Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 76/14 – odl. US) in 15. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 45/13) je na 10. seji dne 17. 9. 2015 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovna cona Vrtojba ob hitri cesti
(predmet in podlaga odloka)
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 7/14, 21/14) sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovna cona Vrtojba ob hitri cesti, ki ga je pod št. 13022 izdelala družba Projekt d.d. Nova Gorica (v nadaljevanju OPPN).
Podrobni načrt ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev iz občinskega prostorskega načrta podrobneje določa:
– območje podrobnega načrta,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
Podrobni načrt sestavlja tekstualni in kartografski del.
(A) Tekstualni del sestavlja besedilo odloka
(B) Kartografski del sestavljajo:
1. Izseki iz kartografskega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Šempeter - Vrtojba
– prikaz območij enot urejanja prostora in osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe M 1:5000
– prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture M 1:5000
2. območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem M 1:1000
3. prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:5000
4. Ureditvena situacija M 1:1000
5. potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, grajeno javno dobro M 1:1000
6. Načrt parcelacije M 1:1000
(C) Priloge:
– obrazložitev in utemeljitev OPPN ter povzetek za javnost
– smernice in mnenja
– strokovna podlaga zasnove prometne ureditve, zasnove odvajanja meteornih in odpadnih voda ter vodooskrbe
– katastrski elaborat.
(1) Območje OPPN obsega površine zemljišč katastrske občine Vrtojba, kot je razvidno iz kartografskega dela načrta. Ureditveno območje je na severni strani omejeno s traso hitre ceste Vrtojba–Razdrto. Na severozahodni strani poteka meja ureditve po severni strani zemljišča obstoječega skladiščnega objekta oziroma južni strani parkirnega platoja tovornih vozil ter po liniji vzhodnega roba površin parkirnega platoja tovornih vozil. Na vzhodu sega območje do trase državne ceste (Vrtojbenske obvoznice). Na južni strani meji na kmetijska zemljišča. Na zahodu poteka meja po državni meji z Italijo.
(2) Območje podrobnega načrta sovpada z območjem z oznako ŠE 89 iz Občinskega prostorskega načrta.
(3) Na območje izven podrobnega načrta posega predlog (ena izmed možnih variant) priključka na javno plinovodno omrežje, ki zajema traso priključka po zemljiščih št. 115/3, 85/4, 32, 84/1, 47/2, 86/1, 46/3, 97/2; vse k.o. Vrtojba in 3440/5, k.o. Šempeter.
(4) Na območje izven podrobnega načrta posega ureditev krožišča ob navezavi glavne prometnice na državno cesto – Vrtojbensko obvoznico, ki sega na zemljišča št. 97/2, 919/3, 920/4, 921/4, 931, 3583/2, 929/3, 922/1, 921/5, 920/5, 919/4, 918/1, 917/1, 916/1; vse k.o. Vrtojba.
(5) Na območje izven podrobnega načrta posega ureditev dela zahodne povezovalne ceste, ki sega na zemljišča št. 43/5, 43/7 in 46/3; obe k.o. Vrtojba.
(6) Območje OPPN z natančnim potekom meje in ureditve izven območja OPPN so prikazane na grafičnih načrtih.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(rešitve in pogoji glede funkcije in oblikovanja območja podrobnega načrta)
(1) Območje ima po občinskem prostorskem načrtu dve podrobnejši namenski rabi prostora:
– severni del območja: BD – posebno območje v izmeri pribl. 8,6 ha, namenjeno večjim nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim sorodnim dejavnostim. Dodatne možne dejavnosti so družbene dejavnosti, poslovne dejavnosti, dejavnosti drugih posebnih območij, druge dejavnosti, ki služijo tem območjem;
– južni del območja: IG – gospodarska cona v izmeri pribl. 14,8 ha, namenjena obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. Dodatne možne dejavnosti so gostinstvo, družbene dejavnosti, druge dejavnosti, ki služijo tem območjem.
(2) Z OPPN se določa pogoje za izgradnjo javne gospodarske infrastrukture na območju, na katere se bodo priključevali novo načrtovani objekti in dograditve obstoječih objektov.
(3) Urejevalno območje se prometno navezuje na obstoječe prometno omrežje:
– na vzhodni strani se navezuje na državno cesto;
– na severni strani se priključuje na hitro cesto – izvoz iz hitre ceste iz smeri Italije in uvoz na hitro cesto v smeri proti Razdrtemu. Lokaciji izvoza in uvoza na hitri cesti se ne spreminjata.
(4) Vzdolž in po sredini območja je načrtovana osrednja zbirna cesta z iztekom na vzhodni strani na Vrtojbensko obvoznico. Na priključku na obvoznico je načrtovano krožišče, ki bo služilo napajanju poslovne cone in priključevanju na hitro cesto.
(5) Skrajna zahodna prometna povezava v smeri sever- jug je načrtovana na podlagi smernic v Občinskem prostorskem načrtu.
(6) Gospodarska javna infrastruktura razen plinovoda je že na območju. Navezave na javno infrastrukturo se načrtujejo znotraj območja OPPN. Za plinovod je načrtovan rezervat trase na območju urejanja OPPN in priključevanje trase na izgrajen plinovod izven območja.
(7) Na območju se načrtujejo ob prometnih poteh trase pešpoti in trase kolesarskih stez. Načrtujejo se dvosmerne kolesarske steze ob osrednji zbirni cesti in zahodni povezovalni cesti, z navezavo proti naselju Šempeter pri Gorici in Vrtojba.
(8) Dispozicija gospodarske javne infrastrukture, priključevanja na infrastrukturo, grajenega javnega dobra in območja pozidav načrtovanega OPPN je prikazana v grafičnem delu načrta.
(rešitve in pogoji glede funkcije in oblikovanja objektov in naprav)
(1) Objekte se načrtuje vzdolž osrednje zbirne ceste, s katere bo omogočeno priključevanje na cestno omrežje. Načrtovani sta dve prečni povezovalni cesti (vzhodna, zahodna) in severna povezovalna cesta (med obstoječim poslovnim objektom na severni strani in novo pozidavo).
(2) Območje OPPN je razdeljeno na 8 enot, z oznakami A, B, C, D, E, F, G in H. Enote A, B, E in F (delno) so enote z obstoječo pozidavo. Enote C, D, F (delno), G in H so namenjene novi pozidavi.
(3) V enotah A, B in E so ob izpolnjevanju pogojev stopnje izkoriščenosti zemljišča in velikosti objektov, določenih v tem odloku, možne: nove gradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in vzdrževalna dela, odstranitve objektov in spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti.
(4) V enotah C, D, F, G in H so ob izpolnjevanju pogojev stopnje izkoriščenosti zemljišča in velikosti objektov, določenih v tem odloku, možne: nove gradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in vzdrževalna dela, odstranitve objektov in spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti.
(5) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja nove in vzdrževanje ter rekonstrukcije obstoječe komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture, priključkov na infrastrukturo ter urejanje zelenih in utrjenih površin.
(6) Dovoljena je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustni enostavni in nezahtevni objekti so: majhna stavba, pomožni objekt v javni rabi, ograja, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot in podobne, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekt za oglaševanje ter pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov ter prefabrikati.
(7) Objekti v posameznih enotah morajo biti oblikovani po enotnih oblikovalskih izhodiščih, z uporabo sodobnih materialov in načinov gradnje. Pri oblikovanju fasad je obvezna enotna uporaba materialov okenskih in vratnih odprtin. Strešna kritina je v rahlem naklonu za dvignjeno atiko. Naklon strešin je lahko tudi večji in brez atike pri arhitekturno posebno oblikovanih objektih.
(8) Kote zunanjih ureditev in uvoznih priključkov kakor tudi vhodi v objekte morajo biti prilagojeni niveletam dostopnih cest.
(9) Utrjene površine na posameznih zemljiščih, namenjene parkiriščem in manipulaciji naj bodo tlakovane, asfaltirane ali betonirane. Izvedba utrjenih površin mora biti z ustreznim naklonom in odvodnjavanjem v ponikanje preko lovilca olj. Za ureditev ponikovalnih polj se zagotovi ustrezna zatravljena površina.
(10) V enotah A, B, C1, C2 in D so dopustni objekti in deli objektov po enotni klasifikaciji:
121 gostinske stavbe
122 poslovne in upravne stavbe
123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
126 stavbe splošnega družbenega pomena, razen stavb za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, jasli, vrtci, osnovne šole, srednje šole, gimnazije in podobno; od stavb za zdravstveno oskrbo (12640) pa samo dispanzerji, ambulante, zdravstvene posvetovalnice, veterinarske ambulante in podobno ter stavbe za kombinirane storitve nastanitve, nege in zdravstvene oskrbe in podobno
21 objekti prometne infrastrukture
22 cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
2302 elektrarne in drugi energetski objekti – samo toplarne, kotlovnice, kogeneracijski objekti in sončne elektrarne s pripadajočo opremo in instalacijami
241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
24203 objekti za ravnanje z odpadki – samo zbirna mesta za komunalne odpadke
24205 drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(11) V enotah E, F1, F2, G, H1 in H2 so dopustni objekti in deli objektov po enotni klasifikaciji:
121 gostinske stavbe
122 poslovne in upravne stavbe
123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
125 industrijske stavbe in skladišča
12630 stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, razen stavb za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, jasli, vrtci, osnovne šole, srednje šole, gimnazije in podobno
12640 – samo veterinarske ambulante in podobno
21 objekti prometne infrastrukture
22 cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
2302 elektrarne in drugi energetski objekti – samo toplarne, kotlovnice, kogeneracijski objekti in sončne elektrarne s pripadajočo opremo in instalacijami
24203 objekti za ravnanje z odpadki – samo zbirna mesta za komunalne odpadke
24205 drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(12) Vse obstoječe dejavnosti lahko še naprej delujejo v obstoječih objektih. V vseh enotah je gradnja stanovanjskih stavb oziroma delov stavb za potrebe bivanja prepovedana.
(rešitve in pogoji glede funkcije in oblikovanja javnih zelenih in drugih javnih površin)
(1) Vmesni pas med cestiščem in peš hodnikom ali kolesarsko stezo je vedno zeleni pas (travnata površina) v širini 1,50 m.
(2) Pas ob cestišču je v širini najmanj 1 m zeleni pas (travnata površina).
(3) Vzdolž osrednje zbirne ceste se posadi drevored v ravni liniji vzporedno s cesto.
(rešitve in pogoji glede lege in velikosti objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo s pogoji za projektiranje)
(1) V OPPN so določena območja bodoče širitve pozidave, omejena z gradbeno mejo, do katere lahko segajo stavbe ali pa so od nje odmaknjene v notranjost.
(2) Velikosti območja pozidave so določena po posameznih enotah, kot je prikazano v grafičnem delu:
– območje enote C1: 115,50 m x 100 m,
– območje enote C2: 113,75 m x 100 m,
– območje enote D: 100 m x 130 m,
– območje enote E: 25 m x 30,60 m,
– območje enote F1: 75 m x 87,20 m,
– območje enote F2: 40 m x 30 m,
– območje enote G: 400,50 m x 70 m (86,50 m),
– območje enote H1: 113,75 m x 86,50 m, in
– območje enote H2: 60 m x 70 m.
(3) Območja enot C1 in C2 ter H1 in H2 je možno združevati, kot je prikazano v grafičnem delu načrta.
(4) Tlorisne velikosti objektov se lahko prilagajajo glede na velikost funkcionalnega zemljišča, ob upoštevanju gradbenih mej in drugih omejitev, predpisanih v tem odloku.
(5) Največje višine objektov so omejene z etažnostjo:
– P+3 območja A in B,
– P+5 območja C, E, F, G,
– P+7 območji D in H,
– v vseh enotah je možna gradnja kletnih etaž pod objekti.
(6) Pri določanju velikosti objektov je potrebno upoštevati velikosti faktorjev izrabe funkcionalnih zemljišč:
– največji dovoljeni faktor zazidanosti funkcionalnega zemljišča objekta (FZ) je 0,7,
– najmanjši dovoljeni faktor zelenih površin na funkcionalnem zemljišču objekta (FZP) je 0,1,
– največji dovoljeni faktor izrabe funkcionalnega zemljišča objekta (FI) v enotah A1, A2, B, C1, C2in D je 1,6,
– največji dovoljeni faktor izrabe funkcionalnega zemljišča objekta (FI) v enotah E, F1, F2, G, H1 in H2je 2,0.
(7) V objektu ali na zunanjih površinah funkcionalnega zemljišča je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti v objektu, upoštevajoč normative v Občinskem prostorskem načrtu z vsakokratnimi spremembami. Potrebna parkirna mesta so lahko zagotovljena tudi na drugih ustreznih površinah znotraj območja OPPN. Znotraj posameznih enot je možna postavitev parkirnih mest prečno na priključno cesto.
(8) Parcele je dopustno ograjevati. Ograje morajo biti transparentne izvedbe, višine do 2,5 m, pri čemer je potrebno zagotavljati prometno preglednost.
(9) Za gradnjo igralnice v enoti D mora investitor izvesti istočasno projektno obdelavo in istočasno pridobiti gradbeno dovoljenje za igralniški in ves spremljevalni program, kot določa OPN.
(rešitve in pogoji glede lege, zmogljivosti ter poteka objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za projektiranje)
(1) Omrežja nove gospodarske javne infrastrukture se načeloma načrtuje v javnih prometnih površinah. Mesta priključevanja objektov na infrastrukturo so na robovih zemljišč, v primerih trase infrastrukture preko zemljišč, so lahko tudi na lokacijah trase.
(2) Novi objekti se priključujejo na novo ali obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in cestno omrežje, skladno s soglasjem pristojnih upravljavcev. Obstoječe objekte gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je dopustno rekonstruirati in vzdrževati ter dograjevati skladno s prostorskimi potrebami in možnostmi.
(3) Pred izdelavo projektnih dokumentacij in izvedbo objektov je potrebno izvesti zakoličbe obstoječih vodov na lokacijah posegov ter pridobiti soglasja za priključitev ali posege v varovalnih pasovih od pristojnih upravljavcev infrastrukture.
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru funkcionalnega zemljišča objekta.
(2) Najbolj izpostavljen del nove stavbe (nad in pod terenom) mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 4 m, pri nezahtevnih in enostavnih objektih pa najmanj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega ali več prostorov v katerega človek lahko vstopi, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,5 metra.
(3) Če so odmiki zahtevnih, manj zahtevnih in nezahtevnih objektov od meja sosednjih parcel manjši od odmikov, določenih v prejšnjem odstavku tega člena, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Gradnja enostavnih objektov v odmiku, manjšem od navedenega, je možna s soglasjem lastnikov sosednjih zemljišč.
(4) Medsoseske ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.
(5) Navedeni odmiki ne veljajo za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in priključkov na infrastrukturo. Odmiki teh objektov od sosednjega zemljišča ter vplivi gradnje na sosednjo zemljišče morajo biti opredeljeni in obrazloženi v projektni dokumentaciji.
(1) Načrt parcelacije deli zemljišča znotraj posameznih funkcionalnih enot na predlagane zaključene enote.
(2) Načrt parcelacije zemljišč gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra obsega zemljišča, namenjena razširitvi prometnih površin, s pešpotmi in kolesarskimi potmi. Površine, namenjene javnemu dobru, merijo cca 29.232,30 m2 in obsegajo zemljišča in dela zemljišč: 43/5, 43/7, 46/3, 47/4, 47/1, 53/6, 54/1, 54/5, 54/1, 54/10, 54/11, 54/8, 54/9, 54/10, 54/12, 54/14, 54/15, 58/1, 59/1, 59/3, 60/1, 61/1, 64, 65/1, 66/3, 67/3, 68/3, 68/4, 69/4, 75/2, 75/3, 72/1, 75/4, 75/9, 75/11, 75/13, 97/2, 919/3, 919/6, 920/3, 921/3, 921/4, 972/1, 972/2, 1166/4, 1171/3, 1171/4, 1171/5, 1181, 1197/7, 3570/8, 3582/3; vse k.o. Vrtojba.
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Prostorske ureditve se lahko izvajajo etapno. Sočasno z izgradnjo posameznih objektov ali po njihovi izgradnji mora biti zagotovljena izgradnja potrebne gospodarske javne in prometne infrastrukture. Gradnja gospodarske javne infrastrukture v etapah je dopustna, če zgrajeni del predstavlja zaključeno funkcionalno celoto.
(2) Posamezni objekti se lahko izgradijo pred izgradnjo nove gospodarske javne infrastrukture in prometne ureditve, kot je zasnovana v OPPN, v kolikor jim obstoječa grajena infrastruktura omogoča potrebno komunalno, energetsko in prometno opremljenost zemljišča, potrebno za obratovanje objekta, ter pod pogojem, da novo predvidene gradnje in ureditve omogočajo delovanje obstoječih objektov.
(3) Do izvedbe servisne ceste hitre ceste je potrebno omogočiti vozilom, ki vozijo po severni povezovalni cesti, dostop do objektov v enoti B.
(4) Ob izgradnji servisne ceste je potrebno izvesti krožišče na sečišču zahodne in severne povezovalne ceste.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(varovanje kulturne dediščine)
Na območju, ki ga ureja OPPN, ni evidentiranih enot kulturne dediščine, zato ukrepi za varovanje kulturne dediščine niso potrebni.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
(varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave)
Na območju OPPN ni naravnih vrednot ali zavarovanih območij, načrtovanih za zavarovanje. Pri izgradnji objektov je potrebno upoštevati predpise glede varovanja okolja. Emisije onesnaženja okolja morajo biti znotraj dovoljenih toleranc.
(1) Območje s podrobnejšo namensko rabo BD ima določeno III. stopnjo varstva pred hrupom, območje s podrobnejšo namensko rabo IG ima določeno IV. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Za objekte mora njihov lastnik glede na posamezno dejavnost zagotavljati morebitno potrebno zaščito objektov in njihovih funkcionalnih površin pred hrupom in drugimi vplivi (prah, vibracije ipd.) zaradi prometa iz državne ceste ter hitre ceste, upoštevajoč obremenitve okolja zaradi predvidenega naraščanja prometa v 20-letnem planskem obdobju. Izvedba ukrepov je obveznost investitorja.
(1) Na območju je evidentirana Vrtojbensko – Mirenska podtalnica, za zaščito katere še ni sprejeta uredba o zavarovanju. Za vsa območja, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati veljaven predpis ter omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.
V postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja bo potrebno upoštevati določila Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 8/11) in na lokacijah, ki bi se lahko nahajale na vodovarstvenem območju zajetja pitne vode, izdelati elaborat Analizo tveganja za onesnaženje zaradi gradnje na vodovarstvenem območju, skladno s smernicami s področja upravljanja z vodami (ARSO). Vsi objekti in naprave morajo biti načrtovani na način, ki zagotavlja izvedbo ukrepov, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na podtalnico.
(2) Varstvo voda se zagotavlja z odvodnjo načrtovanih odpadnih voda preko ločenega sistema z odvajanjem odpadnih vod v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo ob Vrtojbici in z odvodnjo onesnaženih padavinskih vod z manipulativnih in utrjenih površin preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo z odtokom ponikanje. Morebitne tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti na mestu nastanka tako, da bodo parametri dopuščali njen izpust v kanalizacijski sistem.
(3) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati vse zahteve veljavnih predpisov s področja nastajanja emisij in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in kanalizacijo, čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter v primeru posebnih dejavnosti ravnanje z emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(zaščita pred poplavami, erozivnostjo in plazovitostjo terena)
(1) Območje OPPN je izven poplavne ogroženosti, zato ukrepi za zaščito pred poplavami niso potrebni.
(2) Na območju OPPN ni erozivnega ali plazovitega terena, zato ukrepi za zaščito niso potrebni. Kolikor se objekte gradi v globino terena, je potrebno pri projektih za gradbeno dovoljenje in izvedbi objektov upoštevati in izvajati zaščitne ukrepe gradbenih jam, skladno s tehnologijo izgradnje.
Za zagotavljanje potresne varnosti objektov je potrebno upoštevati pri načrtovanju in izgradnji stavb potresno karto Slovenije, ki določa, da se območje nahaja v coni s projektnim pospeškom tal Ag = 0,175 g.
(možnost razlitja nevarnih snovi)
Kolikor se izvaja na objektu dejavnost, pri kateri obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno izvesti vse predhodne zaščitne ukrepe varovanja okolice.
(1) Za zagotavljanje požarne varnosti in zaščite je potrebno pri projektiranju in gradnji zagotavljati:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– ustrezno požarno ločitev objektov ali ustrezne odmike med objekti,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Pri zagotavljanju požarne varnosti in zaščite je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja varstva pred požarom. Za izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom tako za požarno manj zahtevne objekte kot požarno zahtevne objekte se dokazuje z ustreznim elaboratom, izdelanim po predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(3) Odmiki med objekti morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednja zemljišča ali sosednje objekte. Manjše odmike se lahko ob izpolnjevanju ostalih pogojev odloka zagotavlja z ustrezno protipožarno zaščito.
(4) Za objekte je potrebno zagotavljati vire za vodo za gašenje, ki se zagotovi iz hidrantnega omrežja ali požarnih bazenov posameznih objektov. Glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost objekta morajo biti ob požaru zagotovljene naprave in oprema za gašenje začetnih požarov, ki jih lahko uporabijo vsi uporabniki, zagotovljene naprave in oprema za gašenje, ki jih lahko uporabijo usposobljeni uporabniki in gasilci in vgrajeni ustrezni sistemi za gašenje požara za določene objekte. Zagotovljen mora biti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje v stavbi.
(5) Za zagotovitev neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila, morajo biti vozne površine za intervencijska vozila in manipulativne površine ob objektih dimenzionirane na osni pritisk 10 ton. Širine in radiji poti morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
Načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječo ali predvideno gospodarsko javno infrastrukturo skladno s soglasjem upravljavcev posamezne infrastrukture. Upoštevati je potrebno ustrezne odmike od obstoječe infrastrukture. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti soglasja upravljalcev infrastrukture tako za priključevanje kot za gradnje v varovalnih pasovih.
(1) Območje OPPN je dostopno s hitre ceste H-4 na severu in z državne ceste R3 614 na vzhodu. Prometna ureditev na obravnavanem območju je zasnovana ob upoštevanju predvidene preureditve prometa ob hitri cesti, ki jo načrtuje upravljavec DARS d.d. in ob upoštevanju izdelanih prometnih študij za obravnavano območje.
(2) V območju hitre ceste izven območja OPPN se bo s preureditvijo (izvajalec DARS) umestilo novo servisno cesto. Na hitri cesti je predviden pomik zaviralnega pasu na območje državne meje in ureditev izvoza na servisno cesto na območju bivših kontrolnih objektov mejnega prehoda. Med voznim pasom hitre ceste in servisno cesto je predvidena umestitev ločilne zelenice. Servisna cesta poteka v smeri proti vzhodu vse do navezave na obstoječo uvozno rampo hitre ceste. Na servisni cesti je predviden priključek zahodne povezovalne ceste in sicer po sistemu desno-desno in desni izvoz na mestu obstoječega izvoza s hitre ceste.
(3) Skladno z občinskem prostorskim načrtom se na državni cesti, na mestu obstoječega trikrakega križišča načrtuje ureditev novega trikrakega dvopasovnega krožišča.
(4) Iz krožišča na državni cesti je kot zahodni krak načrtovana osrednja zbirna cesta, ki obravnavano območje dejansko razpolovi in se zaključi ob obstoječem poslovnem objektu na zahodu.
(5) Načrtovanje prometnih poti na območju:
– ob osrednji zbirni cesti je na južni strani načrtovana ločilna zelenica, dvosmerna kolesarska steza in pešhodnik; na severni strani je ob osrednji zbirni cesti predvidena obcestna bankina oziroma zelenica;
– od osrednje zbirne ceste sta v smeri proti severu načrtovani prečni povezovalni cesti (vzhodna in zahodna), ki omogočata povezavo s severnim predelom območja in hkrati tudi povezavo s servisno in posredno tudi hitro cesto; ob zahodni povezovalni cesti je predvidena na eni strani ločilna zelenica, dvosmerna kolesarska steza in pločnik, na drugi pa obcestna zelenica;
– ob vzhodni cesti se načrtuje na eni strani ločilna zelenica s pešhodnikom, na drugi pa obcestna zelenica;
– vzhodno in zahodno cesto povezuje severna povezovalna cesta, ki ima na južni strani predvideno ločilno zelenico in pločnik na severni pa obcestno zelenico.
(6) Križanja glavnih prometnic znotraj območja se uredi z enopasovnimi krožišči, ki zagotavljajo prevoznost tudi za tovorna vozila. Krožišče južno od obstoječega bencinskega servisa ureja križanje vzhodne ceste, uvoza na servisno in hitro cesto, izvoza s servisne in hitre ceste in izvoza z območja bencinskega servisa. Nova krožna križišča so predvidena tudi na križanju osrednje zbirne ceste z vzhodno in zahodno povezovalno cesto ter pri navezavi funkcionalnih površin ob poslovnem objektu na zahodu območja.
(7) Napajanje posameznih zemljišč na glavne prometnice se uredi s posameznimi priključki, kot je prikazano v grafičnem delu načrta.
(8) Na skrajni južni strani obravnavanega območja je možno načrtovati južno povezovalno oziroma servisno pot, s prečnimi priključevanji na osrednjo zbirno cesto. Slednja servisna pot ni načrtovana kot obvezna cesta za komunalno ureditev območja temveč kot možnost izgradnje servisne ceste v sklopu povezovanja zemljišč na južni strani zbirne ceste, v kolikor to narekuje tehnologija bodoče pozidave.
(9) Na jugozahodni strani se povežeta poljski poti, ki potekata preko kmetijskih površin izven območja urejanja, z vzdolžno utrjeno makadamsko potjo na obrobju območja urejanja.
(10) Ob zaključku zbirne ceste pri tehnološkem parku in na severni povezovalni cesti sta načrtovani postajališči mestnega avtobusa.
(fekalna in meteorna kanalizacija)
(1) Na območju urejanja je trenutno zgrajen mešani kanalizacijski sistem. Obstoječi sistem je sestavljen iz dveh glavnih zbirnih kanalizacijskih vodov (D1 in D2), ki potekata s servisne cone severno od hitre ceste in se združita v primarni odvodnik z oznako kanal D v južnem predelu obravnavanega območja.
(2) Kanalizacijski sistem območja mora biti izveden v strogo ločenem sistemu. Vse komunalne odpadne vode se morajo priključevati na javni kanalizacijski sistem. Meteorne odpadne vode se odvajajo v ponikanje. Vse parkirne in povozne površine morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi betonskimi robniki in nagnjene proti lovilcu olj. Vsi povezovalni vodi in objekti, v katerih bo zbirana in predelovana odpadna voda morajo biti ustrezno tesnjeni. Predvidena mora biti vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
(3) S pozidavo območja med osrednjo zbirno in severno povezovalno cesto se opusti tangirane odseke obstoječe kanalizacije. Nadomestni kanal mešanega sistema preseka 300 mm se uredi vzdolž severne povezovalne ceste z navezavo na primarni kanal D2 v zahodni povezovalni cesti.
(4) S pozidavo območja južno od osrednje zbirne ceste se v podaljšku zahodne povezovalne ceste posega v koridor obstoječega primarnega kanala D2 preseka 1000 mm. Odsek obstoječega kanala se opusti, nadomestni kanal se uredi z deviacijo vzdolž osrednje zbirne ceste in nato novim odklonom proti jugu.
(5) S pozidavo območja med državno in zahodno povezovalno cesto ter pozidavo južno od osrednje zbirne ceste se posega v koridor obstoječega sekundarnega kanala mešanega tipa preseka 300 mm. Predvidi se deviacija kanala vzdolž osrednje zbirne ceste v smeri proti vzhodu in navezava na primarni kanal D1 na območju novega krožišča.
(6) Komunalne odpadne vode iz posameznih objektov se preko krajših priključnih kanalov odvede v posamezne sekundarne in primarne odseke mešanega kanalizacijskega omrežja.
(7) Odvodnjavanje novo predvidenih javnih utrjenih površin se uredi preko lokalnih kanalizacijskih odsekov za meteorne vode. Lokalni odseki se zaključujejo v lovilcih ogljikovodikov, ki se opremijo z by-passi, končna dispozicija pa je predvidena v ponikanje. Ponikovalna polja javnih površin so prikazana v grafičnem delu načrta.
(8) Ponikanje padavinskih voda z objektov in z njihovih manipulativnih površin se izvede na funkcionalnem zemljišču objektov.
(1) Za potrebe območja se bo vodovodno omrežje navezovalo na obstoječi razvod glavnega napajalnega voda profila 200 mm, ki poteka po območju od hitre ceste ob bivšem mejnem prehodu do osrednje zbirne ceste, na katerega so priključeni ostali napajalni vodi notranjih profilov 110 mm in 150 mm. Odsek dograditve vodovoda poteka od križišča osrednje zbirne in zahodne povezovalne ceste vzdolž osrednje zbirne ceste, vzdolž vzhodne povezovalne ceste in vzdolž priključne ceste. Vodovod se zaključi z navezavo na obstoječe omrežje vzhodno od bencinskega servisa.
(2) Za vsak objekt se načrtuje lasten vodovodni priključek, ki se izvede s priključevanjem na glavno cev, z vodomernimi jaški na vedno dostopnem mestu.
(3) Požarna zaščita se zagotavlja z obstoječimi zunanjimi hidranti ter novimi zunanjimi nadzemnimi hidranti na novem odseku vodovoda. Upravljavec javnega vodovodnega omrežja zagotavlja oskrbo s požarno vodo s količino 10 l/s. Kolikor bo v posameznem objektu predvidena dejavnost s povečano požarno ogroženostjo, bo moral investitor z dodatnimi ukrepi zagotoviti ustrezne količine požarne vode.
Prostori za zbiranje komunalnih odpadkov se uredijo v sklopu posameznih funkcionalnih zemljišč v bližini novih gradenj v soglasju z upravljavcem.
(elektro energetsko omrežje)
(1) Območje se navezuje na obstoječe elektro energetsko omrežje, ki je napajano po kablovodu iz TP 20/0,4kV ABK Šempeter. Priključevanje je možno na še razpoložljivo neizkoriščeno moč transformacije v transformatorskih postajah TP MMP 2 in TP Primex, lociranih na območju urejanja ter TP MMP 1, ki je v bližini izven območja.
(2) Potrebe po dodatni moči se načrtuje z novimi TP, katerih lokacije so razvidne iz grafičnega prikaza. Za dodaten obseg napajanja se te priključuje (vzanka) na Kbv 20 kV RTP Vrtojba – TP Primex, kateri se bo uporabljal za glavno napajanje in bo prevzel celotno obremenitev omrežja. Rezervno napajanje bo predvideno po sedanjem napajalnem kablu iz TP ABK. Konfiguracija omrežja je izdelana z verjetnostjo, da se objekti ne bodo gradili zaporedoma iz ene ali druge strani. SN mreža z objekti TP se lahko dopolnjuje po etapah, skladno z predvidenimi pozidavami in dejanskimi potrebami po električni moči. Napajalni vod 20 kV se zaradi zankanja načrtuje z vodnikom prereza Al 240 mm2.
(3) Glede na predvideno moč transformacije in maksimalne oddaljenosti med posameznimi TP se načrtuje 6 x TP 20/0,4 kV. TP so samostojni objekti ali deli objektov pozidave, izvedeni kot prefabricirane betonske transformatorske postaje kabelske izvedbe z maksimalno močjo transformacije od 1 x 1000 kVA do 2x 1000 kVA. Postavi se jih na za to predvidena zemljišča.
(4) Večji porabniki na območju se priključujejo direktno v TP s podzemnimi kabli ustreznih presekov, manjši porabniki na zgrajen NN razvod v kabelski kanalizaciji z razdelilnimi kabelskimi omarami. Kabelska kanalizacija naj se za potrebe NN razvoda izvede s cevmi kapacitete STG 4x110 mm. Kabelsko kanalizacijo se izvede vzporedno z obstoječo kabelsko kanalizacijo, ki poteka na južni strani obravnavanega območja. Naveže se jo na obstoječe kabelske jaške. Kablovodi naj bodo vloženi v cevi kabelske kanalizacije z globino vkopa 80 cm. Na lomih in na cca 70 m naj se locira kabelske jaške ustreznih dimenzij. Drugod naj se koristi obstoječa kabelska kanalizacija, ki se jo po potrebi poveča.
Kjer bodo paralelno potekali SN in NN kablovodi se izdela skupna kabelska kanalizacija. Merilna mesta porabljene energije morajo biti locirana na dostopnih mestih pri uporabniku ali v TP.
(5) Ob novih prometnicah in dostopnih cestah, peš poteh in kolesarskih stezah se načrtuje ureditev enostranske javne razsvetljave. Razsvetljava krožišč naj se načrtuje s svetlobnimi stolpi s sredinsko namestitvijo na otoku. Obstoječa javna razsvetljava pretežno severnega dela območja urejanja se ohranja.
(1) Za novo pozidavo območja se načrtuje TK omrežje ob trasi elektro vodov s priključevanjem v objektu »Modra restavracija«, kjer je lokacija telefonske centrale. Nove trase se izvaja v kabelski kanalizaciji (cevna kanalizacija PVC 2x f100 mm, priključki cev stg 1x f50 mm in kabelski jaški). Obstoječa kanalizacija se še vedno koristi, po potrebi se jo lahko poveča.
(2) Priključitev območja na optično omrežje ponudnika Katv se izvede na obstoječem objektu tehnološkega parka, kjer se nahaja optično vozlišče. Po območju se izvede razvod kabelske kanalizacije.
(1) Izgradnja plinovodnega omrežja ni obveza za komunalno opremljenost zemljišč območja urejanja. V načrtu je določen rezervat, v katerega je možno umestiti plinovod.
(2) Priključevanje na plinovodno omrežje je možno izven območja severovzhodno, kjer je zgrajeno obstoječe omrežje v ulici Polje pri obstoječem bencinskem servisu. Potek trase priključka je razviden v grafičnem delu načrta.
(3) Predvidena poraba zemeljskega plina znotraj območja ureditve bo odvisna predvsem od dejavnosti, katere se bodo izvajale na območju ureditve.
(1) Na območju se v trasah novih prometnic načrtuje rezervat omrežja daljinskega ogrevanja. Izgradnja toplovodnega omrežja ni obveza za komunalno opremljenost zemljišč območja urejanja.
(2) Proizvodnja toplotne energije je možna v samostojnem objektu, namenjenem samo za proizvodnjo energije, kot tudi v objektu, namenjenem opravljanju drugih dejavnosti. Predvidena poraba daljinske toplote znotraj območja ureditve je odvisna predvsem od dejavnosti, katere se bodo izvajale na območju ureditve.
X. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(1) Izven območja urejanja na južni strani poteka obstoječe prenosno plinovodno omrežje z varovalnim pasom 65 m. Vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodnim omrežjem je predvidena gradnja novega prenosnega plinovodnega omrežja ter rekonstrukcija obstoječega prenosnega plinovodnega omrežja. Novo in rekonstruirano prenosno plinovodno omrežje s posegom ne bo tangirano. Izgradnja se načrtuje z državnim prostorskim načrtom.
(2) V območju hitre ceste je varovalni pas od roba cestnega sveta hitre ceste 35 m, v kateri je raba prostora omejena oziroma dovoljena le po predhodnem soglasju DARS d.d.. Upoštevati je potrebno bodočo širitev hitre ceste za en prometni pas, to je minimalno 7 m od roba cestnega sveta. V varovalnem pasu hitre ceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje. V času izgradnje prostorskih ureditev je potrebno zagotoviti stalno prevoznost iz prometnih površin drugih območij do hitre ceste (dostopnost tovornih vozil s kamionskega terminala do hitre ceste). Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.
(3) Na vzhodnem delu območja se posega v varovalni pas in z izvedbo krožišča ter kolesarske poti v območje državne ceste. Za rekonstrukcijo križišča v krožišče je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Znotraj meja cestnega sveta in območij preglednosti ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, reklamnih panojev, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na območju državne ceste ali bi lahko na drugačen način vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometne varnosti na območju državne ceste. Za vse gradbene posege v območju varovalnega pasu državne ceste je potrebno pridobiti predhodno soglasje upravljavca državne ceste.
(4) Izvedba kolesarske poti na območju pod hitro cesto v smeri proti Šempetru ni predmet OPPN.
(5) Izven območja OPPN sega možni priključek na plinovodno omrežje, kateri poteka deloma v državni cesti in območju ob državni cesti ter v občinski cesti ulice Polje.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(odstopanja od vrst dopustnih dejavnosti na posameznih namenskih rabah)
Na območje OPPN je možno umestiti tudi energetski objekt oziroma objekte, ki služijo energetski oskrbi območja OPPN.
(odstopanja pri izgradnji gospodarske javne infrastrukture in prometne ureditve)
(1) Pri prometnih ureditvah in ureditvah gospodarske javne infrastrukture s priključki so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, lokacij transformatorskih postaj, uvozov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem načrtovanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Odstopanja morajo biti usklajena z upravljavci infrastrukture in ne smejo ovirati realizacije OPPN, biti v nasprotju z javnimi interesi ter biti skladni s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in varovanje okolja.
(odstopanja od velikosti objektov)
Nad najvišjo dopustno etažo po določilih tega odloka je možno načrtovati dodatno tehnično etažo, ki je od fasadne linije odmaknjena v notranjost objekta.
(odstopanja od predvidene parcelacije)
(1) Dovoljeno je združevanje zemljišč, namenjenih gradnji objektov ali delitev na manjša zemljišča, z upoštevanjem ostalih kriterijev, ki jih more izpolnjevati funkcionalno zemljišče posameznega objekta.
(2) Dopustna so odstopanja od predvidene parcelacije javnih površin pod pogojem, da je pridobljena pravica graditi in ni prizadeta javna korist.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dostopnost prostorskega akta)
OPPN je na vpogled javnosti v času uradnih ur na sedežu občine.
(merila in pogoji po prenehanju veljavnosti)
Po prenehanju veljavnosti OPPN se območje ureja z Občinskim prostorskim načrtom Občine Šempeter - Vrtojba.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01101-16/2015-3
Šempeter pri Gorici, dne 17. septembra 2015
Občine Šempeter - Vrtojba
mag. Milan Turk l.r.
