Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) in na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 24. septembra 2015 sprejel
o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Mestni občini Nova Gorica za programsko obdobje 2015–2020
(1) Ta odlok določa področje uporabe, upravičence, pogoje in postopek za dodelitev sredstev ter vrste pomoči s posameznimi ukrepi, ki jih Mestna občina Nova Gorica izvaja za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.
(2) Sredstva po tem odloku se dodelijo za:
– državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1. 7. 2014 str. 1–75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014),
– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1–8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013).
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Mestni občini Nova Gorica (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v vsakoletnem proračunu občine.
Sredstva za ukrepe po tem odloku se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in v obliki subvencioniranih storitev.
Pojmi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
2. »MSP« ali »mikro, malo in srednje podjetje« pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
3. »Kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
4. »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
5. »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
6. »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
7. »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
8. »nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega odloka;
9. »podjetje v težavah« pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
10. »slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami,« pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30% povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi:
– predhodnega triletnega obdobja ali
– triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;
11. »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
12. »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
13. »začetek izvajanja projekta ali dejavnosti« pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
14. »velika podjetja« pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
15. »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
16. »standard Unije« pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;
17. »neproizvodna naložba« pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;
18. »naložbe za skladnost s standardom Unije« pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;
19. »nezahtevna agromelioracija« je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč;
20. »mladi kmet« pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;
21. »investicijska dela« pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;
22. »skupina in organizacija proizvajalcev« pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
23. »član kmetijskega gospodinjstva« pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;
24. »predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe;
25. »živila« pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta;
26. »nekmetijske dejavnosti« pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju EU (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode;
27. »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
– podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
– podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
– podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
– podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz prve do četrte alineje iz te točke preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.
28. »obratna sredstva«: obratna sredstva, ki se vlagajo v tekočo proizvodnjo npr. gnojila, škropiva, zamaški, etikete ipd.
29. »podjetje« je vsaka pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno obliko.
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku prvega člena tega odloka in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma ukrepov:
Vrste pomoči | Ukrepi |
Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) | Ukrep 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen); Ukrep 2: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih zemljišč (15. člen); Ukrep 3: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja (21. člen); Ukrep 4: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (24. člen); Ukrep 5: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen); |
De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013) | Ukrep 6: Naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijah – de minimis; Ukrep 7: Pomoč za naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetijskih gospodarstvih; Ukrep 8: Trženje kmetijskih proizvodov in storitev ter nova znanja na področju dopolnilnih dejavnosti; Ukrep 9: Pokrivanje operativnih stroškov prevoza iz odročnih krajev. |
(1) Splošni pogoji za upravičence so določeni v tem poglavju, podrobneje pa so upravičenci do pomoči določeni pri posameznem ukrepu v tem odloku, lahko pa tudi v javnem razpisu oziroma javnem naročilu.
(2) V javnem razpisu oziroma javnem naročilu se lahko določijo dodatni pogoji za morebitne specifične dejavnosti v kmetijstvu (npr. polžjereja, zeliščarstvo ipd.) ter dodatni pogoji, ki se nanašajo na minimum kmetijskih zemljišč v uporabi.
(upravičenci do pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Do državne pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014 so upravičene pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji oziroma, v primerih ukrepov po členih 21 in 24 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev. Vsi upravičenci morajo imeti sedež oziroma stalno prebivališče in kmetijske površine na območju občine ali se njihova investicija oziroma dejavnost izvaja na območju občine.
(2) Do pomoči po tem odloku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
– naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,
– podjetja v težavah.
(3) Pomoči za izvajanje ukrepa 3 (Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja) in 4 (Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode) iz 5. člena tega odloka, ki so namenjene upravičencem iz prvega odstavka tega člena v obliki subvencioniranih storitev, se izplačajo izvajalcem storitev (prejemniki pomoči), ki so ustrezno registrirani.
(upravičenci do pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013)
(1) Do pomoči de minimis po Uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013 so upravičene:
– pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež oziroma stalno prebivališče na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in, ki ima sedež ter kmetijske površine na območju občine;
– pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti cestnega tovornega prometa s sedežem na območju občine.
(2) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
– ribištva in akvakulture;
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(3) Pomoč ne sme biti namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(4) Pomoč ne sme biti pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(5) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine iz katerega koli naslova.
(6) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(7) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(8) Če je podjetje dejavno v sektorjih iz drugega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
III. POGOJI ZA DODELITEV SREDSTEV
(1) Splošni pogoji za dodelitev sredstev so določeni v tem poglavju, podrobnejši pogoji pa pri posameznem ukrepu v IV. poglavju tega odloka.
(2) V javnem razpisu oziroma javnem naročilu se lahko določijo dodatni pogoji, ki pa ne smejo biti v nasprotju s tem odlokom in veljavnimi predpisi.
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Pomoči po tem odloku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:
– pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
– pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
(2) Pomoči po tem odloku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv.
(1) Za ukrepe državnih pomoči po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek, razen v primeru podpor za publikacije iz ukrepa 4 (Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode) iz 5. člena tega odloka. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
(2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in velikost podjetja;
– opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
– lokacijo projekta ali dejavnosti;
– seznam upravičenih stroškov;
– vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
– izjave vlagatelja:
a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b) glede izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika.
(kumulacija državnih pomoči po 8. členu Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 15 do vključno 19 tega odloka, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v členih 14, 15, 21, 24 in 28 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
(2) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
(3) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
(4) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
(Kumulacija pomoči de minimis po 5. členu Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
(1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
(3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oziroma 100.000 EUR).
Pomoč posameznemu upravičencu, katere znesek bi bil nižji od 50,00 evrov, se ne dodeli.
IV. UKREPI PO VRSTAH POMOČI
IV.A. Ukrepi državnih pomoči v skladu z Uredbo komisije (EU) št. 702/2014
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
– Izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
– Izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
– Vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.
(2) Pomoč se ne dodeli za:
– nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;
– zasaditev letnih rastlin;
– dela v zvezi z odvodnjavanjem;
– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;
– naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine;
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov;
– stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
– obratna sredstva.
(3) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
– 1. Podukrep: posodabljanje kmetijskih gospodarstev
– 2. Podukrep: urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
1.Podukrep: posodabljanje kmetijskih gospodarstev
(1) Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
(2) Upravičeni stroški:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih;
– stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev);
– stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti;
– stroški nakupa opreme hlevov in gospodarskih poslopij;
– stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter nakupa opreme za rastlinjake;
– stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže ipd.);
– stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
(3) Upravičenci do pomoči so določeni v 7. členu tega odloka.
(4) Pogoji za pridobitev pomoči:
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo naložbe, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno. V kolikor dovoljenje ni potrebno, se predloži ustrezne načrte oziroma projekte iz katerih je razvidna izvedba naložbe, popis del oziroma materiala s predračuni ter lokacijsko informacijo;
– predložitev projektne dokumentacije za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;
– predložitev ponudb oziroma predračuna za načrtovano naložbo;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba.
– terminski plan izvedbe naložbe z datumom zaključka.
(5) Intenzivnost pomoči: do 50% upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
(6) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
(7) V primeru iz druge alineje drugega odstavka tega člena se pomoč ne dodeli, če iz veljavnih predpisov izhaja, da gradnja ni dopustna.
2.Podukrep: urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
(1) Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.
(2) Upravičeni stroški:
– stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);
– stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;
– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
(3) Upravičenci do pomoči so poleg upravičencev v 7. členu tega odloka tudi posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost ipd.).
(4) Pogoji za pridobitev pomoči:
– predložitev ustreznih dovoljenj oziroma projektne dokumentacije za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– predložitev skic s prostorsko umestitvijo investicije oziroma ustrezne načrte ali dokumentacijo iz katere je razvidna izvedba naložbe (če gradbeno dovoljenje ni potrebno) ter popis del in materiala s predračuni;
– predložitev ponudb oziroma predračuna stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
– kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;
– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;
– terminski plan izvedbe ureditve z datumom zaključka.
(5) Intenzivnost pomoči do 50% upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
(6) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev (komasacijo) kmetijskih zemljišč (15. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih zemljišč za zmanjšanje razdrobljenosti in racionalnejšo rabo kmetijskih zemljišč.
(2) Upravičeni stroški: stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč, vključno s stroški pregleda izvedene komasacije.
Upravičenci do pomoči so določeni v 7. členu tega odloka.
(3) Pogoji za pridobitev pomoči:
– načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih zemljišč,
– mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe;
– predračun (ocena upravičenih stroškov).
(4) Intenzivnost pomoči: do 100% upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda izvedene komasacije.
(5) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
UKREP 3: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (21. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem sektorju in se dodeli izključno po postopku javnega naročanja oziroma skladno s petim odstavkom 24. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – UPB5, 19/04) – evidenčni postopek, ki ga izvede občina.
(2) Pomoč se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov.
(3) Upravičeni stroški:
– stroški za izobraževanje, usposabljanje in informiranje, izvajanje delavnic ter predstavitvenih dejavnosti;
– stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev.
(4) Upravičenci do pomoči: upravičenci so določeni v 7. členu odloka. Pomoči pa se izplačajo izvajalcu storitev.
(5) Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja so pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja.
(6) Prejemnik pomoči: pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja, razen za stroške iz druge alineje tretjega odstavka tega člena, kjer je prejemnik pomoči upravičenec do pomoči.
(7) Pogoji za pridobitev pomoči:
– dokazila o ustrezni registraciji in morebitni potrebni usposobljenosti;
– program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom stroškov;
– drugi pogoji, ki jih občina določi v javnem naročilu oziroma v evidenčnem postopku.
(8) Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila oziroma v evidenčnem postopku.
(9) Če dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore.
(10) Intenzivnost pomoči: do 100% upravičenih stroškov.
UKREP 4: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (24. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Cilj pomoči je zagotavljanje večje prepoznavnosti kmetijskih proizvodov, ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih in se dodeli izključno po postopku javnega naročanja oziroma evidenčnem postopku, ki ga izvede občina.
(2) Upravičeni stroški:
– stroški organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih vključujejo: stroške udeležbe, potne stroške in stroške prevoza živali, stroške publikacij in spletnih mest, v katerih je dogodek napovedan, najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja,
– stroški publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih vključujejo: stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz določene regije ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.
(3) Publikacije iz prejšnjega odstavka ne smejo vsebovati navedb podjetij, blagovne znamke ali poreklo, z izjemo:
– shem kakovosti iz člena 20(2)(a) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če takšna navedba natanko ustreza označbi, zaščiteni v Uniji;
– sheme kakovosti iz člena 20(2)(b) in (c) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če je takšna navedba sekundarna v sporočilu.
(4) Vsi upravičeni stroški se nanašajo izključno za dejavnosti, ki predstavljajo osnovno kmetijsko proizvodnjo.
(5) Upravičenci do pomoči: upravičenci so določeni v 7. členu odloka.
(6) Prejemniki pomoči: pomoč se izplača izvajalcem storitev, ki so ustrezno registrirani in usposobljeni, v kolikor je posebna usposobljenost zahtevana za prijavljeno dejavnost.
(7) Pogoji za pridobitev pomoči:
– dokazila o ustrezni registraciji dejavnosti in morebitni potrebni usposobljenosti;
– program dejavnosti spodbujevalnih ukrepov s predračunom stroškov;
– drugi pogoji, ki jih občina določi v javnem naročilu oziroma v evidenčnem postopku.
(8) Vsebina in način izvedbe spodbujevalnih ukrepov za kmetijske proizvode, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec spodbujevalnih ukrepov, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila oziroma evidenčnega postopka.
(9) Če dejavnosti spodbujevalnih ukrepov zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore.
(10) Intenzivnost pomoči: do 100% upravičenih stroškov.
UKREP 5: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1) Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov:
– naravnih nesreč;
– slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami in drugih slabih vremenskih razmer;
– bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah; ter
– zaščitenih živali.
(2) S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka.
(3) Upravičeni stroški: sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.
(4) Upravičenci do pomoči: kot so določeni v 7. členu tega odloka, ki za tekoče leto sklenejo zavarovalno pogodbo, vključeno v sofinanciranje po nacionalni uredbi.
(5) Pogoji za pridobitev pomoči: veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja.
(6) Intenzivnost pomoči: pomoč po tem odloku, skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65% stroškov zavarovalne premije.
IV.B. Ukrepi pomoči de minimis v skladu z Uredbo komisije (EU) št. 1407/2013
UKREP 6: Naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih
(1) Cilji ukrepa je prispevati k ustvarjanju pogojev in možnosti za nova delovna mesta ter za realizacijo poslovnih idej nosilcev in članov kmetijskih gospodarstev z odpiranjem nove ali širitvijo obstoječe dopolnilne dejavnosti z namenom povečanja konkurenčnosti kmetijskega gospodarstva ali za zagotovitev dodatnega vira dohodka.
(2) Upravičeni stroški: priprava projektne dokumentacije, gradbena in obrtniška dela in material, stroški nakupa opreme vključno z računalniško opremo, stroški promocije dopolnilne dejavnosti in njenih proizvodov, stroški udeležbe na izobraževanjih in usposabljanjih, ki so povezani z dopolnilno dejavnostjo.
(3) Upravičenci: kot so določeni v 8. členu tega odloka.
(4) Pogoji za pridobitev sredstev: dopolnilna dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi, že registrirana ali registrirana najkasneje pred izplačilom pomoči. V primeru upravičenega stroška gradbenih in obrtniških del se pomoč ne dodeli, če iz veljavnih predpisov izhaja, da gradnja ni dopustna.
(5) Intenzivnost pomoči: do največ 50% upravičenih stroškov.
UKREP 7: Naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih
(1) Cilj ukrepa je povečati pestrost ponudbe na kmetijah in s tem ohranjati primarno kmetijsko proizvodnjo, ustvariti pogoje in možnosti za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest in izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijskih gospodarstev.
(2) Upravičeni stroški: priprava projektne dokumentacije, gradbena in obrtniška dela in material, stroški nakupa opreme vključno z računalniško opremo, stroški promocije, stroški udeležbe na izobraževanjih in usposabljanjih, povezanih z dopolnilno dejavnostjo.
(3) Upravičenci: kot so določeni v 8. členu tega odloka.
(4) Pogoji za pridobitev sredstev: nekmetijska dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi, že registrirana ali registrirana najkasneje pred izplačilom pomoči. V primeru upravičenega stroška gradbenih in obrtniških del se pomoč ne dodeli, če iz veljavnih predpisov izhaja, da gradnja ni dopustna.
(5) Intenzivnost pomoči: do največ 50% upravičenih stroškov.
UKREP 8: Trženje kmetijskih proizvodov in storitev ter nova znanja na področju dopolnilnih dejavnosti
(1) Cilj ukrepa je izboljšati tržne pogoje kmetijskih gospodarstev z dopolnilnimi dejavnostmi, ustvariti pogoje in možnosti za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje strokovnega znanja in prenosu novih praks na področju dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
(2) Upravičeni stroški: nakup opreme za konfekcioniranje in skladiščenje kmetijskih proizvodov, nakup opreme za prostore za prodajo kmetijskih proizvodov z drugih kmetij, promocija kmetijskih in drugih proizvodov s kmetij ter organiziranje in izvedba strokovnih prireditev z namenom promocije kmetijskih proizvodov.
(3) Upravičenci: za vse upravičene stroške so upravičenci določeni v 8. členu tega odloka, razen za organiziranje strokovnih prireditev z namenom promocije kmetijskih proizvodov, kjer morajo biti upravičenci MSP, ki so ustrezno registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet podpore.
(4) Pogoji za pridobitev sredstev: dopolnilna dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi, že registrirana ali registrirana pred izplačilom pomoči.
(5) Intenzivnost pomoči: do največ 80% upravičenih stroškov.
UKREP 9: Pokrivanje operativnih stroškov prevoza iz odročnih krajev
(1) Cilj ukrepa je ohraniti dejavnost transporta in transportne mreže v odročnih krajih, kjer zaradi velike razdrobljenosti stroški prevoza niso ekonomsko upravičeni.
(2) Upravičeni stroški: operativni stroški tovornega prevoza/kilometer v odročnih krajih.
(3) Upravičeni stroški niso: stroški nabave vozil za cestni transport.
(4) Upravičenci kot so določeni v 8. členu tega odloka, vendar izključno iz odročnih krajev občine in so registrirani za dejavnost transporta.
(5) Pogoji za pridobitev sredstev: dejavnost transporta v odročnih krajih z območja občine, če ne gre za prevoze proizvodov primarne kmetijske pridelave.
(6) Intenzivnost pomoči: do 100% upravičenih stroškov.
V. POSTOPEK DODELJEVANJA POMOČI
Pomoči se dodeljujejo po postopku, določenem s tem odlokom in javnim razpisom. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Mestne občine Nova Gorica, lahko pa tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja.
(1) Postopek javnega razpisa vodi organ občinske uprave, pristojen za kmetijstvo (v nadaljevanju: pristojni organ). Posamezne naloge v postopku javnega razpisa opravlja najmanj tričlanska strokovna komisija (v nadaljevanju: komisija), ki jo s sklepom imenuje župan izmed strokovnjakov iz različnih panog kmetijstva. Predlog članov komisije pripravi pristojni organ.
(2) Naloge komisije so:
– določitev pomoči, ki so predmet javnega razpisa in višine sredstev za posamezne vrste pomoči v posameznem proračunskem letu;
– potrditev predloga meril, javnega razpisa in razpisne dokumentacije;
– odpiranje prispelih vlog;
– beleženje morebitnih pomanjkljivosti vlog, ugotovljenih ob odpiranju;
– ocenjevanje vlog s tistimi merili, s katerimi se v vlogi ocenjujejo objektivno nemerljiva dejstva;
– na predlog pristojnega organa rešuje strokovna vprašanja, ki se pojavijo v postopku dodeljevanja sredstev. O strokovnih vprašanjih komisija odloča z večino glasov navzočih članov. V primeru enakega števila glasov za in proti se glas predsedujočega šteje dvojno;
– dajanje predlogov pristojnemu organu;
– opravlja nadzor nad namensko porabo sredstev.
(3) Glede interesne povezanosti predsednika in članov komisije s prijavitelji oziroma prejemniki sredstev se uporabljajo določbe veljavnih predpisov s področja postopkov o izvrševanju proračuna.
(4) V primeru iz šeste alineje drugega odstavka tega člena je strokovni komisiji v pomoč mnenje strokovne kmetijske službe, ki je del vloge na javni razpis.
(naloge pristojnega organa)
Pristojni organ opravlja vse naloge, ki so potrebne, da se izvede postopek javnega razpisa, zlasti pa:
– pripravi predloge meril, javnega razpisa in razpisne dokumentacije;
– zagotovi objavo javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletni strani Mestne občine Nova Gorica oziroma drugih sredstvih javnega obveščanja;
– ugotavlja vsebinsko in formalno popolnost in pravočasnost vlog;
– zahteva dopolnitev formalno nepopolnih vlog;
– ugotavlja izpolnjevanje pogojev za dodelitev sredstev;
– oceni vloge s tistimi merili, s katerimi se v vlogi ocenjujejo objektivno merljiva dejstva ter skladno s tem odlokom in javnim razpisom organizira ocenjevanje, ki je v pristojnosti komisije in pridobi njene ocene;
– na podlagi izvedenega postopka ugotovi število točk oziroma ponder, ki ga prejme posamezna vloga, kdo so upravičenci za dodelitev sredstev ter višino sredstev, ki jo prejme posamezni upravičenec in o tem seznani komisijo;
– vodi zapisnike sej komisije;
– izdaja ustrezne pravne akte;
– opravlja nadzor nad namensko porabo sredstev.
(1) Javni razpis mora vsebovati vsaj:
– navedbo razpisovalca;
– pravno podlago za izvedbo javnega razpisa;
– predmet javnega razpisa;
– opredelitev upravičencev in upravičenih stroškov;
– navedbo pogojev za dodelitev sredstev;
– merila za ocenjevanje vlog;
– okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa;
– določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva;
– rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev;
– datum odpiranja vlog;
– organ, pri katerem se vložijo vloge;
– rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa;
– kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.
(2) Merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem odloku se določijo v javnem razpisu oziroma javnem naročilu ali evidenčnem postopku in razpisni dokumentaciji.
(1) Razpisna dokumentacija mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni, da prejemnik izdela popolno vlogo za dodelitev sredstev, ter vse pogoje, ki jih mora prijavitelj izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev. Obvezni sestavni deli razpisne dokumentacije so:
– opredelitev ukrepov, ki so predmet javnega razpisa in upravičenih stroškov za posamezni ukrep;
– okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa;
– način določanja deleža, ki ga prejme posamezni prejemnik;
– vzorec pogodbe;
– navedba potrebnih dokumentov, ki jih mora prijavitelj predložiti kot dokazilo, da je upravičen do sredstev;
– merila za ocenjevanje vlog, z navedbo, katera merila ocenjuje komisija in katera pristojni organ;
– navedba o tem, kdo odloči o dodelitvi sredstev in kdo o pritožbi zoper odločbo;
– obrazci, ki so obvezna priloga k vlogi na javni razpis;
– za ukrepe po pravilu »de minimis« pa še dodatne izjave:
A) o vseh drugih pomočeh »de minimis«, ki jih je podjetje prejelo na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 ali drugih uredb »de minimis« v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
B) drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške;
C) V primeru, da je prijavitelj enotno podjetje: izjava o vrsti povezave z drugimi podjetji.
(2) Dajalec pomoči »de minimis« bo v zvezi z izjavama iz točke A) in B) iz zadnje alineje prejšnjega odstavka tega člena preveril in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bo presežena zgornja meja »de minimis« pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih.
(3) Z javnim razpisom se lahko določijo tudi drugi sestavni deli razpisne dokumentacije.
(1) Prijavitelji se na javni razpis prijavijo z vlogo, ki jo vložijo pri organu, določenem v javnem razpisu. Vloga se lahko poda izključno na obrazcih razpisne dokumentacije.
(2) Vloga mora biti dostavljena do roka, ki je določen v objavi javnega razpisa.
(3) Vloga je formalno popolna, če vsebuje vse obrazce in zahtevane priloge, ki jih določa razpisna dokumentacija. Vloga je vsebinsko popolna, če je prijavljen projekt oziroma aktivnost skladen s posameznim ukrepom oziroma upravičenimi stroški.
(odpiranje vlog, zapisnik)
(1) Odpiranje prejetih vlog za dodelitev sredstev vodi komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu.
(2) O delu komisije mora pristojni organ sproti voditi zapisnik, ki mora vsebovati najmanj vse sklepe komisije. Zapisnik podpiše predsednik komisije.
(3) Zapisnik o odpiranju vlog mora vsebovati:
– naslov, prostor in čas zasedanja komisije;
– imena prisotnih članov komisije;
– imena oziroma naziv prijaviteljev po vrstnem redu odpiranja vlog;
– ugotovitve o popolnosti vlog;
– morebitne pomanjkljivosti vlog.
(prepozne, nepopolne vloge)
(1) Prepozne vloge, vloge, ki niso oddane na obrazcih razpisne dokumentacije, ter vloge, ki niso bile dopolnjene v roku, s sklepom zavrže pristojni organ.
(2) Prijavitelje, katerih vloge na razpis niso formalno popolne, pristojni organ v roku petih delovnih dni od dneva odpiranja vlog pisno pozove, naj vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od petnajst delovnih dni. Formalno nepopolne vloge, ki jih prijavitelji v postavljenem roku ne dopolnijo, zavrže pristojni organ s sklepom.
(3) Zoper sklepe iz prvega in drugega odstavka tega člena je možna pritožba na župana v petnajstih dneh od vročitve sklepa.
(1) Pristojni organ pregleda pravočasne in popolne vloge, ugotovi izpolnjevanje pogojev v vsaki posamezni vlogi ter jo oceni na podlagi meril, ki so bila navedena v javnem razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Po pregledu vlog in ocenjevanju, o katerem mora pristojni organ voditi zapisnik, pristojni organ vloge predloži komisiji, zato da opravi ocenjevanje, ki je v njeni pristojnosti. Člani komisije strokovno ocenijo vloge na podlagi meril iz pete alineje drugega odstavka 25. člena odloka in ocenjevalne liste predložijo pristojnemu organu. Ocene morajo biti obrazložene.
(2) V javnem razpisu se lahko določi minimum števila točk, ki ga mora prejeti posamezna vloga, da je upravičena do dodelitve sredstev.
(3) Na podlagi celotnega izvedenega postopka pristojni organ ugotovi skupno število točk oziroma ponderje, ki jih prejme posamezna vloga, kdo so upravičenci za dodelitev sredstev ter višino sredstev, ki jo prejme posamezni upravičenec in o tem seznani komisijo.
(višina dodeljenih sredstev)
Višina sredstev, ki se dodeli posameznemu upravičencu, se določi na podlagi določb iz tega odloka in javnega razpisa, rezultatov ocenjevanja vseh vlog, višine zaprošenih sredstev s strani upravičenca ter višine razpoložljivih sredstev.
(1) Po izvedenem postopku iz 32. člena tega odloka pristojni organ izda odločbe, s katerimi odloči o dodelitvi razpisanih sredstev.
(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena je možna pritožba na župana Mestne občine Nova Gorica v petnajstih dneh od njene vročitve. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z ostalimi izbranimi prejemniki sredstev.
(3) Pritožbeni razlog ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog, ki so objavljena v javnem razpisu.
(4) Zoper merila iz pete alineje drugega odstavka 25. člena tega odloka je pritožba možna le glede pravilnosti izračuna in vnosa dodeljenih točk v skupno število točk, ni pa dovoljena zoper število točk, ki ga je posamezni vlogi dodelila komisija.
(5) Zoper rešitve o strokovnih vprašanjih iz šeste alineje drugega odstavka 25. člena tega odloka pritožba ni dovoljena.
(6) V odločbi mora biti navedena vrsta pomoči (skupinske izjeme ali »de minimis«) ter znesek pomoči. Odločba mora vsebovati tudi navedbo, da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013).
(objava seznama prejemnikov sredstev)
Po poročanju pristojnima ministrstvoma o dodeljenih pomočeh pristojni organ objavi seznam prejemnikov sredstev na spletni strani Mestne občine Nova Gorica.
(1) Medsebojne pravice in obveznosti med prejemnikom pomoči ter Mestno občino Nova Gorica se določijo s pogodbo. Pogodba mora vsebovati vsaj:
– navedbo podatkov Mestne občine Nova Gorica in prejemnika sredstev;
– namen, za katerega se sredstva dodeljujejo;
– višino dodeljenih sredstev;
– rok za porabo sredstev;
– navedbo dokazil, s katerimi se dokazuje realizacija investicije;
– navedbo pravic in obveznosti pogodbenih strank;
– razloge za vračilo dodeljenih sredstev;
– določilo o obveznosti hrambe dokumentacije s strani prejemnika pomoči v zvezi s prejeto pomočjo;
– način nadzora nad namensko porabo sredstev.
(2) Pomoči se izplačajo na podlagi sklenjene pogodbe, po predhodni predložitvi dokazila o realizaciji programa oziroma investicije.
(3) Pogodba se sklene po dokončnosti odločbe iz 34. člena tega odloka. Če prejemnik pomoči ne vrne podpisane pogodbe najkasneje v roku 5 dni od njenega prejema se šteje, da je vlogo na razpis umaknil.
(pogoji izplačilo sredstev)
(1) Sredstva dodeljena na podlagi tega odloka se izplačajo pod pogojem, da prejemnik sredstev v roku realizira investicijo, kar prejemnik sredstev dokazuje s predložitvijo dokazil o realizaciji odobrene investicije, ki se natančneje opredelijo v javnem razpisu.
(2) Pristojni organ oziroma komisija ima pravico do preveritve realizacije investicije na kraju samem pred izplačilom sredstev.
(3) Pomoč posameznemu upravičencu, katere znesek bi bil nižji od 50,00 evrov, se ne izplača.
(izguba pravice do izplačila sredstev, nerazdeljena sredstva)
(1) Prejemnik sredstev izgubi pravico do izplačila sredstev oziroma sorazmernega dela sredstev v kolikor v roku, določenem z javnim razpisom, ne realizira oziroma ne realizira v celoti investicije, za katere so mu bila z odločbo iz 34. člena tega odloka sredstva dodeljena.
(2) Razpisana sredstva, ki ostanejo nerazdeljena, se lahko dodelijo le prejemnikom sredstev, ki so v roku, določenem z javnim razpisom, v celoti realizirali investicijo. Glede na višino nerazdeljenih sredstev lahko komisija odloči, da se nerazdeljena sredstva dodelijo bodisi le za vse ukrepe iz sklopa A (Ukrepi državnih pomoči v skladu z uredbo komisije (EU) št. 702/2014), bodisi le za vse ukrepe iz sklopa B (Ukrepi pomoči »de minimis« v skladu z Uredbo komisije (EU) št. 1407/2013), ki so bili predmet javnega razpisa, pri čemer ima prednost tisti sklop, kateremu je bilo v okviru prve razdelitve dodeljenih manj sredstev.
(3) O dodelitvi nerazdeljenih sredstev odloči pristojni organ z odločbo.
Namensko porabo dodeljenih pomoči spremljata in nadzorujeta komisija in pristojni organ. V primeru nenamenske porabe je prejemnik pomoči dolžan dodeljeno pomoč vrniti skupaj z obrestmi, določenimi v pogodbi.
Če v pogodbi ni drugače določeno, morajo prejemniki sredstev najkasneje do roka, določenega v odločbi, Mestni občini Nova Gorica predložiti:
– dokazila o izvedenih programih oziroma investicijah, za katere so jim bila dodeljena sredstva.
(1) Prejemnik mora vrniti prejeta sredstva v občinski proračun:
– če dodeljena sredstva delno ali v celoti porabi nenamensko;
– če je v postopku javnega razpisa navajal nepopolne ali lažne podatke, na podlagi katerih so mu bila sredstva dodeljena ali
– v drugih primerih, določenih s pogodbo iz 36. člena tega odloka.
(2) V primerih prejšnjega odstavka tega člena prejemnik ne more pridobiti sredstev na podlagi tega odloka na naslednjih javnih razpisih v obdobju petih let.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(hramba dokumentacije, ohranitev investicije)
(1) Občina mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem odloku, deset let od datuma prejema pomoči.
(2) Prejemnik sredstev mora ohraniti investicijo, za katero je prejel pomoč po tem odloku, vsaj 5 let po izplačilu sredstev.
(3) Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
(2) Določbe tega odloka se v delu, ki se nanaša na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi obvestila župana v Uradnem listu Republike Slovenije o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.
(3) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o dodeljevanju pomoči za programe in investicije v kmetijstvu in na podeželju v Mestni občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 14/10, 20/11).
Št. 007-5/2015-7
Nova Gorica, dne 24. septembra 2015
Mestne občine Nova Gorica
Matej Arčon l.r.
