | predhodno leto; |
t | letoregulativnega obdobja. |
(3) Za prvo leto regulativnega obdobja se pri izračunu (dvzd.NSDVpt) iz prejšnjega odstavka za sistemskega operaterja upošteva sprememba obsega sistema v obdobju od leta t-1 do leta t-5 in se izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
dvzd.NSDVpt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja sistema; |
dvodi | delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema in se spreminjajo v odvisnosti od dolžine vodov; |
dvzd | delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema; |
NSDVpt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (pt); |
ivodi | odstotek spremembe dolžine vodov na dan 31. decembra leta t-1 glede na dan 31. decembra leta t-5 pred začetkom regulativnega obdobja; |
dpostaje | delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema in se spreminjajo v odvisnosti od števila postaj; |
ipostaje | odstotek spremembe števila postaj na dan 31. decembra leta t-1 glede na dan 31. decembra leta t-5 pred začetkom regulativnega obdobja; |
pt | predhodno leto; |
(4) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega delovanja (NSDVmdt) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
NSDVmdt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega poslovanja; |
dmd | delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so vezani na projekte mednarodnega sodelovanja pri čezmejnem trgovanju na dolgoročnih in kratkoročnih trgih, na področje varnega in zanesljivega obratovanja in na področje izravnave nenamernih odstopanj; |
NSDVpt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta; |
Ut | faktor učinkovitosti; |
NIt | faktor načrtovane letne inflacije; |
pt | predhodno leto; |
t | letoregulativnega obdobja. |
(določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za distribucijskega operaterja)
(1) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDVt) za posamezno leto regulativnega obdobja za distribucijskega operaterja se, če ta akt ne določa drugače, izračunajo na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
NSDVt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja; |
NSDVvzdt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja distribucijskega sistema; |
NSDVstrt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike; |
t | letoregulativnega obdobja. |
(2) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja distribucijskega sistema (NSDVvzdt) posameznega leta regulativnega obdobja se za distribucijskega operaterja izračunajo v skladu z drugim in tretjim odstavkom 19. člena tega akta. Za prvo leto regulativnega obdobja se pri izračunu (dvdz.NSDVpt) za distribucijskega operaterja, skladno s tretjim odstavkom 19. člena tega akta, stroški zmanjšajo še za nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja zaradi prenosa 110 kV omrežja in se izračunajo skladno z 88., 89. in 90. členom tega akta.
(3) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike (NSDVstrt) za posamezno leto regulativnega obdobja za distribucijskega operaterja se izračunajo na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
NSDVstrt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike; |
dstr | delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni zagotavljanju storitev za uporabnike; |
NSDVpt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta; |
Ut | faktor učinkovitosti; |
NIt | faktor načrtovane letne inflacije; |
| povečanje ali zmanjšanje NSDVstrt zaradi spremembe števila končnih odjemalcev in proizvajalcev iz obnovljivih virov; |
pt | predhodno leto; |
t | letoregulativnega obdobja. |
(osnova za določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1) Če ta akt ne določa drugače in ob upoštevanju kriterijev iz tega akta, se pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za prvo leto regulativnega obdobja za elektrooperaterja namesto NSDVpt upošteva povprečje realiziranih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja.
(2) Za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se deleža nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (dvzd in dmd) v celotnih nadzorovanih stroških delovanja in vzdrževanja za sistemskega operaterja izračunata na podlagi povprečnih realiziranih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja in sta enaka za vsa leta regulativnega obdobja. Prav tako se na podlagi povprečnih realiziranih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja izračunata deleža dvodi in dpostaje v celotnih NSDVvzdt in sta enaka za vsa leta regulativnega obdobja.
(3) Za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se za določitev deležev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (dvzd in dstr) v celotnih nadzorovanih stroških delovanja in vzdrževanja za distribucijskega operaterja upoštevajo podatki distribucijskega operaterja iz poročil o fizični in finančni realizaciji vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in poročil o fizični ter finančni realizaciji storitev za uporabnike. Prav tako se na podlagi podatkov distribucijskega operaterja iz poročil o fizični in finančni realizaciji vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in poročil o fizični ter finančni realizaciji storitev za uporabnike izračunata deleža NSDVvzdt, ki sta namenjena vzdrževanju vodov in postaj (dvodi in dpostaje) v celotnih NSDVvzdt. Deleži se izračunajo na podlagi povprečnih podatkov o finančni realizaciji let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja in so enaki za vsa leta regulativnega obdobja.
(4) Razmejitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja na vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture in na storitve za uporabnike določi distribucijski operater ob sodelovanju distribucijskih podjetij.
(izračun spremembe nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja med leti regulativnega obdobja)
(1) Povečanje ali zmanjšanje NSDVvzdt zaradi spremembe dolžine vodov se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVvzdt korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z deležem NSDVvzdt, ki je namenjen vzdrževanju vodov (dvodi) in odstotkom spremembe dolžine vodov.
(2) Povečanje ali zmanjšanje NSDVvzdt zaradi spremembe števila postaj se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVvzdt korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo. pomnožijo z deležem NSDVvzdt, ki je namenjen vzdrževanju postaj (dpostaje) in odstotkom spremembe števila postaj.
(3) Povečanje ali zmanjšanje NSDVstrt zaradi spremembe števila končnih odjemalcev in proizvajalcev iz obnovljivih virov se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVstrt korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z odstotkom spremembe števila končnih odjemalcev in proizvajalcev iz obnovljivih virov.
(4) Odstotek spremembe dolžine vodov in števila postaj ter števila končnih odjemalcev in proizvajalcev iz obnovljivih virov se izračuna s primerjavo stanja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja (t) glede na stanje na dan 31. december predhodnega leta (pt).
(opredelitev faktorja učinkovitosti)
(1) Pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja se upošteva zahtevano povečevanje učinkovitosti, ki se odraža v faktorju učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut). Faktor učinkovitosti odraža zahtevo po potrebnem znižanju nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja elektrooperaterja.
(2) Faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
Ut | faktor učinkovitosti; |
USplt | načrtovana splošna produktivnost gospodarstva, opredeljena kot stopnja rasti produktivnost dela (BDP na zaposlenega) iz pomladanske napovedi, ki jo objavi UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1); |
UIndt | faktor individualne učinkovitosti elektrooperaterja; |
t | letoregulativnega obdobja. |
(3) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane produktivnosti dela za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se za manjkajoča leta upošteva objavljeni podatek o načrtovani produktivnosti dela za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.
(4) Faktor individualne učinkovitosti elektrooperaterja se na podlagi rezultatov primerjalnih analiz za vsako regulativno obdobje določi v 1. poglavju Priloge 1, ki je sestavni del tega akta. Pri določitvi faktorja individualne učinkovitosti agencija upošteva tudi premik mejnega področja.
3.2.2.3. Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja
(nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja)
(1) Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) so tisti stroški, na katere elektrooperater s svojim delovanjem ne more vplivati.
(2) Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja so:
– dajatve, ki so predpisane s strani države;
– prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnine;
– prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s sredstvi, ki se nanašajo na elektroenergetsko infrastrukturo, razen prevrednotovalni poslovni odhodki, ki so nastali kot posledica odprave škod na sredstvih in uvedbe ter izvajanja pilotnih projektov;
– nadomestila sistemskega operaterja za izvajanje regulativnih nalog agencije;
– rente in odškodnine, ki so posledica umestitve infrastrukture v prostor in ne povečujejo nabavne vrednosti sredstev elektrooperaterja;
– članarine, kjer je obvezno članstvo predpisano z zakonom in uredbami Evropske unije;
– vplačila v mehanizem medsebojnih nadomestil med sistemskimi operaterji (Inter TSO Compensation; v nadaljnjem besedilu: mehanizem ITC);
– stroški, povezani z električno energijo za izravnavo sistema, in stroški odstopanj iz tega naslova;
– stroški škod;
– stroški električne energije za zasilno in nujno oskrbo ter neupravičen odjem električne energije, ki se kupuje skladno s pravili, veljavnimi za nakup električne energije za izgube v omrežju po tem aktu;
– stroški, ki so posledica ukrepov za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) v skladu s šestim odstavkom 16. člena Uredbe (ES) št. 714/2009 in
– stroški in odhodki, povezani z novimi nalogami elektrooperaterja v posameznem letu regulativnega obdobja, ki jih mora izvajati na podlagi veljavne zakonodaje.
(določitev nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
Načrtovani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja se, če ta akt ne določa drugače, izračunajo na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
NNSDVt | nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja; |
NNSDVpt | nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta; |
NIt | faktor načrtovane letne inflacije; |
pt | predhodno leto; |
t | letoregulativnega obdobja. |
(1) Upravičeni stroški škod iz devete alinee drugega odstavka 24. člena tega akta so stroški, ki so posledica nesreč in nastanejo na nepremičninah in premičninah (v nadaljnjem besedilu: poškodovano sredstvo). Stroški škod obsegajo stroške popravil in zamenjave poškodovanih sredstev ali delov sredstev za povrnitev in postavitev poškodovanih sredstev v stanje, v katerem je bilo pred nastankom nesreče. Za namene tega akta so stroški škod:
– tekoči stroški za popravila, če gre za manjše poškodbe, pri katerih se z manjšim popravilom odpravi poškodba in pri tem ne gre za zamenjavo dela ali celega sredstva (v naravi so to stroški materiala, storitev, dela in drugo) in
– prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z izločitvijo poškodovanega sredstva, če je poškodba tako velika, da je zaradi poškodbe treba zamenjati del ali celo sredstvo, da sredstvo ohrani svojo funkcijo.
(2) Med stroški škod se ne upoštevajo stroški, ki so posledica nadgradnje ali posodobitve sredstva, in stroški škod, ki so vkalkulirani v usredstvene lastne proizvode in storitve.
(3) Vir za pokrivanje stroškov škod je odškodnina, ki jo prejme elektrooperater od zavarovalnice ali tretje osebe, in omrežnina v višini 10 odstotkov stroškov škod, ugotovljenih v skladu z določbami tega akta.
(4) Morebitna razlika med stroški škod in viri za pokrivanje le-teh se krije iz reguliranega donosa na sredstva.
(nove naloge v regulativnem obdobju)
(1) Nove naloge iz dvanajste alinee drugega odstavka 24. člena tega akta, ki jih mora elektrooperater začeti izvajati na podlagi veljavne zakonodaje znotraj regulativnega obdobja, so dodatne naloge, ki jih elektrooperater še ni izvajal. V nove naloge ne spadata nadgradnja ali sprememba izvajanja že obstoječe naloge na podlagi veljavne zakonodaje.
(2) Stroški iz prejšnjega odstavka so v regulativnem obdobju, v katerem se pojavljajo prvič, (t) in v naslednjem regulativnem obdobju (t+1) nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja, za regulativna obdobja (t+2, t+3, t+4 …) se ti stroški in odhodki obravnavajo kot stroški delovanja in vzdrževanja ob upoštevanju kriterijev za določitev stroškov delovanja in vzdrževanja.
(3) Pilotni projekti, ki jih v skladu z 71. členom tega akta izvaja elektrooperater, v skladu s tem členom niso nove naloge.
(osnova za določitev nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1) Če ta akt ne določa drugače in ob upoštevanju kriterijev iz tega akta, se pri določitvi načrtovanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za prvo leto regulativnega obdobja namesto NNSDVpt upošteva povprečje realiziranih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja.
(2) Nadomestilo sistemskega operaterja za izvajanje regulativnih nalog agencije se za prvo leto regulativnega obdobja načrtuje na podlagi načrta agencije, sprejetega skladno z zakonodajo, v naslednjih letih pa v skladu s 25. členom tega akta.
(3) Stroški škod in stroški električne energije za zasilno in nujno oskrbo ter neupravičen odjem električne energije se za posamezno leto regulativnega obdobja ne načrtujejo vnaprej.
(4) Stroški, ki so posledica ukrepov za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) v skladu s šestim odstavkom 16. člena Uredbe (ES) št. 714/2009, se za posamezno leto regulativnega obdobja načrtujejo v skladu z načrtom iz 78. člena tega akta.
(5) Stroški, povezani z novimi nalogami elektrooperaterja, se za posamezno leto regulativnega obdobja načrtujejo na podlagi načrta, ki ga v postopku določitve regulativnega okvira elektrooperater predloži agenciji.
3.2.3. Stroški električne energije za izgube v omrežju
(postopek določitve stroška nakupa električne energije za izgube v omrežju)
(1) Stroški nakupa električne energije za izgube v omrežju (SEEI) se določijo na podlagi priznanih količin izgub električne energije in ob upoštevanju priznane cene električne energije.
(2) Priznane količine izgub v posameznih letih regulativnega obdobja na območju distribucijskega sistema distribucijskega operaterja se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub in ob upoštevanju količinskega letnega načrta porabe električne energije iz 14. člena tega akta. Agencija določi priznani odstotek količinskih izgub glede na izmerjene količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na distribucijskem sistemu distribucijskega operaterja v zadnjem štiriletnem obdobju in na podlagi ocenjenega gibanja deleža količinskih izgub v naslednjem regulativnem obdobju. Količine izgub na distribucijskem sistemu distribucijskega operaterja se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije, evidentiranimi na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom, ter količinami električne energije v medsebojni (medsosedski) izmenjavi (iz tujine) na območju distribucijskega sistema in količinami električne energije, izmerjenimi na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na distribucijskem sistemu distribucijskega operaterja v posameznih letih. Pri tem se upoštevajo tudi količine električne energije, ki jo v distribucijski sistem distribucijskega operaterja oddajajo proizvajalci, priključeni na ta sistem, in medsebojne izmenjave med območji distribucijskega sistema distribucijskega operaterja.
kjer oznake pomenijo:
Wizg_dis | količine izgub električne energije na distribucijskem sistemu; |
Wpren | količine evidentirane električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom; |
Wpro | oddana količina električne energije proizvajalcev na distribucijskem sistemu; |
Wizm_dis | količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskimi sistemi distribucijskega operaterja; |
Wizm_ost | količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskim sistemom distribucijskega operaterja in sosednjim distribucijskim sistemom drugega distribucijskega operaterja; |
Wko | količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih. |
(3) Priznane količine izgub v posameznih letih regulativnega obdobja za prenosni sistem se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub in ob upoštevanju količinskega letnega načrta porabe električne energije iz 14. člena tega akta ter priznane ocene količin izgub kot posledice tranzitnih pretokov električne energije. Agencija določi priznani odstotek količinskih izgub glede na izmerjene količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na prenosnem in distribucijskem sistemu v zadnjem štiriletnem obdobju in na podlagi ocenjenega gibanja deleža količinskih izgub v naslednjem regulativnem obdobju. Količine izgub na prenosnem sistemu se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije na prevzemno-predajnih mestih med proizvajalci in prenosnim sistemom ter količinami električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom oziroma omrežji končnih odjemalcev, priključenih na prenosni sistem v posameznih letih. Pri tem se upoštevajo tudi količine električne energije, izmerjene na merilnih napravah, ki so nameščene na čezmejnih povezovalnih vodih, na točki, kjer se nahaja referenčna meritev med sosednjima sistemskima operaterjema.
kjer oznake pomenijo:
Wizg_pren | količine izgub električne energije na prenosnem sistemu; |
Wpro | oddana količina električne energije proizvajalcev na prenosnem sistemu; |
Wdis | količine evidentirane električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom; |
Wko | količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih; |
Wt | količine električne energije, izmerjene na merilnih napravah, ki so nameščene na čezmejnih povezovalnih vodih. |
(4) Za posamezno leto regulativnega obdobja se priznana cena določi na podlagi povprečja cen električne energije za produkta pasovne in vršne energije v obdobju prvih štirih mesecev leta pred regulativnim obdobjem, doseženih na terminskem trgu, ki predstavlja referenčni trg za Slovenijo. V priznani letni ceni je upoštevan 70-odstotni delež cene za pasovno energijo in 30-odstotni delež cene za vršno energijo, kar izhaja iz profila povprečnega dnevnega diagrama porabe električne energije v Sloveniji.
3.2.4. Stroški sistemskih storitev
(opredelitev odgovornosti nakupa sistemskih storitev)
Za zagotavljanje zadostnih pogojev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje sistema, je odgovoren sistemski operater, ki za izvajanje sistemskih storitev sklepa ustrezne pogodbe s ponudniki sistemskih storitev. Ponudniki zagotavljajo izvajanje sistemskih storitev iz proizvodnih objektov ali od končnih odjemalcev na območju interkonekcije.
(1) Za zagotavljanje potrebnega obsega sistemskih storitev, učinkovite in pregledne porabe sredstev ter enakopravnosti med ponudniki mora sistemski operater izvesti postopek zbiranja ponudb po enotnih kriterijih, ki so navedeni v drugem odstavku. Sistemski operater pridobi ponudbe za eno ali več let.
(2) V povabilu za zbiranje ponudb mora sistemski operater določiti kriterije, ki jih predpisujejo sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem, in pogoje zagotavljanja posamezne sistemske storitve, in sicer najmanj:
a) za sekundarno regulacijo frekvence in moči:
– obseg ponujene rezerve moči v MW;
– gradient spreminjanja moči v MW/min in
– mrtvi čas v sekundah;
b) za minutno rezervo za terciarno regulacijo:
– obseg ponujene rezerve moči v MW;
– število zagonov rezerve na leto;
– odzivni čas aktiviranja rezerve;
– minimalni čas med dvema zagonoma rezerve;
– znižanje proizvodnje za pokrivanje izpadov večjih porabniških enot in
– možnost uporabe rezerve pri izravnavi odstopanj elektroenergetskega sistema;
c) za regulacijo napetosti in jalove moči:
– seznam ponujenih agregatov, ki so v okviru svojih obratovalnih diagramov tehnično sposobni izvajati storitev;
d) za zagon agregatov brez zunanjega napajanja:
– seznam tehnično usposobljenih agregatov, ponujenih za izvajanje storitve.
(3) Ponudniki morajo podati ceno za vsako sistemsko storitev ločeno, pri čemer se lahko za izbiro najugodnejšega ponudnika upošteva tudi možnost sklenitve pogodb za obdobje, daljše od enega leta, če je na ta način zagotovljena nižja cena.
(4) Pri zagotavljanju sistemskih storitev za terciarno regulacijo lahko sistemski operater med ponudnike uvrsti vire, ki temeljijo na prilagajanju odjema ter vključevanju razpršenih virov proizvodnje, pri čemer so manjši viri lahko agregirani v regulacijske enote, katerih velikost je primerljiva z drugimi viri v sistemu.
(ocena in poročilo o zagotavljanju sistemskih storitev)
(1) Sistemski operater najkasneje do 31. julija izdela oceno potrebnega obsega posameznih sistemskih storitev za naslednje leto, ki mora vsebovati:
– količinski obseg posameznih sistemskih storitev, ki ga letno določi sistemski operater na podlagi sistemskih obratovalnih navodil za prenosni sistem;
– utemeljitev obsega sistemskih storitev iz prejšnje alinee;
– opis načrtovanega postopka izbire ponudnikov sistemskih storitev in navedbo okvirnih datumov izvedbe postopka.
(2) Najkasneje do 31. marca sistemski operater izdela poročilo o zagotavljanju sistemskih storitev v tekočem letu, ki mora vsebovati:
– povabilo za zbiranje ponudb v postopku iz prejšnjega odstavka;
– prejete ponudbe v postopku iz prejšnjega odstavka;
– vse sklenjene pogodbe za zagotavljanje sistemskih storitev, ki so aktualne v tekočem letu.
(3) Sistemski operater mora oceno in poročilo iz prvega in drugega odstavka poslati agenciji do navedenih rokov.
(določitev stroškov sistemskih storitev)
(1) Pri ugotavljanju upravičenih stroškov za zagotavljanje sistemskih storitev agencija upošteva pogodbeno ceno za vsako posamezno sistemsko storitev v skladu z določbami 31. in 32. člena tega akta in presoja, ali je bila pogodba sklenjena z najugodnejšim ponudnikom ter upošteva najugodnejšo ceno in kakovost posameznih storitev.
(2) Če sistemski operater pri izbiri ponudnikov sistemskih storitev ni upošteval kriterijev iz 31. člena tega akta, agencija prizna upravičene stroške sistemskih storitev na podlagi gibanja cen sistemskih storitev v preteklih letih in gibanja cene energije.
3.2.5. Strošek amortizacije
(določitev stroška amortizacije)
(1) Strošek amortizacije (AM) se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
AMt | strošek amortizacije; |
NVt | nabavna vrednost posameznega sredstva; |
ast | amortizacijska stopnja za posamezno sredstvo, ki upošteva določeno dobo koristnosti; |
t | letoregulativnega obdobja. |
(2) Strošek amortizacije posameznega leta regulativnega obdobja se izračuna kot seštevek stroška amortizacije obstoječe elektroenergetske infrastrukture, nove elektroenergetske infrastrukture in ostalih sredstev.
(kriteriji za ugotavljanje stroška amortizacije)
(1) Strošek amortizacije se izračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.
(2) Amortizacijske stopnje, ki so višje od davčno priznanih amortizacijskih stopenj, se ne upoštevajo. Če elektrooperater za poslovne potrebe obračunava strošek amortizacije po amortizacijskih stopnjah, ki so višje od davčno priznanih amortizacijskih stopenj, mora za obračunani strošek amortizacije, ki presega davčno priznano, voditi posebne računovodske evidence.
(3) Strošek amortizacije sredstev, ki so uporabljena pri izdelavi usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter je vkalkuliran v usredstvene lastne proizvode in storitve, se ne upošteva v višini izkazanih prihodkov za te namene.
(4) Pri določitvi stroška amortizacije se amortizacija od posameznega sredstva ali dela sredstva obračuna in priznava le enkrat, dokler sredstvo ni v celoti amortizirano.
(5) V primeru prevrednotenja sredstva na višjo vrednost ali preprodaje po višji vrednosti med življenjsko dobo sredstva se pri izračunu stroška amortizacije upošteva nabavna vrednost ob prvi usposobitvi za uporabo pri prvem elektrooperaterju ali prvem lastniku omrežja in naknadna vlaganja v sredstvo.
(6) Strošek amortizacije sredstev iz naslova vlaganj v služnostne pravice se obračunava v dobi koristnosti te pravice. Strošek amortizacije sredstev iz naslova pridobitve časovno neomejenih služnostnih pravic na trasah vodov se upošteva glede na amortizacijsko osnovo s 100-letno dobo koristnosti teh sredstev. Za vlaganja v služnostne pravice, ki niso v uporabi, strošek amortizacije ni upravičeni strošek. Od 1. januarja 2013 se morajo služnostne pravice na trasah daljnovodov voditi po pravilih, ki veljajo za dele opredmetenih sredstev večjih vrednosti.
(7) Če elektrooperater pripiše stroške obresti posameznemu sredstvu, ki ga je predal v uporabo po 1. 1. 2013, se strošek amortizacije iz tega naslova ne priznava. Elektrooperater mora v tem primeru voditi evidenco tistega dela posameznega sredstva, ki se nanaša na obresti in pripadajoči del stroška amortizacije.
(8) Pri naknadnih vlaganjih v sredstva se doba koristnosti teh sredstev zaradi novih vlaganj ustrezno podaljša, amortizacijska stopnja pa ustrezno preračuna, ali pa se nova vlaganja obravnavajo kot samostojni del sredstev, za katerega se ločeno določi doba koristnosti in amortizacijska stopnja.
(9) Strošek amortizacije sredstev, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja iz prvega odstavka 39. člena tega akta, in strošek amortizacije sredstev, potrebnih za izvajanje pilotnih projektov iz 71. člena tega akta, se ne priznavata.
(osnove za izračun stroška amortizacije)
(1) Strošek amortizacije se izračuna na podlagi stanja sredstev in amortizacijskih stopenj v poslovnih knjigah na dan 31. december leta t-2 pred začetkom regulativnega obdobja, načrtovanih naložb v sredstva zaleto t-1, pred začetkom regulativnega obdobja, kot je določeno v odločbi o regulativnem okviru za leto t-1 in načrtovanih naložb v sredstva, ki so določene v skladu s 40. členom tega aktaza posamezno leto regulativnega obdobja.
(2) Za načrtovane naložbe v elektroenergetsko infrastrukturo se strošek amortizacije izračuna na podlagi predvidene 35-letne dobe koristnosti sredstev.
(3) Za načrtovane naložbe v ostala sredstva se strošek amortizacije izračuna na podlagi predvidene 20-letne dobe koristnosti sredstev.
(4) Za načrtovane naložbe iz drugega in tretjega odstavka se v prvem letu amortiziranja upošteva 50 odstotkov vrednosti izračunanega stroška amortizacije.
(5) Strošek amortizacije vključuje tudi strošek amortizacije brezplačno prevzetih sredstev (tudi evropskih), sredstev, zgrajenih s sofinanciranjem, drugih nepovratnih sredstev in sredstev, zgrajenih iz sredstev od prezasedenosti.
3.2.6. Reguliran donos na sredstva
(določitev reguliranega donosa na sredstva)
(1) Reguliran donos na sredstva (RDS) se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
RDSt | reguliran donos na sredstva; |
PVRBt | povprečna vrednost regulativne baze sredstev; |
TPSK | tehtani povprečni strošek kapitala, izražen v odstotku (WACC – Weighted Average Cost of Capital); |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) Reguliran donos na sredstva posameznega leta regulativnega obdobja se izračuna kot seštevek reguliranega donosa na sredstva obstoječe elektroenergetske infrastrukture, nove elektroenergetske infrastrukture in ostalih sredstev.
(3) Reguliran donos na sredstva se ne priznava za del vrednosti sredstev v višini brezplačno prevzetih sredstev, pridobljenih s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na sistem, na sredstva v gradnji in izdelavi, sredstva, zgrajena iz sredstev od prezasedenosti, sredstva, zgrajena s sofinanciranjem, brezplačno prevzeta evropska sredstva in druga nepovratna sredstva, ter sredstva, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja iz prvega odstavka 39. člena tega akta in sredstva, potrebna za izvajane pilotnih projektov iz 71. člena tega akta.
(povprečna vrednost regulativne baze sredstev)
(1) Povprečna vrednost regulativne baze sredstev za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna ločeno za:
– obstoječo elektroenergetsko infrastrukturo;
– ostala sredstva in
– novo elektroenergetsko infrastrukturo.
(2) Povprečna vrednost regulativne baze sredstev za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
PVRBt | povprečna vrednost regulativne baze sredstev; |
OVSt | otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev; |
ZVSt | zaključna vrednost regulativne baze sredstev; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(določitev otvoritvene in zaključne vrednosti regulativne baze sredstev)
(1) V regulativno bazo sredstev so vključena samo tista sredstva, ki predstavljajo neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja. Kot sredstva, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja, se v skladu s tem aktom štejejo zlasti stanovanjski, počitniški in muzejski objekti s pripadajočo opremo in zemljišči, polnilnice za električna vozila (razen javne infrastrukture hitrih polnilnic na avtocestnem križu), umetniška dela in elektrarne za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in v soproizvodnji z visokim izkoristkom.
(2) V otvoritveni vrednosti regulativne baze sredstev so upoštevane neodpisane vrednosti sredstev, razen vrednosti sredstev, na katere se ne priznava reguliran donos na sredstva v skladu s 37. členom tega akta na prvi dan posameznega leta regulativnega obdobja.
(3) Zaključna vrednost regulativne baze sredstev za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
ZVSt | zaključna vrednost regulativne baze sredstev za leto t regulativnega obdobja, ki je enaka neodpisani vrednosti sredstev na zadnji dan leta t; |
OVSt | otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev za leto t regulativnega obdobja, ki je enaka neodpisani vrednosti sredstev na prvi dan leta t, zmanjšani za vrednost sredstev, na katere se ne priznava donos; |
NNt | vrednost novih naložb v sredstva v letu t, potrebnih za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja, razen sredstev, potrebnih za izvajanje pilotnih projektov; |
AMt | strošek amortizacije za leto t regulativnega obdobja, zmanjšana za strošek amortizacije   ; |
ISt | neodpisana vrednost izločenih sredstev v letu t regulativnega obdobja; |
BPSt | vrednost novih naložb v sredstva v letu t regulativnega obdobja, na katera se ne priznava donos v skladu s 37. členom tega akta; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(4) Zaključna vrednost regulativne baze sredstev za leto t regulativnega obdobja je enaka otvoritveni vrednosti regulativne baze sredstev leta t+1.
(5) Naknadna vlaganja v obstoječo elektroenergetsko infrastrukturo, izvedena po 31. decembru 2010, se vključujejo v novo elektroenergetsko infrastrukturo.
(6) V izračunu regulativne baze sredstev se upošteva neodpisana vrednost sredstva, ki izhaja iz nabavne vrednosti ob prvi usposobitvi za uporabo ter naknadna vlaganja v sredstvo pri prvem elektrooperaterju ali prvem lastniku omrežja.
(načrtovane naložbe v sredstva)
(1) Pri določitvi vrednosti načrtovanih naložb v sredstva, ki so v regulativnem obdobju vključene v izračun povprečne vrednosti regulativne baze sredstev, agencija presoja potrebna sredstva za naložbe iz naložbenih načrtov elektrooperaterjev.
(2) Pri oceni vrednosti načrtovanih naložb v sredstva v letu t-1 pred začetkom regulativnega obdobja, ki so vključene v izračun povprečne vrednosti regulativne baze sredstev leta t-1, agencija upošteva vrednosti načrtovanih naložb v sredstva, kot je določeno v odločbi o regulativnem okviru za leto t-1.
(3) Agencija določa upravičene stroške, povezane z naložbami v sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja, na podlagi ocene in presoje naložbenega načrta, skladno z EZ-1 in aktom, ki ureja metodologijo za pripravo in ocenitev naložbenega načrta elektrooperaterja. Elektrooperater je dolžan na podlagi akta, ki ureja metodologijo za pripravo in ocenitev naložbenega načrta elektrooperaterja, izdelati naložbeni načrt za naslednje regulativno obdobje in ga do 31. januarja v letu, ko agencija odloča o regulativnem okviru, posredovati agenciji.
(4) Če agencija pri oceni naložbenega načrta ugotovi, da bi upoštevanje vseh naložb iz naložbenega načrta v upravičenih stroških elektrooperaterja imelo prevelik vpliv na omrežnino, lahko upošteva le določene naložbe po prioritetnem vrstnem redu.
(5) Načrtovane naložbe v sredstva so v regulativno bazo sredstev vključene, kot sledi:
– 70 odstotkov vrednosti načrtovanih naložb je vključenih v letu načrtovane naložbe in
– 30 odstotkov vrednosti načrtovanih naložb je vključenih v regulativno bazo sredstev v naslednjem letu.
(6) Investicije v teku na dan 31. december leta t-2 pred začetkom regulativnega obdobja so v regulativno bazo sredstev v celoti vključene v letu t-1 pred začetkom regulativnega obdobja.
(določitev tehtanega povprečnega stroška kapitala)
(1) Tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo izračuna agencija na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
TPSK | tehtani povprečni strošek kapitala, izražen v odstotku; |
DLK | delež lastniškega kapitala, ki je enak razmerju: vrednost lastniškega kapitala/vrednost lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega kapitala, izražen v odstotku; |
SLK | strošek lastniškega kapitala, izražen v odstotku; |
EDS | efektivna davčna stopnja v višini, ki izhaja iz ekonomsko upravičenega oziroma davčno optimalnega poslovanja podjetja, izražena v deležu; |
DDK | delež dolžniškega kapitala, ki je enak razmerju vrednost dolžniškega kapitala/vrednost lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega kapitala, izražen v odstotku; |
SDK | strošek dolžniškega kapitala, izražen v odstotku. |
(2) Pri izračunu tehtanega povprečnega stroška kapitala se kot ciljno optimalno razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom upošteva 40-odstotni delež lastniškega kapitala (DLK) in 60-odstotni delež dolžniškega kapitala (DDK).
(3) Strošek lastniškega kapitala (SLK) odraža tveganje opravljanja regulirane dejavnosti. Za določanje stopnje donosnosti lastniškega kapitala je uporabljen model določanja cen dolgoročnih naložb CAPM (Capital Asset Pricing Model). Strošek lastniškega kapitala se prilagodi z upoštevanjem efektivne davčne stopnje v višini, ki izhaja iz ekonomsko upravičenega oziroma davčno optimalnega poslovanja.
(4) Strošek dolžniškega kapitala (SDK) se določi z upoštevanjem ocenjene dolgoročne ravnotežne obrestne mere. Ocena je narejena na podlagi netvegane stopnje donosa za slovenski trg, povečan za premijo za tveganje, ki je v normalnih pogojih ustrezna za podjetja bonitetne ocene AAA.
(5) Višino tehtanega povprečnega stroška kapitala (TPSK) za potrebe izračuna reguliranega donosa na sredstva določa 2. poglavje Priloge 1.
(namen reguliranja s kakovostjo oskrbe)
Nameni reguliranja s kakovostjo oskrbe so:
– doseči tako neprekinjenost napajanja, da bodo prekinitve napajanja čim manj pogoste in čim krajše oziroma da bodo doseženi minimalni standardi kakovosti oskrbe;
– pri udeležencih na trgu električne energije vzpostaviti takšne razmere, ki bodo spodbujale izboljšanje neprekinjenosti napajanja uporabnikov;
– uvesti ukrepe in postopke v skladu s stanjem tehnike za optimalno raven neprekinjenosti napajanja glede na trenutna in načrtovana obratovalna stanja;
– zajamčiti ustrezno raven netehnične oziroma komercialne kakovosti, ki se odraža pri izvajanju posameznih storitev;
– zagotavljati raven kakovosti napetosti, kot jo opredeljuje standard SIST EN 50160 in
– spodbuditi vlaganje v infrastrukturo ter ustrezno podpreti procese delovanja in vzdrževanja, da bodo trajno doseženi cilji, opisani v prejšnjih alineah.
(reguliranje s kakovostjo oskrbe)
(1) V regulativnem obdobju se reguliranje s kakovostjo oskrbe izvaja po posameznih območjih distribucijskega sistema glede na vrednost parametra povprečnega trajanja prekinitev napajanja v sistemu (v nadaljnjem besedilu: SAIDI) in parametra povprečne frekvence prekinitev napajanja v sistemu (v nadaljnjem besedilu: SAIFI), ki odražata nenačrtovane dolgotrajne prekinitve in so posledica lastnih vzrokov.
(2) Vrednosti parametrov se izračunajo za posamezno območje distribucijskega sistema, in sicer posebej za njegovo urbano območje (mestni in mešani SN-izvodi) in ruralno območje (podeželski SN-izvodi).
(3) Agencija z reguliranjem s kakovostjo oskrbe spodbuja vlaganja v razvoj sistema, ki prinašajo največje koristi, in zagotavlja racionalno vodenje, obratovanje in vzdrževanje sistema. Reguliranje s kakovostjo oskrbe je povratnozančno vodenje procesa, pri katerem agencija vpliva na proces tako, da se raven kakovosti oskrbe, ki jo regulira, čim bolj ujema z želenimi (referenčnimi) veličinami, ne glede na motnje, ki jim je sistem izpostavljen.
(4) Temelj ekonomskega reguliranja s kakovostjo oskrbe so informacije, ki jih agencija pridobiva iz procesa nadzora kakovosti oskrbe pri elektrooperaterju in distribucijskih podjetjih in obsega merjenje in spremljanje veličin za izračun parametrov kakovosti oskrbe, zajem in obdelavo podatkov ter poročanje.
(nadzor kakovosti oskrbe)
(1) Nadzor kakovosti oskrbe pri elektrooperaterju in distribucijskih podjetjih obsega:
– zajem in obdelavo podatkov o kakovosti oskrbe, ki obsega zajem in shranjevanje podatkov ter izračun parametrov neprekinjenosti napajanja, komercialne kakovosti in kakovosti napetosti;
– merjenje in spremljanje veličin, potrebnih za izračun parametrov kakovosti napetosti, ki obsegajo stalni in občasni monitoring kakovosti napetosti ter beleženje časa nastanka dogodkov v omrežju in beleženje stanj poslovnih procesov pri izvajanju storitev;
– poročanje o kakovosti oskrbe in izdajanje potrdil, ki obsegata pripravo poročil in posredovanje le-teh upravi, ministrstvu, pristojnemu za energijo, agenciji in uporabnikom ter pripravo izjav o skladnosti oziroma neskladnosti kakovosti napetosti.
(2) Elektrooperater in distribucijska podjetja lahko v skladu z določbami 121. člena EZ-1 prenesejo izvajanje nalog, povezanih z nadzorom kakovosti oskrbe, na tretjo osebo. V tem primeru morajo v pogodbi, s katero prenesejo izvajanje teh nalog, zagotoviti, da bo ta oseba na območju distribucijskega sistema, na katerem izvaja te naloge, izvajala nadzor in omogočila presoje kakovosti oskrbe v skladu z določbami akta, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo.
Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni agenciji posredovati vse podatke, ki so potrebni za izvajanje reguliranja s kakovostjo oskrbe. Nabor podatkov, ki jih potrebuje agencija, način zbiranja in obdelave podatkov (spremljanja parametrov) o kakovosti oskrbe ter način in dinamika poročanja so določeni v aktu, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo.
(spremljanje dimenzij kakovosti oskrbe)
Agencija spremlja za izvajanje reguliranja s kakovostjo oskrbe naslednje dimenzije:
– neprekinjenost napajanja;
– komercialno kakovost in
– kakovost napetosti.
(neprekinjenost napajanja)
(1) Neprekinjenost napajanja se spremlja s parametri na podlagi števila in trajanja prekinitev ter s količinami nedobavljene energije zaradi prekinitev napajanja. Elektrooperater in distribucijska podjetja vodijo register podatkov o prekinitvah napajanja za celoten sistem in za vsa prevzemno-predajna mesta.
(2) Za neprekinjenost napajanja se uporabljajo parametri, določeni v aktu, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo.
(1) Komercialna kakovost označuje vidike kakovosti storitev, ki izhajajo iz odnosov med distribucijskim operaterjem ali distribucijskimi podjetji in uporabniki sistema.
(2) Za komercialno kakovost se uporabljajo parametri, določeni v aktu, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo.
(1) Kakovost napetosti zajema tehnične karakteristike napetosti na prevzemno-predajnem mestu uporabnika, ki so predpisane v tehničnih standardih. Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni uporabnikom zagotavljati kakovost napetosti na prevzemno-predajnem mestu v skladu z veljavno zakonodajo in stanjem tehnike.
(2) Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni zagotavljati stalno spremljanje in periodično preverjanje stanja kakovosti napetosti, in sicer na zbiralkah VN/VN in VN/SN RTP, na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom in na točkah povezav prenosnega sistema s sosednjimi sistemi. Na zahtevo uporabnika oziroma po potrebi elektrooperater in distribucijska podjetja preverjajo kakovost napetosti na prevzemno-predajnem mestu uporabnika.
(3) Za preverjanje kakovosti napetosti iz prejšnjega odstavka elektrooperater in distribucijska podjetja spremljajo vse parametre po standardu SIST EN 50160 (odkloni napajalne napetosti, harmonske in medharmonske napetosti, hitre spremembe napetosti, neravnotežje napajalne napetosti, signalne napetosti, odstopanje omrežne frekvence, upadi in porasti napetosti, kratkotrajne in dolgotrajne prekinitve napetosti). Za ocenjevanje ustreznosti kakovosti napetosti uporabljajo elektrooperater in distribucijska podjetja standard SIST EN 50160.
(načini reguliranja s kakovostjo oskrbe)
(1) Načini reguliranja s kakovostjo oskrbe, ki jih agencija uporablja za posamezno dimenzijo kakovosti oskrbe, so:
– javna objava podatkov o vrednostih posameznih parametrov kakovosti oskrbe;
– funkcijska povezava med neprekinjenostjo napajanja in upravičenimi stroški distribucijskega operaterja in
– določitev minimalnih standardov kakovosti oskrbe.
(2) Pri javni objavi rezultatov analiz stanja kakovosti napetosti iz prve alinee prejšnjega odstavka agencija upošteva minimalne standarde kakovosti napetosti, ki so določeni z veljavnimi tehničnimi standardi iz 42. člena tega akta.
(3) Reguliranje s kakovostjo oskrbe na območju sistemskega operaterja se izvaja le na način iz prve alinee prvega odstavka.
(javna objava podatkov o kakovosti oskrbe)
Agencija javno objavi podatke o vrednostih parametrov kakovosti oskrbe glede na koristnost in učinke objave podatkov ter upoštevaje pravila poslovne etike. Za javno objavo se šteje objava na spletnih straneh agencije, v letnih poročilih agencije ali v okviru elektronskih in tiskanih publikacij.
(presoja podatkov o kakovosti oskrbe)
(1) Agencija lahko pred določitvijo načrtovanih upravičenih stroškov novega regulativnega obdobja presodi podatke o kakovosti oskrbe let t-4, t-3 in t-2, ki so jih posredovali elektrooperater ali distribucijska podjetja. Presoja se izvede v tekočem letu regulativnega obdobja za izbrano preteklo leto.
(2) Presoja podatkov o kakovosti oskrbe se izvede po postopku, ki je določen v aktu, ki ureja pravila monitoringa s kakovostjo oskrbe z električno energijo.
3.2.7.2. Minimalni standardi kakovosti oskrbe
(minimalni standardi kakovosti oskrbe)
(1) Minimalni standardi kakovosti oskrbe se izražajo z zajamčenimi standardi ali s sistemskimi standardi kakovosti oskrbe.
(2) Minimalne standarde kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe določajo 1.2. in 1.6. točki 1. poglavja, 2.1., 2.2. in 2.3. točke 2. poglavja Priloge 2, ki je sestavni del tega akta.
(zajamčeni standardi neprekinjenosti napajanja)
(1) Zajamčeni standardi neprekinjenosti napajanja, ki jih mora zagotavljati elektrooperater ali distribucijsko podjetje, so določeni z:
– maksimalnim dopustnim skupnim trajanjem in številom dolgotrajnih prekinitev (prekinitve napajanja, ki so daljše od treh minut) in so posledica lastnih vzrokov elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja za vsako prevzemno-predajno mesto;
– maksimalnim dopustnim skupnim številom kratkotrajnih prekinitev (prekinitve napajanja, ki so krajše ali enake trem minutam) za vsako prevzemno-predajno mesto;
– maksimalnim trajanjem posamezne nenačrtovane dolgotrajne prekinitve zaradi lastnih vzrokov;
– maksimalnim trajanjem posamezne načrtovane dolgotrajne prekinitve.
(2) Ob dokazanem kršenju zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja so uporabniki upravičeni do izplačila nadomestila.
(3) Zajamčene standarde neprekinjenosti napajanja določa 1.6. točka 1. poglavja Priloge 2.
(nadomestilo ob kršitvah zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja)
(1) Uporabnik na SN-izvodu je zaradi kršitve zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja s strani distribucijskega operaterja upravičen do izplačila nadomestila na podlagi utemeljene zahteve, ki jo uporabnik lahko poda do konca tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Pogoj za zahtevo je, da uporabnik z vzdrževanjem svojega notranjega omrežja in napeljav ter s svojim delovanjem zagotavlja skladnost napetosti s tehničnimi standardi na svojem prevzemno-predajnem mestu v obdobju opazovanja (koledarsko leto) in da ima vgrajeno merilno napravo, ki zagotavlja registracijo in prenos podatkov o prekinitvah v informacijski sistem distribucijskega operaterja. Prizadeti uporabnik prejme nadomestilo od distribucijskega operaterja na pisno zahtevo.
(2) Distribucijski operater je dolžan utemeljenost zahteve uporabnika o kršenju zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja presoditi v tridesetih dneh od prejema zahtevka, v nasprotnem primeru je uporabnik upravičen do nadomestila.
(3) Če distribucijski operater ugotovi, da je zahteva uporabnika utemeljena, mu je nadomestilo dolžan plačati najkasneje v naslednjem mesecu po potrditvi zahteve uporabnika oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka.
(4) Nadomestila iz prejšnjega odstavka niso upravičeni stroški distribucijskega operaterja. Distribucijski operater je dolžan voditi podrobno (vrednostno in količinsko) evidenco potrjenih zahtev zaradi kršitve zajamčenih standardov, ki jih je potrdil, in podrobno (vrednostno in količinsko) evidenco izplačanih nadomestil. Višino nadomestila določa 1.7. točka 1. poglavja Priloge 2.
(posamezne dolgotrajne prekinitve)
(1) Najdaljše dopustno trajanje posamezne dolgotrajne prekinitve napajanja, je časovno omejeno, kot sledi:
– normalna situacija (brez izrednih dogodkov): devet ur za nenačrtovane prekinitve zaradi lastnih vzrokov in za načrtovane prekinitve;
– izredni dogodki: 18 ur za nenačrtovane prekinitve zaradi lastnih vzrokov.
(2) Izredni dogodek iz prejšnje točke je dogodek, ki je posledica lastnega vzroka ali pri katerem je za vzpostavitev napajanja potrebno daljše časovno obdobje iz drugih upravičenih razlogov, pri čemer se izvzamejo dogodki, ki so posledica prekinitev napajanja zaradi delovanja višje sile.
(3) Uporabnik ima pravico do nadomestila, če trajanje posamezne prekinitve preseže mejne vrednosti osnovne omejitve trajanja dolgotrajne prekinitve napajanja. Pogoj za zahtevo je vgrajena merilna naprava pri uporabniku, ki zagotavlja registracijo in hranjenje podatkov o prekinitvah.
(4) Nadomestila iz prejšnjega odstavka niso upravičeni stroški distribucijskega operaterja. Distribucijski operater je dolžan voditi podrobno (vrednostno in količinsko) evidenco potrjenih zahtev zaradi kršitve zajamčenih standardov, ki jih je potrdil, in podrobno (vrednostno in količinsko) evidenco izplačanih nadomestil.
(5) Višina nadomestila se poveča za 100 odstotkov vrednosti osnovne višine nadomestila za vsako dodatno 100-odstotno prekoračitev osnovne omejitve trajanja dolgotrajne prekinitve napajanja. Nadomestilo je navzgor omejeno s trikratnikom njegove osnovne višine. Višino nadomestila določa 1.8. točka 1. poglavja Priloge 2.
(sistemski standardi neprekinjenosti napajanja)
(1) Parametra neprekinjenosti napajanja, ki se uporabljata za sistemske standarde neprekinjenosti napajanja, sta:
– SAIDI in
– SAIFI.
(2) Obdobje, v katerem se zahteva zagotavljanje sistemskih standardov, ne more biti krajše od enega koledarskega leta, obenem pa ne sme biti daljše od regulativnega obdobja, skrajšanega za eno koledarsko leto.
(3) Sistemski standardi neprekinjenosti napajanja določajo:
– referenčno raven kakovosti oskrbe, ki jo mora elektrooperater ali distribucijsko podjetje zagotoviti v vnaprej določenem obdobju v distribucijskem sistemu, posameznih območjih distribucijskega sistema ali v prenosnem sistemu s ciljem postopnega približevanja dosežene ravni neprekinjenosti napajanja k ciljni vrednosti ali
– referenčno območje ravni kakovosti oskrbe, v okviru katere mora elektrooperater ali distribucijsko podjetje v vnaprej določenem obdobju zagotavljati raven kakovosti oskrbe v distribucijskem sistemu, posameznih območjih distribucijskega sistema ali v prenosnem sistemu za ohranitev ravni neprekinjenosti napajanja v okviru referenčnega območja.
(4) Sistemski standardi neprekinjenosti napajanja se kot referenčna vrednost oziroma območje določijo:
– z zahtevanim relativnim izboljšanjem ravni neprekinjenosti napajanja glede na izhodiščno vrednost kazalnikov neprekinjenosti napajanja ali
– z zahtevano absolutno ravnijo neprekinjenosti napajanja, določeno glede na izhodiščno vrednost kazalnikov neprekinjenosti napajanja, ali
– z zahtevo po ohranitvi ravni neprekinjenosti napajanja znotraj referenčnega območja, določenega z vrednostmi parametrov neprekinjenosti napajanja.
(5) Sistemski standardi neprekinjenosti napajanja so določeni s stopnjami izboljšanja kakovosti oskrbe glede na izhodiščno raven neprekinjenosti napajanja za posamezno območje distribucijskega sistema za vsako posamezno leto regulativnega obdobja.
(6) Izhodiščna raven kakovosti oskrbe je enaka doseženi ravni neprekinjenosti napajanja v preteklem obdobju.
(7) Zahtevano izboljšanje ravni neprekinjenosti napajanja v obliki sistemskih standardov neprekinjenosti napajanja določa referenčno gibanje ravni kakovosti oskrbe proti ciljni ravni. Ko elektrooperater ali distribucijsko podjetje z ukrepi doseže predpisane ciljne ravni kakovosti oskrbe, se zahteva le še ohranitev ravni kakovosti oskrbe. Obdobje, v katerem agencija od elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja pričakuje dosego ciljnih ravni kakovosti oskrbe, je posredno odvisno od sheme zahtevanega izboljšanja posameznih parametrov neprekinjenosti napajanja. Če sistemski standardi kakovosti oskrbe določajo referenčno območje ravni kakovosti oskrbe, je le-to konstantno za čas trajanja regulativnega obdobja.
(8) Pri oblikovanju sheme zahtevanega izboljšanja agencija upošteva tudi značilnosti omrežja in okoljske, geografske ter demografske značilnosti posameznega območja distribucijskega sistema.
(9) Sistemske standarde neprekinjenosti napajanja v distribucijskem sistemu, posameznih območjih distribucijskega sistema in v prenosnem sistemu določa 1.2. točka 1. poglavja Priloge 2.
(zajamčeni standardi komercialne kakovosti)
(1) Zajamčeni standardi komercialne kakovosti se nanašajo na minimalne ravni kakovosti storitev, ki jih je distribucijski operater ali distribucijsko podjetje dolžan zagotavljati vsem uporabnikom.
(2) Uporabnik ima pravico do izplačila nadomestila, če distribucijski operater ob izvajanju storitve dokazano krši določeni zajamčeni standard komercialne kakovosti.
(3) Distribucijski operater je dolžan utemeljenost zahteve uporabnika o kršenju zajamčenih standardov komercialne kakovosti presoditi v osmih delovnih dneh od prejema pisnega zahtevka, v nasprotnem primeru je uporabnik upravičen do izplačila nadomestila.
(4) Distribucijski operater je dolžan uporabniku plačati nadomestilo v naslednjem mesecu po potrditvi zahtevka uporabnika oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka.
(5) Nadomestila iz prejšnjega odstavka niso upravičeni stroški distribucijskega operaterja. Distribucijski operater je dolžan voditi evidenco potrjenih zahtev zaradi kršitve zajamčenih standardov komercialne kakovosti, ki jih je potrdil, in evidenco izplačanih nadomestil.
(6) Višina nadomestila se poveča za 100 odstotkov vrednosti osnovne višine nadomestila za vsako dodatno 100 odstotkov prekoračitev osnovne omejitve zajamčenega standarda. Distribucijski operater je dolžan uporabniku plačati nadomestilo v naslednjem mesecu po potrditvi zahtevka uporabnika. Če distribucijski operater tega ne stori, se višina nadomestila poveča za 100 odstotkov. Nadomestilo je navzgor omejeno s trikratnikom osnovne višine. Višino nadomestila določa 2.3. točka 2. poglavja Priloge 2.
(nadomestilo ob kršitvah zajamčenega standarda pri odpravi neskladja odklonov napajalne napetosti)
(1) Uporabnik je zaradi kršitve zajamčenega standarda komercialne kakovosti, ki opredeljuje maksimalni čas trajanja do odprave neskladja odklonov napajalne napetosti s strani distribucijskega operaterja, upravičen do izplačila nadomestila na podlagi upravičene zahteve.
(2) Upravičenost zahteve do izplačila nadomestila se ugotavlja na podlagi izjave o skladnosti kakovosti napetosti s standardom SIST EN 50160 ter pisne zaveze distribucijskega operaterja, v kateri opredeli maksimalni čas za odpravo neskladja kakovosti napetosti.
(3) Uporabnik je upravičen do izplačila nadomestila, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– uporabnik pri distribucijskem operaterju vloži pritožbo glede neustrezne kakovosti napetosti;
– distribucijski operater izvede meritve kakovosti napetosti v skladu s stanjem tehnike, ki morajo biti izvedene v času normalnega obratovalnega stanja;
– na podlagi meritev je ugotovljeno neskladje odklonov napajalne napetosti s standardom SIST EN 50160, kar je opredeljeno v izjavi o neskladnosti kakovosti napetosti;
– presežen je maksimalni čas trajanja do odprave neskladja, ki ga je distribucijski operater določil glede na zahtevnost izvedbe ukrepa za odpravo neskladja v pisni zavezi.
(4) Distribucijski operater pri določanju roka za odpravo neskladja smiselno upošteva zahtevnost izvedbe ukrepa za odpravo tega neskladja in glede na ukrep določi rok za odpravo, ki je lahko krajši od maksimalnega časa za odpravo neskladij.
(5) Distribucijski operater je dolžan utemeljenost zahteve uporabnika o kršenju zajamčenega standarda kakovosti napetosti presoditi v tridesetih dneh od prejema zahtevka, v nasprotnem primeru je uporabnik upravičen do nadomestila.
(6) Distribucijski operater je dolžan uporabniku plačati nadomestilo v naslednjem mesecu po potrditvi zahtevka uporabnika oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka. Pravica do nadomestila preneha v trenutku, ko distribucijski operater z meritvami dokaže, da je odpravil neskladje.
(7) Višina nadomestila je navzgor omejena s 50 odstotki uporabnikove mesečne omrežnine za distribucijski sistem. Višino nadomestila določa 2.3. točka 2. poglavja Priloge 2.
(sistemski standardi komercialne kakovosti)
(1) Sistemski standardi komercialne kakovosti se nanašajo na vnaprej določeno minimalno raven kakovosti izvajanja storitev, ki jo uporabniki lahko pričakujejo od distribucijskega operaterja ali distribucijskega podjetja z določenim deležem odstopanja.
(2) Sistemske standarde določa 2.1. točka 2. poglavja Priloge 2.
3.2.7.3. Funkcijska povezava med doseženo ravnijo neprekinjenosti napajanja in dejanskimi upravičenimi stroški distribucijskega operaterja
(ciljna raven neprekinjenosti napajanja)
(1) Ciljna raven neprekinjenosti napajanja določa optimalno raven neprekinjenosti napajanja za vrsto oziroma obseg sistema, na katerega se nanaša. Ciljna raven neprekinjenosti napajanja je sistemska raven kakovosti oskrbe distribucijskega sistema, posameznega območja distribucijskega sistema ali prenosnega sistema, ki ga elektrooperater ali distribucijsko podjetje z ustreznimi ukrepi postopoma doseže v predvidenem obdobju, ki lahko presega časovni okvir regulativnega obdobja.
(2) Ciljna raven neprekinjenosti napajanja se izraža s parametri neprekinjenosti napajanja SAIDI in SAIFI, ki odražata nenačrtovane dolgotrajne prekinitve in so posledica lastnih vzrokov ter za določeno vrsto ali območje sistema (mestno, mešano, podeželsko, urbano ali ruralno območje ali območje distribucijskega sistema oziroma celotni sistem).
(3) Agencija za posamezno regulativno obdobje postavi ciljne ravni neprekinjenosti napajanja na podlagi izsledkov analiz dosežene ravni neprekinjenosti napajanja, načrtov razvoja sistema, učinkov realiziranih investicij ter drugih ukrepov. Ciljna raven neprekinjenosti napajanja je opredeljena v 1.1. točki 1. poglavja Priloge 2.
(vpliv kakovosti oskrbe na upravičene stroške distribucijskega operaterja)
(1) Kakovost oskrbe
iz 16. člena tega akta se za posamezno leto regulativnega obdobja
t izračuna na podlagi sistemskih parametrov neprekinjenosti napajanja, dejanskih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja ter vrednosti
NSDV(Q)t v tem letu predane opreme in nadomestnih delov elektroenergetske infrastrukture v uporabo
NS(Q)t.
(2) Vpliv
se v obliki spodbude za boljšo kakovost oziroma sankcije za slabšo kakovost za posamezno leto regulativnega obdobja
t ugotavlja na podlagi faktorjev upravičenosti
qt,NSDV(Q)t in
NS(Q)t za distribucijskega operaterja za distribucijski sistem oziroma za območje distribucijskega sistema
i ter se določi na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
| kakovost oskrbe; |
qt | faktor upravičenosti NSDV(Q)t in NS(Q)t distribucijskega operaterja za distribucijski sistem oziroma za območje distribucijskega sistema i za posamezno leto regulativnega obdobja t; |
NSDV(Q)t | dejanski nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja distribucijskega operaterja v posameznem letu regulativnega obdobja t za distribucijski sistem oziroma za območje distribucijskega sistema i; |
NS(Q)t | vrednost v tem letu predane opreme in nadomestnih delov infrastrukture v uporabo; |
i | distribucijski sistem oziroma območje distribucijskega sistema; |
t | posamezno leto regulativnega obdobja, za katerega se ugotavlja vpliv neprekinjenosti napajanja na NSDV(Q)t in NS(Q)t. |
(3) Distribucijski operater določi faktorje upravičenosti qt za distribucijski sistem oziroma območje distribucijskega sistema i na podlagi določb 1.5. točke 1. poglavja Priloge 2.
(4) Nabor sistemskih parametrov neprekinjenosti napajanja iz prvega odstavka je določen v 43. členu tega akta.
(1) Faktor upravičenosti qt je odvisen od faktorja qK, ki je določen kot funkcija odstopanj izbranega parametra neprekinjenosti napajanja K od referenčne vrednosti. Faktor upravičenosti qt je lahko pozitiven ali negativen. Na podlagi sheme upravičenosti se za distribucijski sistem oziroma posamezno območje distribucijskega sistema i in za posamezno leto regulativnega obdobja t faktor upravičenosti qt določi na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
qt | faktor upravičenosti; |
PK | ponder vpliva parametra neprekinjenosti napajanja K; |
qK | faktor qK, izračunan za posamezni parameter neprekinjenosti napajanja K; |
VO | vrsta območja, po katerem potekajo SN-izvodi distribucijskega sistema in za katerega je opredeljena shema upravičenosti. |
(2) Ponderja pK za posamezni parameter K in vrsto območja VO sta določena v 1.5. točki 1. poglavja Priloge 2.
(3) Faktor
qK se izračuna glede na odstopanje dosežene ravni kakovosti oskrbe
, ki je izraženo z odstopanjem dosežene vrednosti posameznega parametra neprekinjenosti napajanja
Kdos od referenčne vrednosti posameznega parametra neprekinjenosti napajanja
Krefin se izračunava za vsak reguliran parameter neprekinjenosti napajanja posebej. Določi se na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
qK | faktor qK; |
f | funkcijska odvisnost faktorja  od odstopanja dosežene ravni kakovosti oskrbe; |
| odstopanje dosežene ravni kakovosti oskrbe; |
Kref | referenčna vrednost posameznega parametra neprekinjenosti napajanja, določena na podlagi sistemskih standardov neprekinjenosti napajanja; |
Kdos | dosežena vrednost posameznega parametra neprekinjenosti napajanja v obdobju opazovanja. |
(4) Faktor qK se izračunava za distribucijski sistem oziroma območje distribucijskega sistema i za posamezni parameter neprekinjenosti napajanja K na koncu vsakega leta t regulativnega obdobja za nazaj s pomočjo sheme upravičenosti iz 64. člena tega akta.
(1) Shema upravičenosti (
) je matematično določena s kosoma linearno funkcijo, ki je izražena z matematičnim modelom »metode razredov kakovosti z interpolacijo na robu« in je navzgor in navzdol omejena ter se določi na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
Parametri qs | določajo stopnje upravičenosti oziroma neupravičenosti NSDV(Q)t in NS(Q)t in so izraženi z njihovim deležem; |
Parametri ks | določajo meje posameznih razredov neprekinjenosti napajanja. Izražajo se z relativnim odstopanjem od zahtevane referenčne ravni neprekinjenosti napajanja; |
Parameter d | določa odzivnost sheme upravičenosti na spremembe ravni neprekinjenosti napajanja v območju med dvema razredoma oziroma širino robov kakovostnega razreda. Na robu predvidene debeline se vrednost funkcije linearno interpolira. |
(2) Parametri qs in ks za s={1, 2, 3, 4} ter parameter d so določeni v 1.5. točki 1. poglavja Priloge 2.
(učinkovitost poslovanja elektrooperaterja)
(1) Če elektrooperater realizira nižje stroške, kot so dejanski upravičeni stroški, razliko stroškov zadrži.
(2) Če elektrooperater realizira višje stroške, kot so dejanski upravičeni stroški, razliko pokriva iz reguliranega donosa na sredstva.
(3) Če sistemski operater zagotovi eno ali več sistemskih storitev na brezplačen način, ki ni posledica zakonodajne zahteve, se mu prizna spodbuda v višini 10 odstotkov vrednosti prihranka, ki je enak vrednosti, ki bi jo sistemski operater plačal za nakup te sistemske storitve.
(brezplačno prevzeta evropska sredstva)
(1) Če elektrooperater pridobi brezplačno prevzeta evropska sredstva vključno z denarnimi sredstvi, se mu v upravičenih stroških prizna stimulacija v enkratni višini 0,5 odstotka od neodpisane vrednosti sredstva na dan 31. december v letu, ko je bilo sredstvo predano v uporabo.
(2) Če mora elektrooperater iz kakršnega koli razloga vrniti brezplačno prevzeta evropska sredstva, prejeta stimulacija na podlagi prejšnjega odstavka zmanjšuje upravičene stroške pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira za tisto leto regulativnega obdobja, ko je izvedeno vračilo teh sredstev. Vsi stroški in odhodki, nastali iz naslova vračila brezplačno prevzetih evropskih sredstev, niso upravičeni stroški elektrooperaterja.
(spodbude za prihranke pri nabavi sistemskih števcev električne energije s komunikacijskim modulom)
V primeru doseganja nižje letne povprečne dejanske nabavne cene od zamejene cene iz 82. člena tega akta agencija prizna enkratno spodbudo v višini 10 odstotkov od realiziranega letnega prihranka pri nabavi sistemskih števcev. Letni prihranek je razlika med vrednostjo nabavljenih sistemskih števcev po povprečni dejanski nabavni ceni in vrednostjo nabavljenih sistemskih števcev po zamejeni ceni iz 82. člena tega akta.
(spodbujanje naložb v pametna omrežja)
(1) Za dosego cilja iz druge in tretje alinee 6. člena tega akta agencija spodbuja naložbe elektrooperaterja v pametna omrežja s ciljem omogočiti uvajanje sprejetih tehnologij pametnih omrežij v Evropski uniji za učinkovito združevanje ravnanja in ukrepov vseh uporabnikov, priključenih na elektroenergetski sistem, zlasti proizvajanje električne energije iz obnovljivih ali distribuiranih virov energije ter odziv na povpraševanje uporabnikov.
(2) Shema spodbud obsega finančne spodbude za investicijske projekte in izvedbene spodbude v smislu odprave regulativnih ovir za pilotne projekte. V shemo spodbud se lahko uvrščajo naslednji projekti:
– investicijski projekti na področju pametnih omrežij s ciljem spodbujati najbolj učinkovit razvoj omrežij, katerih skupna investicijska vrednost presega 200.000 EUR;
– pilotni projekti na področju pametnih omrežij s ciljem odgovoriti na ključna razvojna vprašanja uporabnosti uvajanja novih tehnologij in storitev na področju pametnih omrežij in z njimi povezanih tržnih mehanizmov.
(3) Za uvrstitev posameznega projekta v shemo spodbud morajo biti izpolnjeni kriteriji, ki so določeni s tem aktom.
(osnovni kriteriji sheme spodbud)
(1) Projekti in oprema, ki je vgrajena za nadgradnjo obstoječega omrežja s komunikacijsko, merilno, nadzorno, regulacijsko tehnologijo in tehnologijo za avtomatizacijo ter ustreznimi rešitvami na področju informacijskih tehnologij, morajo biti skladni z definicijo pametnih omrežij oziroma pametne infrastrukture.
(2) Projekti iz 67. člena tega akta morajo biti usmerjeni v reševanje problematike na vsaj enem izmed naslednjih področij:
– integracija proizvodnje iz obnovljivih virov ter soproizvodnje elektrike in toplote z visokim izkoristkom v omrežje, zagotavljanje otočnega obratovanja in drugo;
– spodbujanje energetske učinkovitosti v smislu zmanjšanja porabe elektrike, izgub v omrežju, povečanje deleža rabe elektrike (vključevanje pametne polnilne infrastrukture v sistem upravljanja s porabo) in drugo;
– razvoj trga z električno energijo oziroma uvajanje naprednih tržnih mehanizmov v smislu aktivnega vključevanja uporabnikov v ukrepe elektrooperaterja kot na primer prilagajanje odjema, postavitev zahtev proizvodnim enotam, omejevanje delovanja proizvodnih enot in drugo;
– neprekinjenost napajanja in kakovost napetosti v smislu obvladovanja problematike neskladnosti kakovosti napetosti in drugo;
– zagotavljanje prenosne zmogljivosti v smislu obvladovanja lokalnih preobremenitev.
(3) Komponente za izvajanje tržnih mehanizmov, ki se uvajajo v okviru projektov iz 67. člena in ne služijo omrežju, niso predmet upravičenih stroškov in te sheme spodbud.
(spodbude za investicijske projekte)
(1) Investicijskim projektom iz prve alinee drugega odstavka 67. člena tega akta, ki izpolnjujejo osnovne kriterije iz 69. člena tega akta, se v primeru izpolnjevanja zahtevanih pogojev prizna enkratna spodbuda v višini treh odstotkov od neodpisane vrednosti sredstva na dan 31. decembra leta, v katerem je bilo sredstvo aktivirano. Vsota spodbud je obenem navzgor zamejena z vrednostjo desetih odstotkov izkazanih neto koristi celotnega projekta. Spodbuda ne zajame brezplačno prevzeta sredstva oziroma sredstva, ki so bila pridobljena z nepovratnimi sredstvi. Projekti skupnega interesa na področju pametnih omrežij (PCI Smart Grids), ki jih je dokončno potrdila Evropska Komisija, so do spodbude upravičeni brez presoje iz četrtega odstavka tega člena.
(2) Elektrooperater mora z dokumentacijo dokazati, da bo določena naložba v razvoj pametnih omrežij namenjena reševanju problematike omrežja na področjih iz drugega odstavka 69. člena tega akta. Za vsako tako naložbo mora vlagatelj izvesti analizo stroškov in koristi po priporočilih Evropske komisije (»Guidelines for conducting a cost-benefit analysis of Smart Grid projects«, Report EUR 25246 EN), s katero dokazuje upravičenost posamezne naložbe glede na zgoraj naštete kriterije. Prav tako mora prikazati učinek oziroma uspešnost projekta na podlagi standardiziranih kazalnikov uspešnosti iz tretje alinee četrtega odstavka.
(3) Elektrooperater mora zagotoviti korelacijo identifikatorja vsakega posameznega osnovnega sredstva iz projektne dokumentacije z identifikatorjem istega osnovnega sredstva v registru osnovnih sredstev, ki ga elektrooperater uporablja za namene računovodenja. Če agencija iz predložene dokumentacije ne more učinkovito preveriti vrste osnovnega sredstva ter povezanosti osnovnega sredstva z naložbo, za katero elektrooperater uveljavlja spodbudo, se spodbuda ne prizna.
(4) Agencija bo v okviru ugotavljanja odstopanj na podlagi posredovanih podatkov in dokumentacije pri odločitvi, ali je posamezen projekt upravičen do spodbude, presojala:
– izpolnjevanje osnovnih kriterijev;
– analizo stroškov in koristi po priporočilih Evropske komisije;
– kazalnike uspešnosti (uporabijo se izbrani kazalniki uspešnosti, ki so določeni v stališču ERGEG (»Position Paper on Smart Grids«, An ERGEG Conclusions Paper, Ref: E10-EQS-38-05, 10 June 2010) na vsaj šestih izmed osmih področjih uspešnosti);
– časovno izvedbo projekta in
– dejansko izvedbo projekta.
(5) Predložena dokumentacija mora poleg vsebin iz drugega odstavka vsebovati tudi:
– tehnično poročilo oziroma izvleček iz tehničnega poročila (raven PGD, PZI);
– dokument, iz katerega je razviden začetek in konec dejanskega izvajanja projekta;
– tehnično poročilo oziroma izvleček iz tehničnega poročila, iz katerega je razvidna dejanska izvedba (raven PID);
– evidenco aktiviranih osnovnih sredstev.
(6) Agencija po opravljenem ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira na spletnih straneh objavi seznam investicijskih projektov, za katere so elektrooperaterji pridobili spodbudo iz tega člena.
(spodbude za pilotne projekte)
(1) Agencija v okviru spodbud iz druge alinee drugega odstavka 67. člena tega akta omogoča pilotnim projektom uporabo pilotne tarife iz 123. člena tega akta, če so skladni z osnovnimi kriteriji iz 69. člena tega akta ter izpolnjujejo naslednje kriterije:
– projekti na področju distribucijskega sistema, ki jih je z vidika nacionalnega pomena odobrilo ministrstvo, pristojno za energijo;
– projekti upoštevajo stanje tehnike;
– projekti imajo naravo pilotnih oziroma demonstracijskih projektov, ki temeljijo na že znani tehnologiji;
– pilotni projekti se morajo začeti in zaključiti v obdobju trajanja regulativnega obdobja.
(2) Izvedbena spodbuda za projekte iz prvega odstavka se omogoči za projekte na področju uvajanja tarif za spodbujanje programov prilagajanja odjema in upravljanja s porabo električne energije, v okviru katerih elektrooperater preskuša mehanizme za zmanjšanje ali časovni zamik porabe, ki prinašajo prihranek energije pri končni porabi, ter z učinkovitejšo rabo omrežij in proizvodnih zmogljivosti povečujejo učinkovitost proizvodnje, prenosa in distribucije energije.
(3) Projekti iz prejšnjega odstavka lahko vključujejo tudi druge ukrepe elektrooperaterja, ki jih le-ta izvaja za zagotavljanje ali izboljševanje ravni kakovosti oskrbe, doseganje energetske učinkovitosti oziroma uravnavanja odjema ali porazdeljene proizvodnje, s katerimi nadgradnja ali nadomeščanje elektroenergetskih zmogljivosti ne bi bila potrebna ali se lahko časovno zamakne.
(4) Število prostovoljno vključenih uporabnikov v vse kvalificirane pilotne projekte na področju prilagajanja odjema in upravljanja s porabo je omejeno na 10000 odjemalcev z obračunsko močjo do vključno 43 kW. Število vključenih odjemalcev v posameznem projektu ne sme biti manjše od 10 odstotkov vseh odjemalcev, ki so priključeni na sistem za točkami v omrežju, v katerih se ugotavlja učinek teh ukrepov. Vključevanje uporabnikov v projekt mora biti izvedeno na podlagi preglednega in nediskriminatornega načina izbire.
(5) Elektrooperaterju je v okviru vsakega kvalificiranega pilotnega projekta omogočena uporaba in obračun omrežnine ob predhodnem soglasju uporabnika na podlagi pilotne tarife iz 123. člena tega akta.
(6) V shemo spodbud se kvalificira največ šest najbolje ocenjenih projektov. Agencija določi nabor kvalificiranih pilotnih projektov v regulativnem obdobju na podlagi ocene vseh prijavljenih projektov. Projekti se klasificirajo na podlagi indeksa prioritete:
kjer oznake pomenijo:
I_pi | indeks prioritete projekta i; |
Si | načrtovani stroški projekta i v 1 000 EUR, ki upoštevajo tudi brezplačno prevzeta sredstva; |
Oi,j | ocena projekta i (število točk) na področju ocenjevanja j; |
i | identifikator projekta; |
j | identifikator področja ocenjevanja; |
N | število področij ocenjevanja. |
(7) Področja ocenjevanja so:
– prepoznavnost projekta;
– dimenzija projekta;
– raven inovacije;
– izvedljivost projekta;
– ponovljivost projekta.
(8) Sistem ocenjevanja je opredeljen v Prilogi 3, ki je sestavni del tega akta.
(9) Elektrooperater mora najkasneje do 30. junija prvega leta regulativnega obdobja agenciji prijaviti pilotni projekt in ji predložiti dokazila za vsako področje ocenjevanja. Agencija izvede ocenjevanje vseh prispelih vlog in objavi rezultate najkasneje do 30. septembra prvega leta regulativnega obdobja. Če na podlagi predložene dokumentacije ni mogoče opraviti ocene projekta, projekt ne bo uvrščen v shemo spodbud.
(10) Elektrooperater mora agenciji najkasneje do 31. marca koledarskega leta po letu, v katerem se začne pilotni projekt, predložiti poročilo o izvajanju projekta. Če je projekt končan, mora elektrooperater agenciji posredovati končno poročilo o izvedbi projekta. Vsebino obeh poročil določi agencija v pozivu za posredovanje podatkov, ki ga elektrooperaterju posreduje najkasneje 1. februarja tekočega leta.
(11) Manjko omrežnine, ki nastane zaradi uporabe pilotne tarife iz 123. člena tega akta za storitve, ki jih izvaja v okviru te sheme posamezen elektrooperater, mora le-ta kriti iz reguliranega donosa na sredstva in se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
| manjko omrežnine; |
OMRt | omrežnina za distribucijski sistem, izračunana z upoštevanjem 119. člena tega akta; |
OMRppt | omrežnina za distribucijski sistem, izračunana z upoštevanjem tarife iz 123. člena tega akta; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(nadzor nad izvajanjem pilotnih projektov)
(1) Agencija izvaja nadzor nad izvajanjem pilotnih projektov v okviru te sheme spodbud na letni ravni z uporabo naslednjih instrumentov:
– analiza vmesnega letnega poročila in končnega poročila o izvedbi projekta;
– pridobivanje informacij o projektu na zahtevo.
(2) Če agencija ugotovi bistvena odstopanja od lastnosti, na podlagi katerih je potrdila projekt v postopku izbire, naloži elektrooperaterju korektivne ukrepe ter rok za njihovo izvedbo. Če elektrooperater v roku ne zagotovi skladnosti, lahko agencija projekt izloči iz podporne sheme.
3.3. Viri za pokrivanje upravičenih stroškov
(viri za pokrivanje upravičenih stroškov)
(1) Viri za pokrivanje upravičenih stroškov regulativnega obdobja se izračunajo kot vsota virov za pokrivanje upravičenih stroškov posameznih let regulativnega obdobja.
(2) Dodatno se za distribucijskega operaterja viri za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo kot vsota virov za pokrivanje upravičenih stroškov posameznih območij distribucijskega sistema.
(3) Viri za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
Vt | viri za pokrivanje upravičenih stroškov; |
RPt | reguliran prihodek, ki se v skladu s petim odstavkom 7. člena tega akta izračuna kot seštevek zneska zaračunanih omrežnin in drugih prihodkov; |
| odstopanje od regulativnega okvira (primanjkljaj ali presežek omrežnine) preteklih let; |
t | letoregulativnega obdobja. |
3.3.2. Reguliran letni prihodek
(omrežnina in način določitve omrežnine)
(1) Omrežnina za prenosni sistem, omrežnina za distribucijski sistem, omrežnina za priključno moč in omrežnina za čezmerno prevzeto jalovo energijo so viri za pokrivanje upravičenih stroškov elektrooperaterjev.
(2) Omrežnina se izračuna v skladu s četrtim odstavkom 7. člena tega akta.
(3) Načrtovana omrežnina za prenosni sistem in načrtovana omrežnina za distribucijski sistem se izračunata na način, kot je določeno v 9. členu tega akta.
(določitev drugih prihodkov)
Načrtovani drugi prihodki za posamezno leto regulativnega obdobja se, če ta akt ne določa drugače, izračunajo na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
DPt | drugi prihodki posameznega leta regulativnega obdobja; |
DPpt | drugi prihodki predhodnega leta; |
NIt | faktor načrtovane letne inflacije; |
pt | predhodno leto; |
t | letoregulativnega obdobja. |
(1) Drugi prihodki (DP) , ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti elektrooperaterja in so namenjeni pokrivanju upravičenih stroškov elektrooperaterja, so:
– prihodki od prodaje električne energije v okviru dejavnosti elektrooperaterja (zasilna oskrba, neupravičen odjem električne energije in drugo);
– prihodki od prodaje drugih storitev iz 121. člena tega akta;
– prihodki iz upravljanja prezasedenosti v skladu s predpisi, ki urejajo zadevno področje;
– prihodki iz naslova medsebojnih nadomestil med sistemskimi operaterji (mehanizem ITC);
– prihodki, povezani z električno energijo za izravnavo sistema, in prihodki odstopanj iz tega naslova;
– prihodki, povezani s povprečnimi stroški priključevanja in omrežnino za priključno moč, ki je bila končnim odjemalcem zaračunana do 31. decembra 2015;
– prihodki, povezani z brezplačno prevzetimi sredstvi, sredstvi, pridobljenimi s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na sistem, brezplačno prevzetimi evropskimi sredstvi in drugimi nepovratnimi sredstvi ter sredstvi, ki so zgrajena s sofinanciranjem;
– prevrednotovalni poslovni prihodki;
– odškodnine od zavarovalnic ali tretjih oseb ter druga nepovratna sredstva za pokrivanje stroškov škod;
– ostali prihodki od prodaje;
– ostali poslovni prihodki in
– ostali drugi prihodki.
(2) Kot drugi prihodki se ne upoštevajo finančni prihodki in prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter prihodki, ki so posledica predhodno nepriznanih stroškov delovanja in vzdrževanja, vendar največ do višine teh predhodno nepriznanih stroškov.
(osnova za določitev drugih prihodkov)
(1) Če ta akt ne določa drugače in ob upoštevanju kriterijev iz tega akta, se pri določitvi načrtovanih drugih prihodkov za prvo leto regulativnega obdobja namesto (DPpt) upošteva povprečje realiziranih drugih prihodkov let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja.
(2) Prihodki iz upravljanja prezasedenosti se za posamezna leta regulativnega obdobja načrtujejo v skladu z načrtom, ki ga predloži sistemski operater in ga agencija v postopku določitve regulativnega okvira presodi.
(3) Odškodnine od zavarovalnic ali tretjih oseb ter druga nepovratna sredstva za pokrivanje stroškov škod se ne načrtujejo vnaprej. Prav tako se vnaprej ne načrtujejo prihodki od prodaje električne energije v okviru dejavnosti elektrooperaterja (zasilna oskrba, neupravičen odjem električne energije in drugo).
(4) Prihodki od prodaje drugih storitev iz 120. člena tega akta se za posamezno leto regulativnega obdobja načrtujejo v višini realiziranih prihodkov leta t-2 pred začetkom regulativnega obdobja.
(prihodki iz upravljanja prezasedenosti)
(1) Sistemski operater v postopku priprave novega regulativnega okvira agenciji predloži načrt prihodkov iz upravljanja prezasedenosti po posameznih letih regulativnega obdobja in načrt porabe prihodkov za namene iz šestega odstavka 16. člena Uredbe (ES) št. 714/2009 po posameznih letih regulativnega obdobja, ki ju agencija prouči z vidika skladnosti s pogoji iz Uredbe (ES) št. 714/2009.
(2) Agencija v regulativnem okviru za sistemskega operaterja po posameznih letih regulativnega obdobja ločeno razkrije:
– načrtovane prihodke iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta;
– načrtovano porabo prihodkov iz upravljanja prezasedenosti po posameznih ukrepih za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) z ločenim prikazom načrtovane porabe iz naslova prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta in iz naslova načrtovane porabe prihodkov iz upravljanja prezasedenosti preteklih let iz internega računa;
– načrtovano porabo prihodkov iz upravljanja prezasedenosti po posameznih naložbah za vzdrževanje ali povečevanje povezovalne zmogljivosti za namene naložb v omrežje z ločenim prikazom načrtovane porabe iz naslova prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta in iz naslova načrtovane porabe prihodkov iz upravljanja prezasedenosti preteklih let iz internega računa;
– načrtovano porabo prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta za namene znižanja omrežnine;
– načrtovan prenos prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta na ločen interni račun (povečanje sredstev na internem računu), ločeno za ukrepe za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) in ločeno za načrtovane naložbe v omrežje za vzdrževanje ali povečevanje povezovalne zmogljivosti;
– načrtovano porabo prihodkov iz upravljanja prezasedenosti preteklih let na ločenem internem računu (zmanjšanje sredstev na internem računu), ločeno za ukrepe za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) in ločeno za načrtovane naložbe v omrežje za vzdrževanje ali povečevanje povezovalne zmogljivosti;
– načrtovano začetno in končno stanje načrtovanih prihodkov iz upravljanja prezasedenosti na ločenem internem računu.
3.3.3. Odstopanje od regulativnega okvira
(odstopanje od regulativnega okvira)
(1) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine (
).
(2) Presežek omrežnin se ugotovi kot presežek celotnega letnega zneska zaračunanih omrežnin (zmanjšanega za primanjkljaj omrežnin iz preteklih let ali povečanega za presežek omrežnin iz preteklih let) in drugih letnih prihodkov iz dejavnosti elektrooperaterja nad dejanskimi letnimi upravičenimi stroški. Presežek omrežnine agencija upošteva pri določitvi omrežnin v naslednjem regulativnem obdobju kot že zaračunano omrežnino preteklih obdobij in se tako namensko uporabi za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja.
(3) Primanjkljaj omrežnin se ugotovi kot presežek dejanskih letnih upravičenih stroškov nad celotnim letnim zneskom omrežnin (povečanim za primanjkljaj omrežnin iz preteklih let ali zmanjšanim za presežek omrežnin iz preteklih let) in drugimi letnimi prihodki iz dejavnosti elektrooperaterja. Agencija znesek primanjkljaja omrežnin upošteva pri določitvi omrežnin v naslednjem regulativnem obdobju.
(4) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine, je dolžan ugotavljati elektrooperater.
(izračun odstopanja od regulativnega okvira)
(1) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
| odstopanje od regulativnega okvira, pri čemer negativna vrednost pomeni presežek omrežnine, pozitivna vrednost pa primanjkljaj omrežnine; |
DUSt | dejanski upravičeni stroški; |
DRPt | dejanski reguliran prihodek; |
| odstopanje od regulativnega okvira preteklih let ugotovljeno v skladu s 86. členom tega akta; |
TROt | trajanje regulativnega obdobja, izraženo s številom let; |
t | posamezno leto regulativnega obdobja, za katerega se ugotavljajo odstopanja od regulativnega okvira. |
(2) Agencija za pregleden in enoten pristop ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira elektrooperaterju posreduje računalniški model za izračun odstopanj od regulativnega okvira.
(pravila za določitev dejanskih upravičenih stroškov)
(1) Elektrooperater po zaključku posameznega leta regulativnega obdobja izračuna dejanske upravičene stroške tako, da upošteva kriterije za določitev elementov regulativnega okvira iz II. poglavja tega akta in pravila iz tega člena.
(2) Pravila za določitev dejanskih upravičenih stroškov po posameznih vrstah upravičenih stroškov, če ta akt ne določa drugače, so:
– dejanski nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja elektrooperaterja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture ter obratovanja sistema (NSDVvzdt) se izračunajo na podlagi načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja ter ob upoštevanju vpliva spremembe stanja dolžine vodov in števila postaj na dan 31. december glede na predhodno leto;
– dejanski nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja distribucijskega operaterja iz naslova storitev za uporabnike (NSDVstrt) se izračunajo na podlagi načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja ter ob upoštevanju vpliva spremembe števila končnih odjemalcev in proizvajalcev iz obnovljivih virov na dan 31. december glede na predhodno leto;
– dejanski nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja sistemskega operaterja iz naslova mednarodnega delovanja (NSDVmdt) so enaki načrtovanim nadzorovanim stroškom delovanja in vzdrževanja;
– pri izračunu dejanskih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se na podlagi realiziranih podatkov preračuna tudi delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema (dvzd), in delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni zagotavljanju storitev za uporabnike (dstr);
– pri izračunu dejanskih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja elektrooperaterja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture ter obratovanja sistema (NSDVvzdt) se na podlagi realiziranih podatkov preračuna delež teh stroškov, ki je namenjen vzdrževanju vodov (dvodi) in delež teh stroškov, ki je namenjen vzdrževanju postaj (dpostaje); dejanski prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnin za distribucijskega operaterja se ugotovijo na podlagi realiziranih odhodkov iz poslovnih knjig distribucijskega operaterja, vendar se v izračunu upoštevajo največ v višini 0,2 odstotka od zaračunanih omrežnin za distribucijski sistem na posameznem območju distribucijskega sistema;
– dejanski prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnin za sistemskega operaterja se ugotovijo na podlagi realiziranih odhodkov iz poslovnih knjig sistemskega operaterja, vendar se v izračunu upoštevajo največ v višini 0,2 odstotka od zaračunanih omrežnin za prenosni sistem;
– dejanski stroški, ki so povezani z novimi nalogami, se presojajo na podlagi poročila elektrooperaterja o realizaciji novih nalog iz 27. člena tega akta;
– preostali dejanski nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz 24. člena tega akta se ugotovijo na podlagi realiziranih stroškov in odhodkov iz poslovnih knjig elektrooperaterja;
– dejanski stroški električne energije za izgube v omrežju za distribucijskega operaterja se izračunajo na podlagi dejanskih količin električne energije, zaračunane končnim odjemalcem, in priznanega odstotka količinskih izgub električne energije v omrežju iz odločbe o regulativnem okviru in tržnih cen dolgoročnih in kratkoročnih nakupov električne energije za regulativno obdobje, ki jih je distribucijski operater izvedel na pregleden način na trgu z električno energijo, ter cen odstopanj, ki jih izračuna in objavi operater trga z elektriko;
– dejanski stroški električne energije za izgube v omrežju za sistemskega operaterja se izračunajo na podlagi izmerjenih količin izgub električne energije na prenosnem sistemu, evidentiranih v uradni evidenci Informacijskega portala Direktorata za energijo - EPOS, v katere so vključene količine električne energije za izgube, ki se sistemskemu operaterju priznajo v mehanizmu ITC, in tržnih cen dolgoročnih in kratkoročnih nakupov električne energije za regulativno obdobje, ki jih je sistemski operater izvedel na pregled način na trgu z električno energijo, ter cen odstopanj, ki jih izračuna in objavi operater trga z elektriko;
– pri ugotavljanju dejanskih stroškov električne energije za izgube v omrežju agencija presoja, ali so nakupne cene, ki jih je dosegel elektrooperater na tržen način, najugodnejše;
– dejanski strošek amortizacije se izračuna na podlagi realiziranih stroškov amortizacije, razen v primeru iz 82. člena tega akta;
– dejanska povprečna vrednost regulativne baze sredstev se izračuna na podlagi stanja sredstev v poslovnih knjigah na dan 31. december ob upoštevanju 82. člena tega akta;
– dejanski reguliran donos na sredstva se izračuna na podlagi tehtanega povprečnega stroška kapitala, ki je bil upoštevan pri določitvi reguliranega donosa na sredstva za posamezno leto regulativnega obdobja, in dejanske povprečne vrednosti regulativne baze sredstev;
– dejanski stroški sistemskih storitev se izračunajo na podlagi količinskega obsega posameznih sistemskih storitev in cen iz pogodb;
– kakovost oskrbe se ugotovi v skladu s 3.2.7. podpoglavjem II. poglavja tega akta in
– spodbude se ugotovijo v skladu s 3.2.8 podpoglavjem II. poglavja tega akta.
(uvajanje naprednih sistemov merjenja)
(1) Pri izračunu dejanske regulativne baze sredstev in dejanskega stroška amortizacije posameznega leta regulativnega okvira se za sistemske števce električne energije s komunikacijskim modulom za odjemno skupino gospodinjskega odjema in ostalega odjema brez merjenja moči priznajo nabavne cene največ do višine cene enofaznih oziroma trifaznih števcev s komunikacijskim modulom, ki je bila uporabljena pri izračunu skupne neto koristi za scenarije uvedbe naprednih sistemov merjenja iz ekonomske ocene agencije iz drugega odstavka 49. člena EZ-1, ki prinašajo največje neto koristi (zamejena cena). Pojasnilo izračuna zamejene cene je v Prilogi 4.
(2) Povprečna dejanska nabavna cena za posamezno vrsto sistemskih števcev (enofazni, trifazni) v posameznem letu regulativnega obdobja se izračuna ob upoštevanju skupne letne nabavne vrednosti ter števila posamezne vrste sistemskih števcev električne energije s komunikacijskim modulom.
(3) Distribucijski operater mora zagotoviti korelacijo sistemskih števcev iz prvega odstavka z registrom sredstev, ki jih uporablja za namene računovodenja.
(4) Sistemski števci iz prvega odstavka niso upravičeni do spodbude iz 68. člena tega akta.
(pravila za določitev dejanskih virov za pokrivanje upravičenih stroškov)
(1) Elektrooperater po zaključku posameznega leta regulativnega obdobja izračuna dejanske vire za pokrivanje upravičenih stroškov tako, da upošteva kriterije za določitev elementov regulativnega okvira iz II. poglavja tega akta in pravila iz tega člena.
(2) Pravila za določitev dejanskih virov za pokrivanje upravičenih stroškov po posameznih vrstah virov so:
– dejanske omrežnine, ki so zaračunani zneski omrežnine za distribucijski sistem, omrežnine za prenosni sistem in omrežnine za priključno moč ter omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo;
– dejanski prihodki iz upravljanja prezasedenosti v skladu s 84. členom tega akta;
– dejanski prihodki, povezani s povprečnimi stroški priključevanja in omrežnino za priključno moč, ki je bila končnim odjemalcem zaračunana do 31. decembra 2015, ki se izračunajo na podlagi realizirane amortizacije teh sredstev iz poslovnih knjig elektrooperaterja;
– dejanski prihodki, povezani z brezplačno prevzetimi sredstvi, sredstvi, pridobljenimi s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na sistem, brezplačno prevzetimi evropskimi sredstvi in drugimi nepovratnimi sredstvi ter sredstvi, ki so zgrajena s sofinanciranjem, ki se izračunajo na podlagi realizirane amortizacije teh sredstev iz poslovnih knjig elektrooperaterja;
– dejanski prihodki iz naslova odškodnin od zavarovalnic in tretjih oseb ter druga nepovratna sredstva za pokrivanje škod, ki se izračunajo na podlagi realiziranih prihodkov ob upoštevanju 26. člena tega akta;
– preostali dejanski regulirani drugi prihodki iz 76. člena tega akta, ki se izračunajo na podlagi realiziranih prihodkov iz poslovnih knjig elektrooperaterja in
– odstopanje od regulativnega okvira preteklih let iz 86. člena tega akta, ki je bilo upoštevano v regulativnem okviru tistega leta, za katerega se ugotavlja odstopanje od regulativnega okvira.
(prihodki iz upravljanja prezasedenosti)
(1) Sistemski operater je za potrebe ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira v zvezi s prihodki iz upravljanja prezasedenosti dolžan za posamezno leto regulativnega obdobja zagotoviti naslednje evidence in podatke o:
– realiziranih prihodkih iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta;
– realizirani porabi prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta po posameznih ukrepih za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo);
– realizirani porabi prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta po posameznih naložbah za vzdrževanje ali povečevanje povezovalne zmogljivosti za izvedene naložbe v omrežje;
– realiziranem prenosu prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta, ki se prenesejo na ločen interni račun (povečanje sredstev na internem računu), ločeno za ukrepe za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) in ločeno za načrtovane naložbe v omrežje za vzdrževanje ali povečevanje povezovalne zmogljivosti;
– realizirani porabi prihodkov iz upravljanja prezasedenosti preteklih let na ločenem internem računu (zmanjšanje sredstev na internem računu), ločeno za ukrepe za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) in ločeno za načrtovane naložbe v omrežje za vzdrževanje ali povečevanje povezovalne zmogljivosti;
– realizirani porabi prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta za namene znižanja omrežnine in
– sredstvih, ki so bila financirana z namenskimi sredstvi iz upravljanja prezasedenosti in so bila predana v uporabo (nabavna vrednost, amortizacija, sedanja vrednost).
(2) Agencija ugotavlja upravičenost porabe prihodkov iz upravljanja prezasedenosti za namene iz druge do pete alinee prejšnjega odstavka na podlagi dokumentacije, ki mora biti skladna z nameni porabe, ki jih predpisuje Uredba (ES) št. 714/2009 in jo posreduje sistemski operater.
(3) Sistemski operater prihodke od prezasedenosti iz četrte alinee prvega odstavka prenese na ločen interni račun, če pričakuje, da v prihodnjih obdobjih ne bo mogoče zagotoviti teh sredstev iz naslova bodočih prihodkov iz upravljanja prezasedenosti in če upravičeno pričakuje, da bodo sredstva na ločenem internem računu porabljena v razumnem času.
(4) Realizirana poraba prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta za namene znižanja omrežnine (šesta alinea prvega odstavka) se izračuna tako, da se od realiziranih prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta (prva alinea prvega odstavka) odšteje:
– realizirana poraba prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo – druga alinea prvega odstavka);
– realizirana poraba prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta za vzdrževanje ali povečevanje povezovalne zmogljivosti za izvedene naložbe v omrežje (tretja alinea prvega odstavka) in
– realizirana poraba prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta, ki se prenese na ločen interni račun (četrta alinea prvega odstavka).
(5) Dejanski prihodki iz upravljanja prezasedenosti so:
– realizirana poraba prihodkov iz upravljanja prezasedenosti za ukrepe za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo);
– amortizacija sredstev, ki so bila financirana z namenskimi sredstvi iz upravljanja prezasedenosti in predana v uporabo;
– realizirana poraba prihodkov iz upravljanja prezasedenosti za namene znižanja omrežnine, ki so izračunani v skladu s prejšnjim odstavkom.
(1) Odstopanje od regulativnega okvira, ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, in sredstva na ločenem internem računu iz 84. člena tega akta se letno obrestujejo.
(2) Odstopanje od regulativnega okvira, ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, se letno obrestuje z upoštevanjem povprečne letne vrednosti odstopanj in letne obrestne mere, ki je za posamezno regulativno obdobje določena v poglavju Priloge 1.
(3) Povprečna letna vrednost odstopanj od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna kot povprečna vrednost stanja odstopanja na začetku posameznega leta in stanja odstopanja na koncu posameznega leta regulativnega obdobja.
(4) Sredstva na ločenem internem računu iz 84. člena tega akta se obravnavajo kot presežek omrežnine in se letno obrestujejo z upoštevanjem povprečne letne vrednosti sredstev na ločenem internem računu in letne obrestne mere, ki je za posamezno regulativno obdobje določena v 3. poglavju Priloge 1.
(5) Povprečna letna vrednost sredstev na ločenem internem računu za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna kot povprečna vrednost stanja na začetku posameznega leta in stanja sredstev na ločenem internem računu na koncu posameznega leta regulativnega obdobja.
(6) Obresti za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
OBRt | obresti; |
| obresti od primanjkljaja ali presežka omrežnine; |
obrirt | obresti od sredstev na internem računu iz 84. člena tega akta; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(7) Vrednost izračunanih obresti v skladu z določbami tega člena letno povečuje oziroma zmanjšuje ugotovljena odstopanja od regulativnega okvira, ki se pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine za naslednje regulativno obdobje upošteva v skladu s 86. členom tega akta.
(način upoštevanja ugotovljenih odstopanj od regulativnega okvira)
Pri določitvi načrtovane omrežnine za prenosni sistem in omrežnine za distribucijski sistem se kumulativni presežek oziroma primanjkljaj omrežnin preteklih let izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
| odstopanje od regulativnega okvira preteklih let, ki se upošteva v regulativnem okviru; |
| odstopanje od regulativnega okvira posameznega leta regulativnega obdobja; |
OBRt | obresti posameznega leta regulativnega obdobja; |
| časovno obdobje, opredeljeno z leti t-4, t-3 in t-2 pred začetkom regulativnega obdobja; |
t | leto, za katerega se ugotavljajo odstopanja od regulativnega okvira. |
4. Regulativni okvir, če distribucijski operater ni lastnik pomembnega dela distribucijskega sistema ali če bistvene naloge distribucijskega operaterja izvaja druga oseba
(pravila za določitev najemnine in plačila za izvajanje nalog)
(1) Če distribucijski operater najame distribucijski sistem, se najemnina za posameznega najemodajalca izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
NAJEMt | najemnina za najeti distribucijski sistem; |
AMeeit | strošek amortizacije obstoječe in nove elektroenergetske infrastrukture najetega distribucijskega sistema; |
RDSeeit | reguliran donos na sredstva od obstoječe in nove elektroenergetske infrastrukture najetega distribucijskega sistema; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) Če distribucijski operater prenese izvajanje svojih nalog na distribucijsko podjetje, se na podlagi odločbe o regulativnem okviru plačilo za izvajanje nalog za posamezno distribucijsko podjetje izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
PINt | plačilo za izvajanje nalog distribucijskega podjetja; |
SDVt | stroški delovanja in vzdrževanja območja distribucijskega sistema; |
AMost | strošek amortizacije ostalih sredstev območja distribucijskega sistema; |
RDSost | reguliran donos na ostala sredstva območja distribucijskega sistema; |
DOstrt | stroški delovanja in vzdrževanja, strošek amortizacije ostalih sredstev in reguliran donos na ostala sredstva distribucijskega operaterja; |
PNstrt | stroški delovanja in vzdrževanja, strošek amortizacije ostalih sredstev in reguliran donos na ostala sredstva za prenesene naloge iz distribucijskega podjetja na distribucijskega operaterja; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(3) Distribucijski operater mora najkasneje do začetka postopka za določitev regulativnega okvira v pogodbi z distribucijskim podjetjem določiti vrste in obseg posameznih nalog, ki jih bo v posameznem letu regulativnega obdobja izvajal sam, in vrste in obseg posameznih nalog, ki jih bo prenesel v izvajanje distribucijskemu podjetju. Obseg nalog se določi na podlagi deleža posamezne naloge v finančni realizaciji iz poročil o fizični in finančni realizaciji vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in poročil o fizični ter finančni realizaciji storitev za uporabnike za leta t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja.
(4) PNstrt se določi upoštevaje vsoto deležev prenesenih nalog iz distribucijskega podjetja na distribucijskega operaterja in vsoto stroškov delovanja in vzdrževanja, stroškov amortizacije ostalih sredstev in reguliranega donosa na ostala sredstva.
(5) Distribucijski operater in distribucijsko podjetje pogodbeno uredita vire financiranja najemnine in plačila za izvajanje nalog, način financiranja, medletno zaračunavanje najemnine in plačila za izvajanje nalog ter roke plačil.
5. Prenos 110 kV omrežja
(odplačen prenos 110 kV omrežja)
(1) Če je sistemski operater na podlagi zakona ali drugega predpisa prevzel 110 kV omrežje od gospodarskih družb, ki imajo v lasti visokonapetostno 110 kV prenosno omrežje, je v postopku določitve regulativnega okvira dolžan agenciji posredovati naslednje podatke:
– normativ (kalkulacijo stroškov) za vzdrževanje elementov prevzetega 110 kV omrežja, ki mora biti usklajen z distribucijskim operaterjem. Normativ se določi na podlagi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so določeni v skladu s tem aktom glede na vrsto prevzetega omrežja (na primer daljnovod, daljnovodno polje in drugo);
– evidenco prevzetega 110 kV omrežja za posamezno leto regulativnega obdobja in
– razdelitev sredstev, ločeno na obstoječo in novo elektroenergetsko infrastrukturo ter na ostala sredstva na podlagi datumov predaje v uporabo pri gospodarski družbi, ki prenaša 110 kV omrežje.
(2) Če normativ stroškov vzdrževanja prevzetega 110 kV omrežja iz prve alinee prejšnjega odstavka med elektrooperaterjema ni usklajen, posredujeta vsak svoj normativ. Za potrebe določitve nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se upošteva povprečje posredovanih normativov elektrooperaterjev.
(določitev načrtovanih upravičenih stroškov)
(1) Če sistemski operater prevzame 110 kV omrežje, se načrtovani upravičeni stroški sistemskega operaterja povečajo na naslednji način:
– nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja se določijo na podlagi 50-odstotne vrednosti normativa stroškov vzdrževanja iz prve alinee 88. člena tega akta in obsega prevzetega 110 kV omrežja;
– strošek amortizacije se obračuna na podlagi dobe koristnosti sredstev iz 36. člena tega akta in ocenjene vrednosti sredstev iz obrazložitve uredbe iz četrtega odstavka 35. člena EZ-1 in
– reguliran donos na sredstva se izračuna na podlagi razdelitve sredstev iz tretje alinee 88. člena tega akta, vrednosti sredstev, določenih v prejšnji alinei, in določbami 3.2.6 podpoglavja II. poglavja tega akta.
(2) Če distribucijski operater prenese 110 kV omrežje, se načrtovani upravičeni stroški distribucijskega operaterja zmanjšajo po enakih kriterijih, kot so se povečali sistemskemu operaterju.
(določitev dejanskih upravičenih stroškov)
(1) Če sistemski operater prevzame 110 kV omrežje, se dejanski upravičeni stroški sistemskega operaterja povečajo na naslednji način:
– nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja se določijo na podlagi normativa stroškov vzdrževanja iz 88. člena tega akta, ki je bil določen v postopku določitve regulativnega okvira, in dejansko prevzetega obsega 110 kV omrežja sorazmerno glede na mesece prevzema tega omrežja in
– strošek amortizacije in reguliran donos na sredstva se izračunata na podlagi pravil za določitev teh stroškov iz 81. člena tega akta.
(2) Če distribucijski operater prenese 110 kV omrežje, se dejanski upravičeni stroški distribucijskega operaterja zmanjšajo po enakih kriterijih, kot so se povečali sistemskemu operaterju.
6. Nepomemben del distribucijskega sistema
(določanje upravičenih stroškov za nepomemben del distribucijskega sistema)
(1) Če ima distribucijski operater v najemu del distribucijskega sistema, ki ni v lasti distribucijskih podjetij, se pri določitvi upravičenih stroškov za ta del sistema določi strošek amortizacije in reguliran donos na sredstva v skladu z določbami tega akta. Pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja za distribucijskega operaterja se stroški najemnine ne upoštevajo, ker so vključeni v strošek amortizacije in reguliran donos na sredstva.
(2) Za določitev načrtovanih stroškov amortizacije in reguliranega donosa na sredstva je distribucijski operater dolžan posredovati podatke, ki jih agencija potrebuje za določitev navedenih stroškov v skladu z določbami tega akta. Distribucijski operater je dolžan zagotoviti te podatke v okviru pogodbenega razmerja z najemodajalcem.
(3) Če distribucijski operater ne zagotovi podatkov v skladu s prejšnjim odstavkom, mora za določitev stroška amortizacije in reguliranega donosa na sredstva posredovati podatke za primerljivo sredstvo, ki ga ima v lasti ali najemu od distribucijskega podjetja.
(4) Dejanski strošek amortizacije in dejanski reguliran donos na sredstva se izračunata na podlagi določb tega akta in podatkov, potrebnih za izračun stroška amortizacije in donosa na sredstva. Če je vsota dejanskih stroškov amortizacije in dejanskega reguliranega donosa na sredstva višja, kot znaša višina najemnine iz pogodbe z najemodajalcem, se v izračunu odstopanj od regulativnega okvira upošteva najemnina.
7. Zaprti distribucijski sistemi
(način določanja omrežnine)
(1) Če operater zaprtega distribucijskega sistema pridobi izjemo v skladu s 93. členom EZ-1, omrežnino določi operater zaprtega distribucijskega sistema v skladu z določbami tega akta.
(2) Če operater zaprtega distribucijskega sistema ne pridobi izjeme v skladu s 93. členom EZ-1 ali če uporabnik zaprtega distribucijskega sistema zahteva, da omrežnino določi agencija, omrežnino določi agencija v skladu z določbami tega akta.
III. METODOLOGIJA ZA OBRAČUNAVANJE OMREŽNINE
1. Splošno
(načela metode obračunavanja omrežnine)
(1) Agencija kot osnovo metodologije za obračunavanje omrežnine uporablja netransakcijsko metodo poštne znamke. Ta izhaja iz sistema enotnih tarifnih postavk, ki jih glede na merilno mesto pristojni elektrooperater obračuna končnim odjemalcem.
(2) Tarifne postavke za omrežnino za prenosni in distribucijski sistem se izračunajo na podlagi omrežnine, določene v skladu z metodologijo za določitev omrežnine.
(3) Agencija določa metodologijo za obračunavanje omrežnine s cilji:
– zagotoviti preglednost tarifnih postavk;
– uporabe netransakcijske metode določanja tarifnih postavk, po kateri so tarifne postavke za omrežnino na celotnem območju Republike Slovenije enotne;
– spodbujati uporabnike k optimalni uporabi omrežij.
(4) Metodologija za obračunavanje omrežnine v povezavi z metodologijo za določitev omrežnine zagotavlja porazdelitev upravičenih stroškov, ki se pokrivajo iz omrežnine, na posamezne odjemne skupine v odvisnosti od stroškov, ki jih posamezna skupina povzroča v omrežju.
(metoda za obračun omrežnine)
(1) Porazdelitev stroškov na posamezne odjemne skupine temelji na upoštevanju:
– metode poštne znamke, ki proporcionalno razdeli skupne stroške na posamezne odjemalce v sorazmerju z velikostjo njihove porabe (obračunana moč ali električna energija), predstavlja geografsko neodvisno tarifo ter je za posamezno odjemno skupino in napetostni nivo na celotnem območju Slovenije enotna;
– bruto načina upoštevanja stroškov omrežja, pri čemer se pri odjemalcih na distribucijskem sistemu upoštevajo celotni stroški VN-omrežja v sorazmerju odjema posameznih odjemnih skupin in
– metode delitve stroškov omrežja za vse napetostne nivoje in vse končne odjemalce, razvrščene v isto odjemno skupino oziroma skupine končnih odjemalcev.
(2) Za izračun tarifnih postavk omrežnine se načrtovani znesek omrežnine za prenosni sistem in načrtovani znesek omrežnine za distribucijski sistem obravnavata kot strošek sistema, ki se razdeli po napetostnih nivojih, na katere so priključeni odjemalci. Načrtovani znesek omrežnine za prenosni sistem se v celoti pripiše VN-nivoju prenosnega sistema. Načrtovani znesek omrežnine za distribucijski sistem se razporedi po napetostnih nivojih distribucijskega sistema v skladu z nabavno vrednostjo naprav.
(3) Za določitev tarifnih postavk omrežnine za prenosni oziroma distribucijski sistem se uporabljajo naslednja merila in kriteriji razdelitve stroškov omrežja:
– z bruto metodo porazdelitve stroškov omrežja odjemna skupina posameznega napetostnega nivoja krije sorazmeren delež stroškov pripadajočega napetostnega nivoja in višjih napetostnih nivojev omrežja;
– stroški uporabe omrežja za posamezno odjemno skupino na določenem napetostnem nivoju se določijo na podlagi razmerja med letno konično močjo odjemne skupine in vsoto letnih koničnih moči tistih odjemnih skupin, ki so neposredno ali posredno na nižjih nivojih priključeni na ta nivo;
– letna konična moč posamezne odjemne skupine se določi iz povprečne mesečne obračunane moči odjemne skupine in faktorja istočasnosti te odjemne skupine, ki se izračuna iz letne obračunane moči in letne obračunane energije odjemne skupine. Vsota letnih koničnih moči odjemnih skupin se ujema s konično močjo sistema, ki je maksimalna letna prevzeta urna energija sistema;
– odjemalci na istem napetostnem nivoju, ki sem jim meri maksimalna dosežena moč, so razdeljeni na odjemne skupine glede na letne obratovalne ure pod in nad 2500 ur ter na VN še nad 6000 ur. Meja 2500 ur predstavlja ločnico med enoizmenskim in večizmenskim statističnim delovnikom, kar se kaže v dnevnem profilu porabe električne energije. Meja 6000 ur na VN predstavlja način uporabe omrežja, kjer se šteje, da odjemalec trajno obremenjuje omrežje s svojih odjemom električne energije;
– za zagotovitev učinkovite in racionalne rabe omrežja se uporablja binomen način obračuna omrežnine, to je na doseženo obračunsko moč in prevzeto električno energijo.
(4) Razmerja med tarifnimi postavkami omrežnine za prenosni oziroma distribucijski sistem za posamezno odjemno skupino so določena v odvisnosti od nabavne vrednosti naprav po napetostnih nivojih in načrtovanega odjema električne energije.
(tarifne postavke za omrežnino)
Za pokrivanje upravičenih stroškov sistemskega in distribucijskega operaterja, ki se pokrivajo iz omrežnine, so določene tarifne postavke za posamezne odjemne skupine iz 119. člena tega akta in to ločeno za:
– omrežnino za prenosni sistem;
– omrežnino za distribucijski sistem;
– omrežnino za čezmerno prevzeto jalovo energijo in
– omrežnino za priključno moč.
2. Obračunavanje omrežnine
(obračunavanje omrežnine za prenosni in distribucijski sistem)
(1) Pri obračunavanju omrežnine elektrooperater upošteva uvrstitev končnega odjemalca v odjemno skupino, ločeno za vsako prevzemno-predajno mesto.
(2) Elektrooperater uvrsti končnega odjemalca v odjemno skupino upoštevaje njegovo uvrstitev glede na napetostni nivo (VN, SN, NN), način priključitve (zbiralke, izvod), režim obratovanja (obratovalne ure) in vrsto odjema, in sicer:
– VN (visoka napetost) nazivne napetosti 400, 220 in 110 kV;
– SN na zbiralki SN v RTP VN/SN;
– SN (srednja napetost) nazivne napetosti 35, 20, 10 kV;
– NN na zbiralki NN v TP SN/NN;
– NN (nizka napetost) nazivne napetosti 400/230 V.
(3) Elektrooperater obračuna omrežnino na podlagi obračunskih elementov:
– obračunske moči,
– prevzete električne (delovne) energije in
– čezmerno prevzete jalove energije.
(opredelitev sezonskih obdobij pri obračunavanju omrežnine)
Pri končnih odjemalcih, ki so razvrščeni po napetostnih nivojih prevzemno-predajnega mesta v odjemne skupine na VN, SN in NN in se jim moč meri, se tarifne postavke za del omrežnine za prenosni in distribucijski sistem delijo po sezonah.
VS – višja sezona: | januar, februar, marec, oktober, november, december |
NS – nižja sezona: | april, maj, junij, julij, avgust, september |
(opredelitev dnevnih obdobij pri obračunavanju omrežnine)
(1) Po dnevnem času se tarifne postavke za omrežnino za prenosni in distribucijski sistem delijo na:
– konične dnevne tarifne postavke v času KT (za končne odjemalce na VN in SN, ki uporabljajo merilne naprave za evidentiranje 15-minutne konične obremenitve);
– višje dnevne tarifne postavke v času VT in
– nižje dnevne tarifne postavke v času MT.
(2) Višje dnevne tarifne postavke (VT) se obračunavajo od ponedeljka do petka od 6.00 do 22.00. V obdobju, ko velja poletni čas, se za končnega odjemalca, ki nima krmilne naprave z možnostjo programske nastavitve prilagajanja na poletni čas, višje dnevne tarifne postavke obračunavajo od 7.00 do 23.00.
(3) Nižje dnevne tarifne postavke (MT) se obračunavajo v preostalem času in ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih od 00.00 do 24.00. Če končni odjemalec nima ustrezne krmilne naprave, ki bi evidentirala porabo električne energije v času MT ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih, se upošteva čas MT glede na sposobnost prilagoditve naprave registraciji odjema ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih.
(4) Če se končni odjemalec odjemne skupine na NN ne odloči za dvotarifni način obračuna omrežnine, se mu omrežnina obračunava po enotarifnem načinu (ET).
(5) Krmilne stikalne ure za preklop dvotarifnih oziroma tritarifnih števcev, ki jih ni mogoče daljinsko nastaviti, so stalno nastavljene po srednjeevropskem času in se ob prehodu na poletno računanje časa ne pomaknejo za uro naprej.
(6) Ure konične dnevne tarifne postavke (KT) določa sistemski operater vsako leto do 15. oktobra za leto vnaprej in jih objavi na svojih spletnih straneh.
(7) Za končne odjemalce na VN in končne odjemalce na SN, ki uporabljajo merilne naprave za evidentiranje 15-minutne konične obremenitve, veljajo ure KT za čas, ko veljajo konične dnevne tarifne postavke za uporabo elektroenergetskega sistema. Ure KT veljajo le ob delavnikih, od ponedeljka do petka, in trajajo:
– v času VS šest ur na dan in
– v času NS štiri ure na dan.
(določanje letnih obratovalnih ur za končne odjemalce, ki se jim meri moč)
(1) Letne obratovalne ure (T) se uporabljajo za razvrstitev končnega odjemalca v odjemno skupino in se določijo iz razmerja med prevzeto energijo v preteklem letu (Wletni) in med največjo 15-minutno izmerjeno močjo v istem obdobju (Pmax), doseženo na prevzemno-predajnem mestu. Določijo se na podlagi enačbe
kjer oznake pomenijo:
Wletni | količina letno prevzete električne energije (v kWh); |
Pmax | največja 15-minutna izmerjena moč (v kW). |
(2) Če končni odjemalec ni priključen na sistem vse leto, se desna stran enačbe iz prejšnjega odstavka pomnoži s količnikom števila dni v letu in številom dni, ko je končni odjemalec priključen.
(3) Končnemu odjemalcu, ki se priključi na omrežje na novo, se letne obratovalne ure določijo iz pogodbe o uporabi sistema.
(pogoji pri določanju odjemne skupine)
(1) Elektrooperater tistega končnega odjemalca, ki se mu moč meri, najkasneje v roku 15 dni po zaključku koledarskega leta pisno obvesti o ugotovljenih letnih obratovalnih urah (T) preteklega leta ter o njegovi uvrstitvi v eno od odjemnih skupin iz 119. člena tega akta. Odjemno skupino končnega odjemalca elektrooperater izkazuje tudi na vsakokratnem računu za omrežnino.
(2) Odjemalec, ki pogodbo o uporabi sistema sklepa za čas veljavnosti soglasja za priključitev, lahko pri elektrooperaterju na podlagi utemeljenih dokazov vloži predlog razvrstitve v odjemno skupino glede na pričakovane letne obratovalne ure.
(3) Elektrooperater za odjemalca iz prejšnjega odstavka po preteku koledarskega leta na podlagi obračunskih podatkov preveri dosežene letne obratovalne ure iz 99. člena tega akta in izvede poračun omrežnin ob prvem naslednjem obračunu omrežnine.
(pogoji pri določanju odjemne skupine v primeru lastništva omrežja)
Elektrooperater uvrsti končnega odjemalca v odjemno skupino na podlagi njegove pisne zahteve naslednji mesec po prejemu zahteve »priključitev na zbiralke RTP oziroma TP, če je:
a) priključen z vodom, ki je v odjemalčevi lasti, na zbiralke SN v RTP oziroma zbiralke NN v TP elektrooperaterja;
b) izvedena ustrezna meritev na prevzemno-predajnem mestu;
c) izpolnjen kriterij minimalne priključne moči (P):
– P ≥ 8 MW (na nivoju SN – zbiralke SN) in
– P ≥ 130 kW (na nivoju NN – zbiralke NN).
(izjema pri obračunavanju obračunske moči za končne odjemalce, ki obratujejo na prevzemno-predajnem mestu s proizvodnimi napravi)
Za proizvodne naprave iz obnovljivih virov in proizvodne naprave s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, ki imajo nazivno moč manjšo od 50 kW in so priključene na prevzemno-predajnih mestih, elektrooperater pri obračunu omrežnine ne obračuna obračunske moči.
(izjema pri obračunavanju obračunske moči za namene delovanja siren za obveščanje in alarmiranje prebivalstva)
Na prevzemno-predajnih mestih, ki so namenjena izključno delovanju siren za obveščanje in alarmiranje prebivalstva, elektrooperater pri obračunu omrežnine ne obračuna obračunske moči.
(zaokroževanje obračunskih količin)
Pri določanju priključne moči, ugotavljanju mesečne obračunske moči ter prevzete električne energije se kilovati (kW), kilovatne ure (kWh) in prekomerno prevzete jalova energija (kvarh) zaokrožujejo na cela števila.
(kriterij določitev obračunskih količin v primeru medmesečnih sprememb tarifnih postavk)
Pri spremembi vrednosti tarifnih postavk za omrežnino med mesecem se pri končnem odjemalcu, ki nima daljinskega merjenja električne energije, obračunski elementi iz drugega odstavka 96. člena tega akta za koledarski mesec obračunajo sorazmerno s številom dni veljavnosti posamezne tarifne postavke.
(kriterij določitev obračunske moči v primeru posebnih okoliščin)
(1) Če se končni odjemalec odjavi ali priključi na sistem sistemskega operaterja v koledarskem mesecu, elektrooperater obračuna obračunsko moč sorazmerno številu dni uporabe sistema v tem mesecu.
(2) Pri priključitvah merilnih mest za določen čas elektrooperater obračuna obračunsko moč sorazmerno številu dni uporabe sistema.
(določitev obračunskih količin za proizvajalce, ko le-ti prevzemajo električno energijo iz sistema)
(1) Proizvajalec električne energije za posamezno prevzemno-predajno mesto plača omrežnino za prevzem električne energije iz sistema glede na določbe tega akta, razen za prevzeto električno energijo izključno namenjeno shranjevanju energije v hranilnik energije za namene kasnejše pretvorbe shranjene energije v električno energijo, ki se preko prevzemno-predajnega mesta iz drugega odstavka odda v prenosno omrežje.
(2) Proizvajalcu električne energije, ki ima več kot 10 MW inštalirane moči in je priključen na prenosni sistem, se omrežnina obračuna od urnega salda prevzete in oddane električne energije na prevzemno-predajnem mestu, pri čemer se kot prevzemno-predajno mesto šteje mesto, kjer se vršita prevzem in oddaja električne energije in za katerega se organizatorju trga z električno energijo prijavlja obratovalna napoved.
(3) Za določitev obračunske moči proizvajalca električne energije se upošteva mesečno povprečje urnih moči iz prejšnjega odstavka.
(upoštevanje faktorja izgub transformacije)
Končnemu odjemalcu, ki je uvrščen v odjemno skupino na SN in ima merjenje električne energije izvedeno na sekundarni strani transformacije SN/NN, elektrooperater pri obračunu omrežnine upošteva faktor izgube transformacije, ki je odvisen od letnih obratovalnih ur:
Vrsta odjema | Faktor izgub transformacije |
T ≥ 6 000 ur | 1,01 |
6 000 > T ≥ 2 500 ur | 1,03 |
T < 2 500 ur | 1,05 |
(določanje obračunske moči končnemu odjemalcu)
(1) Obračunska moč se pri končnem odjemalcu z merilno napravo, ki evidentira 15-minutne meritve in omogoča lokalni prikaz obračunskih vrednosti ločeno po tarifnih časih, ugotavlja kot povprečje treh največjih 15-minutnih povprečnih moči v obračunskem mesecu v urah KT oziroma v urah VT, kjer se KT ne meri. Če končni odjemalec na VN ali SN doseže v času KT oziroma VT, kjer se KT ne meri, obračunsko moč, ki je manjša od 15 odstotkov treh največjih 15-minutnih povprečnih moči, doseženih v času zunaj KT oziroma VT, kjer se KT ne meri, se mu za obračunsko moč obračuna 15 odstotkov treh največjih 15-minutnih povprečnih moči, doseženih v času zunaj KT oziroma VT;
(2) Pri končnem odjemalcu na NN, ki se mu moč ugotavlja s pripravo za preprečevanje prekoračitev dogovorjene obremenitve, se obračunska moč določa na podlagi naslednje tabele:
Gospodinjski odjem
Nazivna jakost omejevalca toka | Enofazni priključek | Trifazni priključek |
(A) | Obračunska moč (kW) | Obračunska moč (kW) |
16 | 3 | 7 |
20 | 3 | 7 |
25 | 6 | 10 |
32 | 7 | 22 |
35 | 7 | 24 |
40 | - | 28 |
50 | - | 35 |
63 | - | 43 |
Odjem na NN brez merjene moči
Nazivna jakost omejevalca toka | Enofazni priključek | Trifazni priključek |
(A) | Obračunska moč (kW) | Obračunska moč (kW) |
16 | 3 | 11 |
20 | 5 | 14 |
25 | 6 | 17 |
32 | 7 | 22 |
35 | 8 | 24 |
40 | - | 28 |
50 | - | 35 |
63 | - | 43 |
(3) Pri priključevanju novih odjemalcev gospodinjskega odjema in odjema na NN brez merjenja moči se uporabljajo standardne vrednosti omejevalca toka.
(določanje obračunske moči končnemu odjemalcu z več priključnimi mesti)
Končnemu odjemalcu, ki se na eni lokaciji napaja po več priključkih in ima več merilnih mest ter se mu sumarno merita električna energija in konična obremenitev, se pri obračunu omrežnine upošteva hkratna sumarna konična obremenitev na vseh merilnih mestih znotraj posameznega napetostnega nivoja.
(obračunavanje omrežnine za čezmerni prevzem jalove energije)
(1) Elektrooperater ugotavlja čezmerni prevzem jalove ali oddane energije na osnovi 15-minutnih meritev jalove in delovne energije na posameznih prevzemno-predajnih mestih uporabnika.
(2) Čezmerna prevzeta jalova energija je razlika med dejansko izmerjeno jalovo energijo in dovoljeno prevzeto ali oddano jalovo energijo v 15-minutnem merilnem intervalu, ki ustreza faktorju tg φind=+0,32868 ali tg φkap=-0,32868.
kjer oznake pomenijo:
WQ,čp | čezmerno prevzeta jalova energija v kvarh; |
WQ,izmi | jalova energija, izmerjena v 15-minutnem intervalu i v kvarh; |
WP,izmi | delovna energija, izmerjena v 15-minutnem intervalu i v kWh; |
N | število 15-minutnih intervalov v mesecu. |
(3) Čezmerna prevzeta jalova energija se obračuna mesečno in je vsota vseh 15-minutnih absolutnih vrednosti čezmerno prevzete in čezmerno oddane jalove energije v obračunskem mesecu. Elektrooperater ne obračuna čezmerno prevzete in čezmerno oddane jalove energije uporabniku, ki se mu moč ugotavlja s pripravo za preprečevanje prekoračitev dogovorjene obremenitve oziroma uporabniku, čigar priključna moč je enaka ali manjša od 43 kW.
(4) Glede na lokalne razmere v sistemu v določenih časovnih intervalih se lahko elektrooperater pogodbeno dogovori z uporabnikom o prevzemu ali oddaji jalove energije izven meja tg φ, določenega v drugem odstavku.
(5) Sistemski operater ne zaračunava čezmerne jalove energije uporabniku, ki na podlagi pogodbe s sistemskim operaterjem zagotavlja sistemsko storitev regulacije napetosti in jalove moči.
(6) Proizvajalcem električne energije, ki so priključeni v distribucijsko omrežje in sodelujejo pri regulaciji napetosti in uravnavanju pretokov jalove energije skladno z zahtevami iz Sistemskih obratovalnih navodil distribucijskega omrežja električne energije, se prekomerno prevzeta ali oddana jalova energija ne obračunava, za kar ni treba sklepati pogodbe.
(obračunavanje omrežnine za priključno moč)
Ob sklenitvi pogodbe o priključitvi za povečanje priključne moči plača obstoječi končni odjemalec za dodatno priključno moč iz soglasja za priključitev omrežnino za priključno moč v enkratnem znesku. Vsak novi končni odjemalec plača omrežnino za priključno moč v enkratnem znesku za priključno moč iz soglasja za priključitev.
(določitev zneska za omrežnino za priključno moč)
Znesek omrežnine za priključno moč, ki ga plača končni odjemalec za priključitev na sistem, je odvisen priključne moči in tarifne postavke za omrežnino za priključno moč ob upoštevanju uvrstitve končnega odjemalca v skupino končnih odjemalcev, pri čemer se upošteva pripadajoč faktor.
(skupine končnih odjemalcev pri obračunavanju omrežnine za priključno moč)
Za posamezno skupino končnih odjemalcev so določeni faktorji, ki določajo razmerje stroškov, potrebnih za ojačitev elektroenergetskega sistema za posamezno skupino končnih odjemalcev na različnih napetostnih nivojih zaradi priključitev novih končnih odjemalcev ali povečanja moči obstoječih končnih odjemalcev:
Skupina končnih odjemalcev | Faktor |
Odjem na VN | 1,10 |
Odjem na SN | 2,13 |
Odjem na NN z merjenjem moči | 2,54 |
Odjem na NN brez merjenja moči | 1,78 |
Gospodinjski odjem | 1,00 |
(določanje priključne moči za končne odjemalce na NN brez merjenja moči)
Priključna moč pri končnem odjemalcu se za gospodinjski odjem in odjem na NN brez merjenja moči določi na podlagi naslednje tabele:
Nazivna jakost omejevalca toka | Enofazni priključek | Trifazni priključek |
(A) | Priključna moč (kW) | Priključna moč (kW) |
16 | 3 | 11 |
20 | 5 | 14 |
25 | 6 | 17 |
32 | 7 | 22 |
35 | 8 | 24 |
40 | - | 28 |
50 | - | 35 |
63 | - | 43 |
80* | - | 55 |
100* | - | 69 |
125* | - | 86 |
160* | - | 110 |
200* | - | 138 |
* - Uporablja se za obstoječe končne odjemalce.
(pogoji za določanje omrežnine za priključno moč)
(1) Če končni odjemalec:
– poveča obstoječo priključno moč v isti odjemni skupini končnih odjemalcev ali
– spremeni svojo uvrstitev iz skupine gospodinjski odjem v skupino odjem NN brez merjenja moči ali
– spremeni svojo uvrstitev iz skupine odjem NN brez merjenja moči v skupino odjem NN z merjenjem moči ali
– spremeni svojo uvrstitev iz skupine odjem na SN v skupino odjem NN z merjenjem moči ali
– spremeni svojo uvrstitev iz skupine odjem na VN v skupine odjem na SN ali odjem NN z merjenjem moči ali odjem NN brez merjenja moči ali
– razdeli prevzemno-predajno mesto na več prevzemno- predajnih mest z manjšo priključno močjo
se omrežnina za priključno moč izračuna kot razlika med omrežnino za priključno moč iz novega soglasja za priključitev in omrežnine za priključno moč iz predhodnega soglasja za priključitev.
(2) Omrežnina za priključno moč se po izvedbi priključitve ne vrača.
(minimalni pogoji za določanje omrežnine za priključno moč)
Za novega končnega odjemalca, priključenega na NN, ki se mu moč ugotavlja s pripravo za preprečevanje prekoračitev dogovorjene obremenitve, elektrooperater pri izdaji soglasja za priključitev upošteva najnižjo priključno moč 6 kW za enofazni priključek in 14 kW za trifazni priključek. Če uporabnik priključuje na sistem enostavne ali nezahtevne objekte, lahko elektrooperater na zahtevo uporabnika obračuna nižjo priključno moč, vendar ne manj kot 3 kW za enofazni priključek in 11 kW za trifazni priključek.
(pogoji za določanje omrežnine za priključno moč za namene odjema električne energije proizvajalca)
Proizvajalec električne energije, ki se priključi na prevzemno-predajnem mestu, plača za prevzem električne energije iz elektroenergetskega sistema omrežnino za priključno moč. Elektrooperater uvrsti odjem proizvajalca glede na skupino končnih odjemalcev, določeno v 119. člena tega akta.
(tarife za obračunavanje omrežnin)
(1) Omrežnine za posameznega končnega odjemalca oziroma uporabnika elektrooperater obračuna na podlagi naslednjih tarif:
– tarifa za obračunavanje omrežnine za prenosni in distribucijski sistem:
– tarifa za obračunavanje omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo:
– tarifa za obračunavanje omrežnine za priključno moč:
kjer oznake pomenijo:
ET | – enotna dnevna tarifna postavka |
KT | – konična dnevna tarifna postavka |
MT | – nižja dnevna tarifna postavka |
NN | – nizka napetost |
NS | – nižja sezona |
SN | – srednja napetost |
T | – letne obratovalne ure |
VN | – visoka napetost |
VS | – višja sezona |
VT | – višja dnevna tarifna postavka |
Polnjenje EV na AC | – odjemna mesta za polnjenje električnih avtomobilov na javni infrastrukturi hitrih polnilnic na avtocestnem križu |
(2) Tarifne postavke iz odločbe agencije elektrooperater objavi na svoji spletni strani.
(obračun omrežnine za čezmejni prenos)
(1) Uporabnik, ki ima na podlagi odločbe agencije odobreno izvzetje za novo infrastrukturo – nov povezovalni vod, oziroma dobavitelji, ki po distribucijskem vodu, ki prečka državno mejo, oskrbujejo z električno energijo odjemalce zunaj Republike Slovenije, so dolžni plačati omrežnino iz 95. člena tega akta, razen omrežnine za priključno moč.
(2) Elektrooperater za določitev odjemne skupine uporabnika iz prejšnjega odstavka upošteva določbe 96., 97., 98., 100., 109. in 111. člena tega akta.
(obračunavanje drugih storitev elektrooperaterja)
Cene za druge storitve zajemajo stroške, ki niso vsebovani v omrežnini in nastajajo ob izvajanju storitev elektrooperaterja na zahtevo uporabnikov. Elektrooperater lahko izvaja za posameznega uporabnika druge storitve, kot so:
– podatkovne storitve (posredovanje podatkov odjemalcem in dobaviteljem, in drugo);
– storitve na sistemu (prevzem, priklop, meritve, in drugo) in
– ostale storitve.
(določitev cene drugih storitev elektrooperaterja)
(1) Cena posameznih storitev iz prvega odstavka 121. člena je določena ob upoštevanju stroška dela, materiala in prevoza, pri čemer agencija na podlagi predloga elektrooperaterja potrdi za posamezen strošek normativne količine stroškovnih elementov.
(2) Cenik in nabor drugih storitev elektrooperater javno objavlja na svoji spletnih strani.
(pilotna kritična konična tarifa)
(1) Za potrebe celovitega izvajanja pilotnih projektov iz petega odstavka 71. člena se omogoči obračun omrežnine za distribucijski sistem na podlagi modela kritične konične tarife, kot sledi:
kjer dodatna oznaka k tarifi pomeni:
KKT | tarifna postavka v času kritične konične tarife, ki lahko nastopi v času VT ali MT |
Kritična konična tarifa je namenjena dinamični preusmeritvi končnih odjemalcev iz obremenitve sistema v času konic na obremenitev zunaj konic ob upoštevanju razpoložljivosti energije iz obnovljivih virov energije, energije, pridobljene v soproizvodnji električne energije in toplote z visokim izkoristkom, in porazdeljenega pridobivanja električne energije.
(2) Distribucijski operater mora o nastopu ter času trajanja KKT obvestiti končnega odjemalca najmanj 24 ur vnaprej. Isto informacijo mora istočasno objaviti na svojih spletnih straneh. Število ur KKT v koledarskem letu je 50.
(3) Tarifne postavke za omrežnino za distribucijski sistem na prevzeto električno energijo, ki so vključene v pilotni projekt, so določene na način, da se ob neodzivnosti odjema končnega odjemalca v obdobju KKT obračuna v obdobju enega leta enaka omrežnina, kot v primeru, če bi distribucijski operater končnemu odjemalcu obračunal omrežnino za distribucijski sistem na podlagi tarifnih postavk iz 119. člena.
(4) Elektrooperater mora končnega odjemalca, ki je na podlagi soglasja vključen v projekt, obvestiti o pričetku in trajanju obračuna omrežnine po pilotni tarifi in mu v tem obdobju zagotavljati razčlenjen obračun omrežnine po vseh tarifnih postavkah. Minimalno obdobje obračuna omrežnine po pilotni tarifi je eno leto.
3. Zaračunavanje in plačevanje omrežnine
(način zaračunavanja omrežnin)
(1) Končnim odjemalcem, ki imajo dostop do sistema preko prevzemno-predajnega mesta na prenosnem sistemu, zaračuna omrežnino (omrežnino za prenosni sistem in omrežnino za čezmerno prevzeto jalovo energijo) neposredno sistemski operater ali tretja oseba za račun sistemskega operaterja.
(2) Končnim odjemalcem, ki imajo dostop do sistema preko prevzemno-predajnega mesta na distribucijskem sistemu, zaračuna omrežnino distribucijski operater ali tretja oseba za račun distribucijskega operaterja, pri čemer se omrežnina za prenosni sistem zaračunava za račun sistemskega operaterja, omrežnina za distribucijski sistem in omrežnina za čezmerno prevzeto jalovo energijo pa se zaračunava za račun distribucijskega operaterja.
(3) Na računu, ki ga izda distribucijski operater ali tretja oseba za račun distribucijskega operaterja, se omrežnina prikaže kot seštevek tarifnih postavk omrežnine za prenosni sistem in omrežnine za distribucijski sistem.
(4) Distribucijski operater mora na svoji spletni strani prikazati ločeno tarifne postavke omrežnine za prenosni sistem in omrežnine za distribucijski sistem.
(roki in obveznosti plačevanja omrežnine)
(1) Končni odjemalec iz prvega odstavka 124. člena tega akta ali dobavitelj s sklenjeno pogodbo, na podlagi katere plačuje omrežnino za končnega odjemalca, plača omrežnino (omrežnino za prenosni sistem in omrežnino za čezmerno prevzeto jalovo energijo) sistemskemu operaterju v 15 dneh od datuma izstavitve računa sistemskega operaterja.
(2) Končni odjemalec iz drugega odstavka 124. člena tega akta ali dobavitelj s sklenjeno pogodbo, na podlagi katere plačuje omrežnino za končnega odjemalca, plača omrežnino (omrežnino za prenosni sistem, omrežnino za distribucijski sistem in omrežnino za čezmerno prevzeto jalovo energijo) distribucijskemu operaterju v 15 dneh od datuma izstavitve računa distribucijskega operaterja. Distribucijski operater prenese zaračunane zneske omrežnine za prenosni sistem sistemskemu operaterju v skladu z določbo 128. člena tega akta.
(obveznost posredovanja podatkov o zaračunanih količinah)
(1) Distribucijski operater mesečno posreduje sistemskemu operaterju in agenciji izvirne podatke o močeh in količinah električne energije, zaračunane končnim odjemalcem, in sicer do osmega delovnega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec. Distribucijski operater mora mesečne podatke o količinah, ki se nanašajo na pretekla obdobja in so bile v mesecu, za katerega poroča, zaračunane končnim odjemalcem, prikazati ločeno po posameznih obdobjih, za katera so veljale različne tarifne postavke.
(2) Sistemski operater mesečno, do desetega delovnega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec, posreduje agenciji izvirne podatke o obračunanih in zaračunanih močeh in količinah električne energije končnim odjemalcem.
(nadzor nad obračunom omrežnine)
Agencija lahko kadar koli preveri resničnost in točnost posredovanih izvirnih podatkov o količini in obračunski moči zaračunane uporabe elektroenergetskega sistema končnim odjemalcem.
(roki za izvedbo obračuna omrežnine)
(1) Mesečni obračun uporabe prenosnega sistema za pretekli mesec opravi sistemski operater do desetega delovnega dne v tekočem mesecu na podlagi končnih podatkov.
(2) Distribucijski operater poravna obveznosti za omrežnino najpozneje v 18 dneh od datuma izstavitve računa.
(3) Sistemski operater poravna obveznost za nadomestilo za izvajanje regulativnih nalog agencije najpozneje v 18 dneh od datuma izstavitve računa agencije.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začetek prvega regulativnega obdobja)
Prvo regulativno obdobje po tem aktu za elektrooperaterje se začne 1. januarja 2016.
(prenehanje uporabe predpisa)
Z dnem uveljavitve tega akta se preneha uporabljati Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine (Uradni list RS, št. 81/12, 47/13, 112/13, 7/14 in 17/14 – EZ-1), ki pa se uporablja za ugotavljanje odstopanj od regulativnega okvira 2013–2015.
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 211-34/2015-65/435
Maribor, dne 7. avgusta 2015
EVA 2015-2430-0073
Predsednica sveta
Agencije za energijo
Ivana Nedižavec Korada l.r.
