Številka:	U-I-210/14-9
Datum:	10. 9. 2015

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vlade, na seji 10. septembra 2015

Odlok o občinski taksi v Predjami (Uradni list RS, št. 109/13) se razveljavi.

1. Vlada zahteva oceno ustavnosti v izreku navedenega odloka Občine Postojna (v nadaljevanju Odlok), ker naj bi določal občinsko takso v nasprotju s 112. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13 in 56/15 – v nadaljevanju ZVO-1) in 9. členom Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08 in 36/11 – v nadaljevanju ZFO-1). Odlok naj bi bil v nasprotju tudi z 21. in 52. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10 – v nadaljevanju ZLS). Zaradi navedenih nezakonitosti naj bi bil v neskladju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Vlada predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani odlok razveljavi.

2. Občina Postojna na navedbe v zahtevi ni odgovorila.

3. Občina Postojna je z izpodbijanim Odlokom uvedla občinsko takso kot plačilo za obremenjevanje okolja lokalnega pomena na območju kulturnega spomenika Predjama – Grad Jama. Zavezanci za plačilo občinske takse so obiskovalci turistične destinacije Predjama. Plačana turistična taksa je v višini pokritja stroškov pobiranja takse prihodek proračuna Občine Postojna, v preostalem delu pa prihodek proračuna Krajevne skupnosti Bukovje, namenjen za urejanje komunalne in cestne infrastrukture ter infrastrukture na področju turizma. Odlok je sprejet na podlagi 21. in 52. člena ZLS ter 9. člena ZFO-1.

4. V okviru urejanja lokalnih zadev ima občina pravico izdajati predpise, s katerimi normativno ureja pravna razmerja. Pri tem ne sme preseči ustavnega okvira in s svojim urejanjem poseči v državne pristojnosti. Občinski odlok ima položaj podzakonskega predpisa.¹ Tretji odstavek 153. člena Ustave določa, da morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da načelo zakonitosti na področju normativnega delovanja za občine velja v blažji obliki, kar pomeni, da občinski predpisi, ki urejajo izvirne pristojnosti občin, ne smejo biti v nasprotju z zakoni. V primeru, da zakonodajalec opredeli pooblastilo za normativno urejanje določenega področja, pa občine tega pooblastila ne smejo preseči. Zato je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti, kako široko polje normativnega odločanja je zakonodajalec prepustil občini (glej več v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-348/96 z dne 27. 2. 1997, Uradni list RS, št. 17/97, in OdlUS VI, 25).

5. Občinske takse ureja 9. člen ZFO-1, ki določa, za katere namene jih sme občina predpisati.² Med njimi ni predvidenih občinskih taks zaradi obremenjevanja okolja lokalnega pomena. Pač pa tretji odstavek 7. člena ZFO-1 med drugimi lastnimi viri občin³ ureja pogoje za pridobitev sredstev iz okoljskih dajatev, predpisanih na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami ali zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih. Po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 108/09 – ZVO-1C) občine namreč nimajo več pristojnosti predpisovanja okoljskih dajatev, čeprav so v skladu z zakonom te lahko prihodek državnega ali občinskega proračuna (112. člena ZVO-1).⁴ To pomeni, da niti 9. člen ZFO-1, niti 7. člen ZFO-1 in niti 112. člen ZVO-1 občinam ne določajo podlage za predpisovanje občinskih taks za obremenjevanje okolja lokalnega pomena. Takšne podlage prav tako ne pomenita 21. in 52. člen ZLS, ki zgolj primeroma določata naloge občin oziroma vire financiranja lokalnih zadev javnega pomena, ki jih izvajajo občine. Glede na to zakoni občinam ne dopuščajo predpisati takse za onesnaževanje ali obremenjevanje okolja lokalnega pomena.

6. Izpodbijani odlok predpisuje prav takšno takso, zato je v nasprotju z 9. členom ZFO-1 in 112. členom ZVO-1, kar pomeni, da je nezakonit. Odlok je zato v neskladju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave in ga je Ustavno sodišče razveljavilo.

7. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – ZUstS) ter petega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: podpredsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

¹ Po 33. členu ZJF odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan ter o tem obvesti občinski svet in nadzorni odbor. Ta odločitev se objavi v Uradnem listu. Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Začasno financiranje občinskega proračuna se lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine.

² Glej F. Testen v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 1096 in 1097.

³ Ta člen je bil spremenjen z Zakonom o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (Uradni list RS, št. 14/15 – ZUUJFO) tako, da imajo občine razširjene možnosti predpisovanja občinske takse tudi za vse dejavnosti, ki se razlikujejo od siceršnjega namena rabe stavb in javnih površin v lasti občine in pomenijo dovoljeno posebno rabo.

⁴ Občinske takse po 7. členu ZFO-1 sicer sodijo med druge lastne vire občin.