Občinski svet Občine Jezersko na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 15. člena Statuta Občine Jezersko (Uradni vestnik Občine Jezersko št. 01/11) na 8. redni seji dne 15. 9. 2015 sprejel
o občinskem prostorskem načrtu Občine Jezersko
(1) S tem odlokom se na podlagi upoštevanja usmeritev iz državnih prostorskih aktov in na osnovi Odločbe ministrice za okolje in prostor pod številko 35409-397/2008-MOP/42 z dne 7. 9. 2015 sprejme Občinski prostorski načrt Občine Jezersko (v nadaljnjem besedilu – OPN Jezersko). Sestavni del odloka sta grafični in tekstualni del OPN.
(2) Občinski prostorski načrt Občine Jezersko je temeljni prostorski akt in je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za posege v prostor na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) ali z drugimi državnimi prostorskimi akti.
(3) V postopku priprave OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti na varovana območja.
(1) OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor na celotnem območju Občine Jezersko ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev.
(2) Ta odlok se upošteva pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(3) Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni izrecno navedeno v tem odloku.
(4) Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb ter usklajevanje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Občinski prostorski načrt – OPN Jezersko vsebuje tekstualni in grafični del.
(1) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:
1. Uvodne določbe.
2. Strateški del.
3. Izvedbeni del.
4. Prehodne in končne določbe.
(2) Grafični prikaz Strateškega dela OPN:
– Zasnova prostorskega razvoja Občine Jezersko.
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena.
– Okvirni območji naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve.
– Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo.
(3) Grafični prikaz Izvedbenega dela OPN:
– Pregledna karta Občine Jezersko z razdelitvijo na liste (M 1:50000).
– Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50000).
– Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev.
– Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture.
(4) Grafični prikazi so izdelani na Zemljiško katastrskem prikazu Geodetske uprave RS (v nadaljevanju: ZKP) v merilu 1:50000 in 1:5000, pregledne karte pa na Državni topografski karti v merilu 1:50000 (v nadaljevanju DTK 50).
(5) Občinski prostorski načrt je izdelan v digitalni in analogni obliki (trije izvodi).
(6) Obvezne priloge OPN Jezersko vsebujejo:
1. Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije.
2. Prikaz stanja prostora vsebuje vse varstvene in druge pravne režime, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN.
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
5. Obrazložitev in utemeljitev OPN.
6. Povzetek za javnost.
7. Okoljsko poročilo.
V tem odloku uporabljeni izrazi in pojmi so v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09; ZPNačrt-B 57/12 in ZPNačrt-C 109/12), z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja RS (Uradni list RS, št. 76/04), z Uredbo o Prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in s predpisi s področja graditve objektov (Zakon o graditvi objektov ZGO-1 Uradni list RS, št. 110/02, 126/07 in 108/09) in drugimi relevantnimi predpisi.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni skladen z veljavnimi predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov.
Avtohton prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja, izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).
Avtentičen pristen, pravi, izviren.
Bruto etažna površina (v nadaljevanju: BEP) objekta je vsota bruto tlorisnih površin vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO 9838.
Biodinamično poljedelstvo Za biodinamično poljedelstvo veljajo vse regulacijeekološke pridelave, a so ta pravila v marsičem še precej strožja, odnos med pridelavo in okoljem pa upoštevan še bolj celostno.
Celek je zemljišče samotne kmetije, ki je od zemljišč sosednjih kmetij ločeno z gozdom, navadno na prisojnih policah visoko nad dolinami.
Degradiran prostor je del naselja oziroma območje zunaj naselja, v katerem so tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere zmanjšane do stanja neuporabnosti in je prenova za oživitev nujna, oziroma je območje zunaj naselja, na katerem je zaradi človekove dejavnosti ali opustitve le-te prišlo do degradacije in je sanacija nujna.
Dopolnilna dejavnost kmetije je dejavnost, ki je opredeljena v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 30 % obstoječe BEP objekta. Dozidava ali nadzidava, večja od 30 % obstoječe BEP, pomeni novogradnjo objekta. Vsaka dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta. Prizidek je treba priključiti na komunalne priključke objekta, h kateremu se izvaja dozidava oziroma nadzidava.
Ekološko kmetovanje sonaravna oblika kmetovanja, ki zagotavlja varno in zdravo hrano, pripomore k varovanju okolja, dobremu počutju živali in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ekološko kmetijstvo se osredotoča na delo skupaj z naravo in ne proti njej.
Ekoturizem turizem, ki je tesno povezan z okoljem in predvsem z naravo. Ekoturizem stremi k minimalizaciji negativnih vplivov aktivnosti na naravno okolje in lokalne skupnosti, glavni namen aktivnosti pa je predvsem doživljanje narave.
Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
Grajena struktura so stavbe in ostali grajeni objekti, ki jih določajo lastnosti in razmerja med njimi, na primer velikost, oblika, razporeditev, usmerjenost, gostota, lega, vzorec.
Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi, turistične kmetije.
Klasična frčada je dvokapna frčada z enakim naklonom strešine, kot je na osnovni strehi, in tremi vertikalnimi stenami.
Kolenčni zid je zid, ki se meri od konstrukcije do zgornjega roba zidu vključno s horizontalno vezjo.
Kulturna krajina je rezultat vzajemnih učinkov naravnih procesov in človekovega delovanja; je območje, katerega strukturo, razvoj in funkcijo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnost v prostoru.
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so javna uprava, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, kulturne, gasilske, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, verske dejavnosti, svobodni poklici in dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.
Legalizacija je naknadna pridobitev gradbenega ali upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo pod pogojem, da se ta uskladi z določili tega odloka.
Nezahtevni in enostavni objekti – pomožni objekti po tem odloku so tisti objekti, ki konstrukcijsko niso zahtevni in ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja ter niso namenjeni bivanju in nimajo negativnega vpliva na okolje. Med te objekte spada tudi objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen bivanju. Je konstrukcijsko manj zahteven objekt.
Območje nacionalne prepoznavnosti Za območje nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine je značilna velika gostota kulturne dediščine in številne medsebojne, pogosto zgodovinsko pogojene povezave. So pomemben del narodove identitete in tvorijo prepoznavno kulturno krajino visoke doživljajske vrednosti.
Obstoječi objekt je objekt, zgrajen z gradbenim dovoljenjem ali drugim upravnim dovoljenjem pred uveljavitvijo tega odloka oziroma je imel pred uveljavitvijo tega odloka vloženo popolno vlogo za pridobitev dovoljenja.
Praviloma izraz pomeni, da je treba upoštevati določila tega odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Ponovna gradnja je novogradnja na lokaciji obstoječega odstranjenega objekta v istih gabaritih in z enakimi zmogljivostmi.
Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost.
Razpršena poselitev je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot tak ohranja.
Rekonstrukcija objekta je ali spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti oziroma spremenjenim potrebam, ali izvedba del, s katerimi se bistveno (do 10 % bruto) ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi in zmogljivost ter izvedejo druge izboljšave.
Revitalizacija je ponovna oživitev in obnovitev naselja ali njegovega dela, ki zajema celovito prostorsko, družbeno in gospodarsko prenovo.
Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniški objekti, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje.
Sekundarne dejavnosti so industrija, proizvodne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom, vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, sanacija okolja, gradbeništvo in predelovalne dejavnosti.
Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi. Objekti spremljajoče dejavnosti morajo funkcionalno dopolnjevati objekte iz osnovne namenske rabe in se jih lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nimajo negativnih vplivov.
Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, skladiščenje, vzdrževanje in popravila motornih vozil, gostinstvo, turizem in storitve (informacijske in komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in druge poslovne dejavnosti).
Veranda ravna površina pred hišo, največkrat s streho, pogosto tudi z zastekljenimi stranicami.
2.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih dokumentov)
(1) S strateškim delom občinskega prostorskega načrta občina opredeljuje izhodišča prostorskega razvoja ter usmerja razvoj dejavnosti in rabe prostora tako, da so zagotovljeni pogoji za usklajen in vzdržen prostorski razvoj. Strateški del občinskega prostorskega načrta je podlaga za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov.
Vzdržen prostorski razvoj je temeljno načelo prostorske strategije. Pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij.
(2) Prostorski razvoj Občine Jezersko bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP 2009, Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitatna direktiva, Ptičja direktiva, Ramsarska, Bernska in Arhuška konvencija). To pomeni predvsem zagotavljanje izenačevanja prostorskih možnosti na celotnem območju občine, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno rabo, ohranjanje kulturne dediščine, ustrezno rabo prostora in ohranjanje lokalne identitete.
(3) Prostorski razvoj občine bo sledil Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskemu redu Slovenije na splošni ravni in posebej v določilih, ki se nanašajo na Jezersko, z upoštevanjem razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora še posebej s področij oskrbe s pitno vodo, oskrbe z energijo, kmetijstva, gozdarstva ter varstva narave in ohranjanja kulturne dediščine.
(stanje, značilnosti in težnje prostorskega razvoja Občine Jezersko)
(1) Po uvedbi lokalne samouprave leta 1994 je bilo ozemlje današnje Občine Jezersko priključeno k Občini Preddvor. Svojo samostojno pot je začela s 1. januarjem 1999. Sedež občine je na Zg. Jezerskem, zajema še naselje Sp. Jezersko. Obe naselji spadata med podeželski naselji. Občina obsega območje dveh katastrskih občin Zg. in Sp. Jezersko. Občina Jezersko meji z Avstrijo ob severni strani, na Slovenski strani pa meji na občine: Tržič, Preddvor, Kamnik in Solčava.
Ozemlje Jezerske občine je do konca prve svetovne vojne spadalo pod Koroško – Železno kaplo. Njegova pripadnost k slovenskemu Posavju ni samo narodno, temveč tudi zemljepisno utemeljena, ker je bivša deželna meja protinaravno ločila Kokrško dolino od njenega izvornega ozemlja.
(2) Občina Jezersko se s 650 prebivalci uvršča med manjše slovenske občine. Povprečna gostota je 10 prebivalcev na km², kar pomeni, da je Občina Jezersko najredkeje naseljena občina na Gorenjskem.
(3) Geografsko gledano se območje Občine Jezersko razprostira na 68,8 km² površine, na nadmorskih višinah med 700 in 2558 m. Prostor Občine Jezersko je pretežno hribovit in pokrit z gozdom. okrajina je v celoti pomemben dolinski prehod iz Savinjskih Alp v Karavanke, ki se zaključuje z lahko dostopnim prelazom iz Savskega v Dravsko porečje (Jezerski vrh, 1216 m).
(4) Jezersko ima zaradi kotlinske lege na visoki nadmorski višini ter obdanosti z vrhovi in obsežnimi gozdovi specifično mikroklimo, ki so jo nekoč že izkoristili za klimatska zdravljenja predvsem očesnih bolezni.
(5) Upravno se Občina Jezersko navezuje na regionalno središče Kranj.
(6) V okviru dosedanjega razvoja Občine Jezersko je osrednjo vlogo prevzemalo naselje Zgornje Jezersko – občinsko središče, ki ima funkcijo lokalne uprave, zdravstveno ordinacijo, komunalne dejavnosti, petletno osnovno šolo in vrtec, knjižnico in razna društva (gasilci, lovci, športna, kulturna in turistično društvo). Lokalno oskrbno središče Zgornje Jezersko ima trgovino z živili.
(7) Poselitev: naselji v Občini Jezersko sta vezani na relief oziroma prehodnost ozemlja in zgodovinski razvoj. Zgornje Jezersko je razloženo hribovsko naselje z gručastim jedrom pod cerkvijo sv. Ožbolta in samotnimi domačijami. Iz centra naselja vodi cesta skozi močvirnat svet (Žabji trg) do ravenske cerkve sv. Andreja. Okrog jezerskega dna so amfiteatralno postavljene mogočne samotne kmetije: Roblek, Ank, Poderšnik, Šenk, Jenk in Koprivnik. Po robovih dolinskega dna so na posameznih celkih postavljene mogočne samotne kmetije, katerih samooskrbni sistem ni več odvisen od zemlje. Preživljajo se večinoma z lesom. Naselje razpršene poselitve Spodnje Jezersko se ni razvijalo in ima danes izključno kmetijsko in bivalno funkcijo. Posamični objekti so locirani v dolinah vodotoka Kokre in Reke. Na celkih nad dolino pa še vednostojijo nekoč mogočne kmetije.
(8) Družbena javna infrastruktura: petrazredna šola, vrtec, knjižnica, društva, športni objekti so razporejeni v občinskem središču Zg. Jezersko.
(9) Turistična ponudba na območju Občine Jezersko temelji predvsem na »postelji in naravi«.
(10) Na območju občine so samotne gorske kmetije kot stebri, ki kažejo razvojno pot, ki so jo prehodili prebivalci tega območja v kulturi bivanja in odnosu do pokrajine, v kateri živijo. Jezerska lokalna stavbna tradicija ima močne korenine, za katere kaže, da tudi danes ohranjajo vrednostni sistem, ki je podlaga za sodobna preoblikovanja. Objekti, ki so zaradi svoje kulturne, zgodovinske in etnološke vrednosti vpisani v Register kulturne dediščine, so zaradi različnih dejavnikov zelo ogroženi. Posebno pozornost si zaslužijo enote dediščine: Zg. Jezersko – Šenkova domačija, Zg. Jezersko – Jenkova kasarna, Zg. Jezersko – Mlinarjeva domačija, Zg. Jezersko – Ankova domačija, Zg. Jezersko – Poderšnikova domačija in Zg. Jezersko – Roblekova domačija. Celotno poselitveno območje občine je opredeljeno in varovano kot Območje nacionalne prepoznavnosti Jezersko. Poleg osrednje poselitvene enote sredi ledeniške doline (Kulturne krajine Jezersko) obsega še območja višje ležečih visokogorskih kmetij – celkov, raztresenih po prisojnih legah hribovitega obrobja osrednjega dela Vzhodnih Karavank in Kamniških Alp. Mlajša poselitvena jedra so nanizana vzdolž osrednje prometnice, ki sledi toku Jezernice in Kokre. Glavno prometno središče se je izoblikovalo pri sv. Ožboltu. Na območju je 54 enot kulturne dediščine, za kulturni spomenik sta od leta 1949 razglašeni Jenkova kasarna in Šenkova hiša na Ravnah na Zgornjem Jezerskem. Osrednje območje predstavlja prostorska enota dediščine Zg. Jezersko – Kulturna krajina. Kulturno krajino Jezerskega je v prostoru zaznana kot skladna, uravnotežena in vizualno prijetna.
(11) Vsa evidentirana kulturna dediščina je varovana na osnovi vpisa v Register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS.
(12) Skupaj z občinami Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava bo občina ustanovila Kamniško-Savinjski regijski park.
(13) Javne odprte površine se pojavljajo v občinskem središču Zg. Jezersko, kot parkovne površine so opredeljeni gozdovi znotraj poselitvenega območja Zg. Jezersko. Pokopališči pri cerkvah sv. Andreja v Ravnem in cerkve sv. Ožbolta v strnjenem delu Zg. Jezerskega zadoščata načrtovani širitvi urbanega območja.
(14) Prostor občine ne nudi možnosti za razvoj večjega strnjenega naselja, na kar kaže že obstoječi avtohtoni prostorsko prevladujoč vzorec razpršene poselitve s samotnimi kmetijami. Jezersko je zanimivo za postavitev počitniških hiš, zato so na atraktivnih in ambientalno kvalitetnih okoljih obstoječi počitniški objekti.
(15) Degradirana območja so prisotna na območju opuščenega kamnoloma lehnjaka, na območju nelegalnih kopov mineralnih surovin pri Spodnjem Virniku in Za vrati, območje centra Zg. Jezersko – Hotel Kazina, opuščeni Kazinski hlevi, območje Vaniške žage ob Jezernici, območja travnikov ob Jezernici – za Bodanjo ob cesti na Jezero, objekti novogradenj ob Jenkovi kasarni, Pri Jeklu v Kvancih, opuščena kmetija Žarkovo, okolica kmetije ob Stari cerkvi sv. Ožbolta– Karničar, kmetija Žmitek, okolica kmetije Ancelj, kmetija Anko, kmetija Poderšnik (Boderšnik), Roblekova žaga, območje Frantarjeve žage, območje novogradenj v Sibiriji, struga in brežine vodotoka Jezernice skozi strnjeni del naselja Zg. Jezersko in nelegalno zgrajeni počitniški objekti.
(cilji prostorskega razvoja Občine Jezersko)
(1) Cilji prostorskega razvoja Občine Jezersko izhajajo iz položaja občine v širšem prostoru, iz usmeritev posameznih sektorjev in ocene stanja in teženj v prostoru. Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja, da občina z uravnoteženim razvojem krepi svojo vlogo na obmejnem območju, kjer imajo čezmejni odnosi velik pomen na področju družbene in ekonomske integracije na medregionalni in meddržavni ravni.
(2) Cilj, ki izhaja iz analize in stanja trendov v občini, je izoblikovati strategijo razvoja Občine Jezersko, ki bo prepoznala kvaliteto in ohranjenost krajine v objemu gora, in izoblikovati prostorske mehanizme za uskladitev interesov kmečkih gospodarstev, turističnega razvoja in potreb nekmečkega prebivalstva.
(3) Občina spodbuja uravnotežen prostorski razvoj Jezerskega po načelih trajnostnega razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami ter s tem ohranja in povečuje število prebivalcev ter skuša zagotoviti dovolj delovnih mest in zadržati izobražen kader v občini.
(4) Dva od temeljnih ciljev prostorskega razvoja občine sta ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora in skrb, da se kvaliteten razvoj in privlačnost naselij vzpostavita ob hkratnem zagotavljanju kvalitetnega, zdravega in prijetnega (sonaravnega) bivalnega okolja, vključevanju kulturne dediščine v urejanje prostora ter s prenovo in oživljanjem naselja. Pri razmestitvi dejavnosti v prostoru se upošteva zgodovinske, kulturne in krajinske značilnosti prostora ter njihove medsebojne povezave. Koncentracija poselitve se vrši v središču naselja Zgornje Jezersko, v ostalem prostoru se ohranja kmetijske in gozdne površine s posameznimi domačijami.
(5) Ohranjanje kulturne krajine in poseljenost kmečkih gospodarstev in ostalih nenaseljenih objektov, ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo, oživljanje planin, zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in varovanje obvodnega prostora pred neskladnimi posegi.
(6) Raba prostora in prostorske ureditve morajo z varstvom dediščine zadovoljiti potrebe sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih, zagotavlja se dostopnost do dediščine in s njo povečanje njenih identifikacijskih, vzgojnih in gospodarskih potencialov ter njena trajnostna raba.
(7) Naselje Zgornje Jezersko se razvija kot občinsko središče (nadgrajevanje centralnih dejavnosti in revitalizacija hotelskih objektov), ostala območja razpršene poselitve krepijo kmetijsko in turistično dejavnost v povezavi s kulturno dediščino.
(8) Na področju razvoja storitvenih in drugih gospodarskih dejavnosti bo občina skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept urejanja.
(9) Zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih zemljišč za gradnjo in vključevanje posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje prostorskega razvoja dejavnosti. Zagotavljanje urejenosti obstoječih in novih javnih površin in površin mirujočega prometa.
(10) V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in prostočasno infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih.
(11) Pri načrtovanju območij turizma in prostočasnih dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture, se zagotavlja varstvo naravnih vrednot, varovanih območij in drugih območij z naravovarstvenim statusom ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(12) Razvoj občine upošteva omejitve v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter čim večjega preprečevanja in zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč.
2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine
(zasnova prostorskega razvoja)
(1) Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno organizacijo in razvoj vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.
(2) Občina Jezersko bo postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje z razvojem v širšem prostoru in navezavo na regijska turistična območja Gorenjske, Koroške in sosednje Avstrije.
(3) Za Jezersko je značilna tradicionalna razpršena poselitev, ki se v več stoletjih ni bistveno spremenila: obdelovalne površine so razdeljene na kmetije – celke, ki so na svojih posestvih v lastnih hišah omogočale bivanje tudi najeti delovni sili. Razvoj dejavnosti na kmetijah je bil pester: živinoreja, ovčjereja, trgovina z lesom, predelava lesa (žago so imele vse večje kmetije), oglarstvo, rudarstvo in predelava železa – kovaštvo, tovorništvo in turizem. Vsaka kmetija je imela tudi svojo planino.
(4) Celotno območje občine pokriva območje nacionalne prepoznavnosti. Velika gostota kulturne dediščine in številne medsebojne (pogosto zgodovinsko pogojene) povezave so pomemben del narodove identitete, ki jo je ustvaril človek v dolgih stoletjih bivanja, in tvorijo prepoznavno kulturno krajino visoke doživljajske vrednosti.
(5) Ohranjanje prepoznavnosti se vključuje v vse prostorske, razvojne in sektorske programe za zagotavljanje ustreznega razvoja kulturne krajine in druge kulturne dediščine. Območje občine naj bo še naprej usmerjeno v kmetijsko dejavnost, v nižjem ravninskem delu se razvija možnosti za miren oddih z možnostjo prenočevanja v objektih manjšega obsega, v goratih predelih pa se omogoči stik z neokrnjeno naravo.
(omrežje naselij, vloga in funkcija)
(1) Omrežje naselij se razvija skladno s funkcijo naselij.
(2) Zgornje Jezersko se razvija kot občinsko središče, s poudarkom na sanaciji degradiranega območja Hotela Kazina in Kazinskih hlevov, z izgradnjo večstanovanjskih (ne več kot 4 stanovanja v enem objektu) objektov Pri Kovaču. Ostali del naselja predstavlja razpršena poselitev pretežno kmečkih gospodarstev v celkih. Ohranja se poselitveni vzorec v kulturni krajini Jezerskega s pretežno kmetijsko dejavnostjo in dopolnilno dejavnostjo turistične ponudbe.
(3) Spodnje Jezersko obsega naselja Spodnji kraj, Podlog in Zgornje Fužine ter razpršeno poselitev sposamičnimi kmetijami v celkih hribovitega dela. Ohranja se avtohtoni poselitveni vzorec v obliki samotnih kmetij. Poleg primarne dejavnosti (kmetijstvo in gozdarstvo) se krepijo tudi dopolnilne dejavnosti na kmetijah vključno s turistično ponudbo.
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Prednostno se spodbuja razvoj občinskega središča Zgornjega Jezerskega z zagotavljanjem prostorskih pogojev za razvoj združljivih dejavnosti. Centralne dejavnosti predstavljajo oblikotvorni element kraja, zato se prednostno umestijo v neposredno bližino obstoječih (šola, vrtec, zdravstvena ambulanta, gasilski in kulturni dom in objekt občinske uprave), kjer se prepletata javni in zasebni prostor.
(2) Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora v občini se na kmetijah omogoča in hkrati vzpodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti. Na območju Kulturne krajine Zg. Jezerskega se na območjih razpršene poselitve ohranja poselitveni vzorec avtohtone razpršene poselitve. Razvoj se usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječih kmečkih gospodarstev in v ponovno gradnjo na ruševinah za potrebe kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in v širitev območja Žabjega trga in Stare pošte.
(3) Razvoj Spodnjega Jezerskega se usmerja v širitev obstoječih območij razpršene poselitve (Sp. Kraj, Podlog, Zg. Fužine). Na območjih razpršene poselitve posamičnega kmečkega gospodarstva se za potrebe opravljanja kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti razvoj usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječih kmečkih gospodarstev za potrebe opravljanja kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem turizma. Razvija se jih predvsem ali s ponovno gradnjo na ruševinah, ali v sklopu obstoječih gradbenih parcel, ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu.
(4) Razvoj gospodarskih dejavnosti s poudarkom na lesnopredelovalnih obratih bo možen na obstoječih lokacijah in na novo predvidenih lokacijah na kmetiji Makek, na kmetiji Roblek, na Vaniški žagi, v komunalni coni Jezersko – Remont in v coni Gaštej – Plaznik v Spodnjem kraju. Dejavnosti predelave mleka, zakola živine in predelave mesa se organizirajo na obstoječih dobro dostopnih kmetijah (Štular, Podvršnik, Roblek in Ank). Občina bo prednostno podpirala ustanavljanje podjetij, ki zahtevajo več znanja in so trajnostno naravnana.
(5) Turizem in rekreacijo se razvija tako, da bodo ob upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti ohranjene naravne in kulturne kakovosti prostora. Glede na razvojne možnosti se v Občini Jezersko turizem usmerja v razvoj turističnih kapacitet na kmetijah in v oživljanje in prenovo hotelskega turizma na območju obstoječih kapacitet v območju centra Zg. Jezerskega.
Predvidena je tudi širitev kapacitet kampiranja (Stara pošta) in urejanje šotorišč v sklopu posameznega kmečkega gospodarstva (Makek, Šenk, Zgornji Virnik, Adrenalinski park).
Občina bo podpirala oživitev klimatsko-zdraviliškega turizma.
(6) Glede na razvojne možnosti se športno rekreacijske površine za potrebe zimskih športov razvijajo na Zgornjem Jezerskem: smučišče Sibirija v povezavi z družinskim smučiščem Kropivnik, oživitev smučišča Mali vrh v Makekovi Kočni ter zimske tekaške proge, sankaške proge, turno smučanje in drsališče.
Glede na razvojne možnosti in potrebe po športno rekreacijskih objektih bo Občina Jezersko spodbujala ureditev Adrenalinskega parka in razvoj obstoječega športnega parka v centru Zgornjega Jezerskega in vzpostavitev Gorniškega centra v Ravenski Kočni.
(7) Občina bo spodbujala prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture, in sicer kolesarske poti, planinske poti, jahalne poti, tekaške in sprehajalne poti, zimske tekaške in sankaške poti. V povezavi z oživljanjem kmetijskih gospodarstev in prezentacijo dediščine se predvidijo tematske poti: geološke, arheološke, gozdne, golcarske, zeliščarske, gobarske, etnološke poti mlinov in žag, pot lišajev in mahov, kulturne in kulinarične.
(8) Kmetijska zemljišča so razvrščena v glavnem v druga kmetijska zemljišča, med najboljša se uvrščajo le zemljišča okrog Žabjega trga. Občina bo ohranjala kmetijska zemljišča kot vir za izvajanje kmetijske dejavnosti in zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine.
(9) Na območju kmetijskih zemljišč z močno izraženimi dediščinskimi omejitvami (Kulturna krajina Jezerskega) se spodbuja tradicionalna kmetijska raba zaradi ohranjanja kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine, preprečevanja zaraščanja, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot. Ohranja in obnavlja se visokodebelne sadovnjake.
(10) Na območjih višje ležečih kmetij v celkih s slabšimi pridelovalnimi razmerami bo občina spodbujala kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske rabe. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in ekoturizem.
(11) Občina bo spodbujala visokogorsko pašništvo z oživljanjem tradicionalnih oblik kmetijstva in z vzdrževanjem planin. Spodbuja se preprečevanje zaraščanje pašnikov, ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.
(12) Občina bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma v gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustni. Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija, plazovi) neprimerna za druge rabe.
V varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih lesna proizvodnja ni dovoljena. V gozdovih s posebnim namenom se lesno proizvodnjo izvaja v skladu z njihovim posebnim namenom.
Krčitve gozdov v gozdnih rezervatih niso dovoljene, krčitve varovalnih gozdov pa so dovoljene izjemoma, če ne onemogočajo ali ne ogrožajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
(13) Obstoječa temeljna smer prometnega povezovanja obeh naselij na državno cesto je primerna z regionalnega in državnega vidika. V centru Zg. Jezerskega se zagotovijo površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa.
Kolesarsko omrežje na območju občine je vezano na državno cesto, lokalne ceste in poti in na gozdne ceste. Občina bo spodbujala povezovanje obstoječih kolesarskih poti s krožno gorsko kolesarsko potjo.
Občina bo spodbujala širitev ponudbe primestnega potniškega prometa v povezavah z regijskim centrom Kranj in Železno Kaplo v Avstriji.
(14) Obstoječa nelegalna kopa (Spodnji Virnik in Za vrati) se v skladu z določili za varstvo okolja sanirata (v primeru, da država za lokacijo ne podeli rudarske pravice za izkoriščanje, je možna le sanacija brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), opuščeni kamnolom lehnjaka se sanira in opremi z učno geološko potjo. Melišče v Ravenski Kočni se uredi v skladu z varovanji za potrebe izkoriščanja naplavin.
(15) Spodbuja se racionalno ravnanje z odpadki z ločenim zbiranjem odpadkov in zmanjševanjem odpadkov na izvoru, z zmanjševanjem količine odpadkov, ponovno uporabo in reciklažo odpadkov.
(druga za občino pomembna območja)
(1) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. V okviru priprave prostorskih aktov se zagotavlja njihovo celovito obravnavo po povodjih in porečjih. Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki.
(2) Območje Ravenske Kočne se nahaja znotraj vodovarstvenega območja za vodno telo vodonosnikov na območju Občine Jezersko, potencialno vodovarstveno območje se nahaja pod Storžičem, vodni vir Zabukovec in Komatevra.
Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot količina podzemnih voda.
(3) Komunalne odpadne vode z območja centra Zg. Jezerskega se zbirajo in kontrolirano vodijo v čistilno napravo. Območja, ki jih ne bo mogoče priključevati na javno kanalizacijo, se opremijo z malimi čistilnimi napravami.
(4) Izkoriščanje vode za pridobivanje energije mora biti predhodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov. Prehodno je potrebno s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok, prav tako pa opredeliti ureditve in omilitvene ukrepe.
(5) Za dosego dobrega stanja površinskih voda v Občini Jezersko, za ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih sposobnosti vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta se obstoječe naravne retencijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij) zavaruje pred nadaljnjo degradacijo.
Naravne vodotoke se ohranja v naravnem stanju, nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive (ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.)
(6) Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in posegi v prostor, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(območja potencialnih in drugih nesreč)
(1) Območja potencialnih naravnih in drugih nesreč v Občini Jezersko predstavljajo zlasti območja, ki so ogrožena zaradi rečnih in hudourniških poplav, erodiranja, zasipavanja z naplavinami, zemeljskih plazov, skalnih podorov in snežnih plazov. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(2) Zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode, prekrivajo celotno območje občine (območja strogega protierozijskega varovanja, erozijska žarišča, območja zahtevnejših protierozijskih ukrepov, območja običajnih protierozijskih ukrepov).
(3) Na poplavnih, erozijskih ali plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki te procese lahko sprožijo.
(4) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki.
(5) Zaradi hudournika izpod slapu Čedca so ogroženi objekti v Kvancih ter kmetiji Mlinar in Makek. Širitve na teh območjih do izvedbe uvajalnega objekta in odvodnih jarkov za odvodnjavanje blatne vode in v normalnih razmerah tudi čiste vode niso možne.
2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega
(razvoj gospodarske javne infrastrukture)
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Obstoječa dobra infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala predvsem na področju odvajanja in čiščenja odpadnih vod in na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
(2) Na območjih, ki bodo strateško načrtovana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev prometne, energetske, komunalne infrastrukture in zvez. Obnovo infrastrukturne opreme bo načrtovana po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnic ali druge infrastrukture se bo težilo k sočasno obnovi vseh obstoječih infrastruktur.
(3) Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.
(4) Opremljanje stavbnih zemljišč za gradnjo se izvaja na podlagi programa opremljanja. Programe opremljanja se pripravi na podlagi tega prostorskega načrta ali na podlagi OPPN. Program opremljanja mora biti usklajen s sprejetimi državnimi operativnimi programi za posamezna območja.
(5) Sistem javnega potniškega prometa se bo načrtoval v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije (zagotavljanje JPP do večjih zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe …). Zaradi izboljšanja ponudbe javnega prevoza in racionalnejše porabe sredstev bo občina proučila možnosti za integracijo šolskih in javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebno infrastrukturo za njihovo izvedbo.
(cestno omrežje, omrežje kolesarskih in pešpot, mirujoči promet)
(1) Obstoječa državna cesta R1210 Zgornje Jezersko, Spodnje Jezersko, ki povezuje obe naselji ter območje občine s sosednjimi občinami in državo Avstrijo, se bo izboljševala z rekonstrukcijami posameznih odsekov.
(2) Predvidene rekonstrukcije oziroma novogradnje morajo omogočiti dostop do obstoječih in predvidenih objektov.
(3) Lokalne ceste in javne poti se uredijo v primeren cestni profil s koridorji za pešce in kolesarje z upoštevanjem prostorskih danosti in kategorizacije cest in poti.
(4) Hodniki za pešce se dogradijo ob regionalni cesti in posameznih lokalnih cestah in odsekih skozi naselje v minimalni širini 1,5 m.
(5) Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.
(6) Občina bo v poljubnem zaporedju pričela z izvedbo vzpostavitve parkirišč ob lokalni cesti, ki vodi k Planšarskemu jezeru, na območju centra in ob cesti k cerkvi sv. Ožbolta.
(7) Predvidena so tudi parkirišča na območju Ravenske Kočne.
(komunikacijska infrastruktura)
(1) Na območju Občine Jezersko je predvidena izgradnja telekomunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli vseh najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na območju vseh novogradenj. Predvideva se izgradnja telekomunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami. Kolikor je mogoče, je potrebno uskladiti izgradnjo telekomunikacijskega omrežja in ostale infrastrukture.
(2) V občini se zagotovita povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Na Rezmanovem je predvidena izgradnja antenskega stolpa za zagotavljanje komunikacijskih potreb Elektro Gorenjska za območje Jezerskega in doline Kokre.
(3) Na območju občine se nahaja RTV pretvornik (na Rezmanovem), ki sprejema signal s pretvornika na Krvavcu.
(4) Za zagotavljanje storitev mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj. GSM signali se pokrivajo preko baznih postaj Mobitela (gasilski dom in Rakežovo) in operaterja Simobil (Žaga v Ravnem).
(5) Na področju telekomunikacijske infrastrukture so na območju občine omogočene storitve klasične telefonije, ISDN, ADSL, vgrajuje se optični kabel.
(6) Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se v največji možni meri uporabljajo površine obstoječega javnega dobrega.
(energetska infrastruktura)
(1) Električno omrežje: Občina Jezersko se napaja iz RTP 110/20 kV Primskovo preko 20 kV srednje-napetostnega (SN) voda. SN vod je izveden deloma kot daljnovod, deloma kot kablovod. Glavna veja SN voda poteka po dolini reke Kokre do Jezerskega vrha. Iz glavne veje SN voda so izvedeni posamezni radialni odseki, preko katerih se napajajo posamezni zaselki in gorske kmetije. Na Jezerskem vrhu stoji TP Jezerski vrh, preko katere je omogočeno rezervno napajanje iz sosednje države Avstrije.
(2) Oskrba z električno energijo
– Na območju OPN se pri načrtovanju razvoja in obnov SN in NN omrežje predvideva zamenjava prostozračnih vodov za kabelske, zamenjava (povečevanje) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih povezav odgovarjajočega prereza ter zamenjava okolju neprijaznih transformatorskih postaj s sodobnimi postajami.
– Razvoj SN 20 kV omrežja na področju Občine Jezersko obravnava v študija »Redos 2040: Razvoj elektrodistributivnega omrežja Elektra Gorenjska – Kranj, Brnik in Tržič« EIMV.
– Predvidena je elektrifikacija spodnjjih postaj tovornih žičnic v Ravenski Kočni ter Češke koče, Kranjske koče in Štularjeve planine.
– Na območju Občine Jezersko zaradi žledu od leta 2014 poteka intenzivno kabliranje obstoječega SN daljnovoda, ki je bil ob ujmi zelo prizadet. Ob tem je bila zgrajena tudi meddržavna 20 kV povezava med Slovenijo in Avstrijo na Jezerskem Vrhu, ki nudi rezervno napajanje na obeh straneh. S temi ukrepi se bo kvaliteta napajanja porabnikov na območju Občine Jezersko močno povečalo, znižali pa se bodo stroški vzdrževanja.
– Na območju Občine Jezersko se z razvojem turizma pojavljajo želje po elektrifikaciji nekaterih gorskih koč, ki bi se povezale na obstoječe distribucijsko elektroenergetsko omrežje. Razvojni načrti so pripravljeni v skladu s trenutnimi trendi porabe električne energije in razvojnimi načrti izgradnje infrastrukture, ki so opredeljeni v veljavni študiji REDOS in elaborati razvoja elektroenergetskega omrežja. Načrti so dolgoročni in se bodo sproti spreminjali in prilagajali glede na razvoj območja.
(3) Obnovljivi viri energije
– Spodbuja se uporabo vseh vrst obnovljivih virov energije: sončne, geotermalne energije, lesne biomase in drugih ob upoštevanju prostorske, okoljske in družbene sprejemljivosti.
(4) Daljinsko ogrevanje
– Dolgoročno se predvidi možnost daljinskega ogrevanja območja centra Zg. Jezerskega.
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)
(1) Vodooskrba
– Občina bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da bo pri svojem razvoju ščitila vodne vire in po potrebi gradila nove in vzdrževala obstoječe dele vodovodnega sistema.
– Območja razpršene poselitve v vznožju Karavank so vezana na lastna vodna zajetja.
– Območje izvira Anclovo je zavarovano z uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju Občine Jezersko.
(2) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
– Na območju naselja Zgornje Jezersko je zgrajen kanalizacijski sistem s priključkom na čistilno napravo – ČN Zg. Jezersko s kapaciteto 800 PE, kar zadošča za prispevno območje naselja Zg. Jezersko.
– Druga faza izgradnje kanalizacijskega sistema je predvidena od Stare pošte mimo Jezera do Lovskega doma.
– Tretja faza naj bi zajela območje cerkve sv. Andreja, Šenkovo domačijo, Jenkovo in Štularjevo domačijo.
– Na območjih razpršene poselitve in razpršene gradnje se predvidi odvajanje in čiščenje odpadnih vod v individualnih sistemih za čiščenje odpadnih vod in sicer v klasične, mehansko-biološke ali rastlinske čistilne naprave. Vsi individualni sistemi morajo biti vključeni v sistem nadzora. Zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata.
– Pri Češki koči in pri koči na Vadinah sta že zgrajeni čistilni napravi z zmogljivostjo 15 PE.
– Objekti razpršene gradnje se lahko komunalno opremijo, če so legalno zgrajeni (predvsem z vidika varstva okolja).
(3) Ravnanje z odpadki
– Na območju Občine Jezersko je že vzpostavljen sistem zbiranja odpadkov z ekološkimi otoki in na zbirnem centru v komunalni coni.
– Ravnanje z odpadki bo občina urejala v okviru regijskega projekta za zagotavljanje organiziranega odvoza in deponiranja.
– Ureditev zbirnega centra odpadkov je predvidena na obstoječi lokaciji Komunalna cona Jezersko – Remont.
– Organski odpadki se zbirajo na hišnih vrtovih ali v Komunalni coni Jezersko.
– Gradbeni in izkopni odpadki se odlagajo na območju opuščenega nelegalnega kopa v Kvancih.
(4) Pokopališča
– Staro pokopališče pri cerkvi sv. Andreja deluje v obstoječem obsegu.
– Pokopališče pri cerkvi sv. Ožbolta je dolgoročno možno širiti. Na njem je predviden tudi prostor za pokop ob veliki nesreči. Pokopališče je opremljeno s poslovilno vežico.
2.4. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
(določitev območij naselij)
Okvirna območja naselij, ki obsegajo območja obstoječih stavbnih zemljišč in predvidenih širitev so:
– Zgornje Jezersko – center, Žabji trg, Stara pošta in območja razpršene poselitve;
– Spodnje jezersko s Spodnjim krajem, Podlogom, Zgornje Fužine in območja razpršene poselitve.
(usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)
(1) Razvoj obeh naselij temelji na ohranjanju obstoječe vloge ter vzorca avtohtone razpršene poselitve. Upošteva se obstoječa morfologija naselij ter preprečuje širitev poselitve na območja varovanj. Razvoj naselij je usmerjen navznoter, tako da se izrabijo obstoječi opuščeni ali slabo izkoriščeni objekti oziroma zemljišča, na katerih so ti objekti.
(2) Večje površine za gradnjo so predvidene znotraj območja naselja Zgornje Jezersko, območje se ureja z OPPN. Pri predvideni zgostitvi so upoštevani kriteriji za zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja, dostopnost do osrednjih in družbenih dejavnosti, združljivosti dejavnosti, upoštevanje reliefnih in morfoloških značilnosti, prometne dostopnosti ter bližine javnega potniškega prometa. Območje je možno priključiti na komunalno infrastrukturo (dostop, vodovod, elektro in kanalizacijski sistem s ČN).
(3) Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti.
(4) Širitev poselitve v območju kulturne krajine ni dovoljena, prednostno se poselitev usmerja v obstoječe objekte.
(5) Ob umeščanju novih dejavnosti ali širitvi obstoječih se upošteva omejitvene dejavnike: poplavna območja, vodovarstvena območja, naravne in kulturne kakovosti.
(6) Celovito se prenovi območje Hotela Kazina in Kazinskih hlevov in območje mejnega prehoda Jezerski vrh.
(7) Pri načrtovanju prenove je potrebno upoštevati ohranjeno identiteto naselja in njegovega dela.
(8) Na območjih razpršene poselitve je predvidena revitalizacija posameznih kmečkih gospodarstev.
(usmeritve za varovanje območja prepoznavnosti)
(1) Na celotnem območju Občine Jezersko so z vidika krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora že določena varovana območja. Usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti se vključuje v vse prostorske, razvojne in sektorske programe za zagotavljanje ustreznega razvoja kulturne krajine in druge kulturne dediščine.
(2) Na državnem nivoju sta kot območji izjemne krajine opredeljena kulturna krajina Jezerskega, ki je pomembna iz ekološkega in estetskega vidika, in območje nacionalne prepoznavnosti Jezersko. Za območje nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine je značilna velika gostota kulturne dediščine in številne medsebojne, pogosto zgodovinsko pogojene povezave.
(3) Znotraj dediščine kulturne krajine na Jezerskem se varujejo predvsem kompleksi domačij in njihova umestitev v prostor, značilna parcelacija, sistem potokov in živic, morene in druge reliefne značilnosti, gozdni rob ter značilni pogledi na prostorske dominante (naravne in kulturne). Vsi posegi morajo biti usklajeni s tipološkimi zakonitostmi arhitekturne in naravne krajine.
(4) Za celotno območje nacionalne prepoznavnosti je potrebno načrtovanje revitalizacije in rehabilitacije degradiranih območij.
(5) Na območju nacionalne prepoznavnosti je ob vseh posegih treba ohranjati:
– zgodovinski značaj poselitve,
– zasnovo poselitve (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom,
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (travniški sadovnjaki, večja in pomembnejša drevesa v naselju, drevesa sredi kmetijskih površin, živice in vodotoke, gozdne površine),
– kozolce v njihovem razmerju do prostora,
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na potek poti, reliefne značilnosti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robove naselja,
– podoba naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnose med naseljem in okolico (vedute naselja in iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema itd.).
(6) Dejavnike prepoznavnosti se obravnava kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost območja za prebivalce, obiskovalce in investitorje. V teh območjih se spodbuja dejavnosti, kot so trajnostna raba dediščine, razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko dejavnostjo, oblikovanje kulturnih poti in podobno.
(7) Preprečiti je potrebno negativni vpliv infrastrukturnih in drugih objektov ali posegov na prepoznavnost krajine.
(1) Prostorske možnosti za razvoj dejavnosti bo občina zagotavljala tudi s širitvami in zaokrožitvami naselij. Širitev se prvenstveno usmerja v center Zg. Jezerskega in v Podlog in Spodnji kraj Sp. Jezerskega.
(2) Na območjih razpršene poselitve so predvidene posamezne širitve in funkcionalne zaokrožitve za potrebe dejavnosti na kmetijah in za potrebe turizma.
(3) Nova razpršena gradnja ni dovoljena, širitve razpršene gradnje prav tako ne.
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naseljih prevladuje osnovna dejavnost – bivanje, dovoljeno je umeščanje različnih za bivalno okolje nemotečih dejavnosti z namenom oskrbe prebivalstva, dviga kvalitete življenja in zagotovitve novih delovnih mest v občini.
(2) Stanovanjske dejavnosti:
– v naselju Zg. Jezersko se bo stanovanjska gradnja eno- in dvostanovanjskih objektov vršila na nezazidanih stavbnih zemljiščih znotraj naselja;
– gradnja večstanovanjskih (največ štiri stanovanja) objektov se bo širila pri Kovaču v Kvancih;
– v naselju Sp. Jezersko se bo stanovanjska dejavnost ohranjala in delno širila na območju Spodnjega kraja in Podloga;
– območja počitniških objektov niso predvidena.
(3) Območja družbenih dejavnosti se ohranjajo v obstoječem obsegu.
(4) Območja turistične dejavnosti se razvijajo v centru naselja Zg. Jezersko, na območju mejnega prehoda Jezerski vrh in ob Planšarskem Jezeru. Manjši družinski hoteli se lahko umeščajo v stanovanjsko dejavnost. Turistična dejavnost se prioritetno umešča v območja razpršene poselitve.
(5) Območja proizvodnih dejavnosti se umešča na območjih razpršene poselitve, na območju komunalne cone Jezersko – Remont in v gospodarski coni Gaštej – Plaznik.
(ohranjanje območij razpršene poselitve)
(1) Pri umeščanju objektov se upošteva oblika funkcionalnih območij razpršene poselitve in zagotavlja ohranjanje kulturne krajine.
(2) Na območju razpršene poselitve je investitor novogradnje za potrebe bivanja dolžan sam zgraditi dostop do kategorizirane občinske ceste. Novogradnje na območjih razpršene poselitve je obvezno priključiti na individualni čistilni sistem v obliki MČN.
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Na območjih večje ohranjenosti avtohtonega stavbarstva se ohranja identiteta posameznih značilnosti naselja in objektov na območju arhitekturne krajine s povzemanjem identitete oblike avtohtonega stavbarstva pri novogradnjah.
(2) Razvijajo se prepoznavna podoba, merilo in krajinski okvir, prenavlja in sanira se degradirana območja, omogoči se dobro funkcioniranje naselja, uveljavlja se celostno varstvo stavbnih in naselbinskih vrednot.
(3) Razvoj naselij se prilagaja geometriji obstoječih reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij ter smerem in konfiguraciji zazidave.
(4) Zagotavlja se ohranjanje obstoječih zelenih površin in urejanje novih z namenom razvijanja socialnih funkcij.
(usmeritve za razvoj v krajini)
Razvoj dejavnosti v krajini mora slediti naslednjim usmeritvam:
– ohranja se kontinuiteta poselitvenega in obdelovalnega vzorca;
– ohranja se značilna naselbinska, krajinska in arhitekturna tipologija in morfologija;
– dejavnosti se usmerja tako, da ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto;
– razvijajo se potenciali za primarne dejavnosti s poudarkom na kmetijstvu in gozdarstvu, ki sta pomembna dejavnika ohranjanja kulturne krajine;
– ohranja se preplet različnih dejavnosti v krajini zlasti z namenom omogočanja rekreacije na prostem in privlačnosti odprtega prostora;
– preprečujejo se negativni posegi v prostor, ki bi spremenili kvalitetne prvine kulturne krajine;
– preprečuje se tveganje za naravne nesreče ter ohranja vodne vire;
– zagotavlja se pogoje za kvalitetno in varno bivalno okolje.
(usmeritve za prostorski razvoj kmetijstva)
(1) Zasnova prostorskega razvoja kmetijstva izhaja iz razvrstitve kmetijskih zemljišč na najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki so notranje členjena na območja z omejitvami zaradi varovanih naravnih vrednot, kulturne dediščine in škodljivega delovanja voda ter vodovarstvenih območij virov pitne vode.
Na območjih s slabšimi pridelovalnimi pogoji se razvija dopolnilne dejavnosti in programe ter se kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine in preprečevanjem zaraščanja kmetijskih površin. Zagotavlja se dolgoročni razvoj in ohranjanje obstoječih obdelovalnih površin in varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
(2) Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja, kot sta ekološko kmetovanje in pašna oziroma mešana živinoreja, ter tiste prostočasne aktivnosti, ki so s kmetijsko dejavnostjo združljive, kot npr. sprehajanje, tek, kolesarjenje po obstoječih kolovoznih poteh.
(3) Novogradnje in obnove kmetijskih objektov morajo upoštevati avtohtone značilnosti oblikovanja glede razmerij tlorisnih, fasadnih in stavbnih mas ob uvajanju sodobnih arhitektonskih/oblikovalskih in izvajalskih praks in določil veljavne zakonodaje.
(usmeritve za prostorski razvoj gozdarstva in lovstva)
(1) Gozdove se ohranja kot pomemben naravni vir z namenom ohranitve njihovih temeljnih funkcij: proizvodne, ekološke in socialne.
(2) Na strmih pobočjih se gozdove ohranja zaradi njihove varovalne funkcije. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju biotske raznovrstnosti, še posebej na ekološko pomembnih območjih in območjih naravnih vrednot.
(3) Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se ohranjajo obstoječi dostopi do gozdnih zemljišč, pri čemer pa se odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami vsakokratno preverja z vidika okoljske sprejemljivosti: tako z vidika ohranjanja vodnih virov kot tudi varstva narave, stabilnosti tal itd.
(4) Gozdnogospodarski posegi se izvajajo tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Živalski svet je sestavni del gozdnega ekosistema in potrebuje posebno skrb ter obravnavo. Pester živalski svet ter usklajeno razmerje med rastlinskim in živalskim svetom je osrednjega pomena za uspešno sonaravno in trajnostno gospodarjenje ter pogoj za resnično mnogonamenskost. Skrb za živalski svet je tako vgrajena v celotno gospodarjenje z gozdovi.
(5) Na območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove, obvodne koridorje in druge krajinske elemente (gruče dreves in posamezna drevesa) v čim bolj naravnem stanju.
(6) Za izboljšanje živalskih razmer prostoživečih živali se ukrepi neposredno nanašajo na naslednje splošne usmeritve: naravnejša vrstna sestava, povečanje listavcev in jelke v lesni zalogi, naravno obnavljanje vseh drevesnih vrst, ohranitev negozdnih osredkov, ohranjanje in vzpostavitev mirnih con.
(7) Ostali potrebni ukrepi so: vzdrževanje obstoječe travne površine, odstranitev žičnih ograj v območju nekdanjih obor, ohranjanje vodnih virov in kaluž, prepuščanje debelih dreves naravnemu propadu tudi v večnamenskih gozdovih ter v gozdovih, kjer so rastišča divjega petelina, zmanjšati intenzivnost gospodarjenja in skozi te predele opustiti gradnjo gozdnih cest in vlak.
(usmeritve za prostorski razvoj upravljanja z vodami)
(1) Vode se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena. Občina si mora prizadevati za varstvo vseh vodnih virov, saj voda poleg gozda predstavlja strateško najpomembnejšo surovino.
(2) Prostorski razvoj upošteva naravne procese, ki neposredno ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti, kot omejitev pri načrtovanju, tako da se na poplavnih in erozijskih območjih ne načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki posredno ali neposredno povečajo tveganje za te procese.
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen izjemoma kot to določa zakon s področja upravljanja z vodami. Redno vzdrževanje vodotokov se usmerja k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, ki se redno obnavljajo na način, predpisan s področno zakonodajo.
(4) V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug in obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. V obvodnem pasu se v območju z naravovarstvenimi statusi ohranjajo obstoječa morfologija, hidrologija in naravni procesi.
(5) V skladu z ukrepi se zagotavlja varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami. Pri tem se uveljavlja načelo sonaravnosti in upoštevanje naravne dinamike vodotokov.
(6) Zagotavlja se kvalitetno in zadostno oskrbo s pitno vodo in varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter se spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Skrb za ohranjanje količin in kakovosti zajetih in nezajetih vodnih virov vključuje nadzor nad uresničevanjem režimov vodovarstvenih območij z urejanjem sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Načrtovanje prostorskih ureditev na območju voda in obvodnih zemljišč se zagotavlja tudi z varstvom naravnih vrednot in ohranjanjem biotske raznovrstnosti.
(7) Posegi na vodovarstvenih območjih so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih državnih predpisov o zavarovanju vodnih virov ter s soglasjem pristojnega organa.
(usmeritve za prostorski razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti)
(1) Zasnova turizma in prostočasnih dejavnosti temelji na pestrosti ohranjenega in negovanega naravnega okolja in bogate kulturne dediščine ter dobre dostopnosti. Občina Jezersko mora postati prepoznavno turistično rekreacijsko območje z navezavo na širša regijska turistična območja gorenjske in ljubljanske regije ter sosednje Avstrije.
(2) Razvoj turizma se razvija v okviru turističnih kmetij in manjših družinskih hotelov. Prioritetno se pristopi k revitalizaciji območja hotelov v centru Zg. Jezerskega in revitalizaciji kmečkih gospodarstev.
(3) Zaradi zgodovinsko pogojenega razvoja dejavnosti v krajini je občina privlačna za razvoj dejavnosti, kot so planinarjenje, pohodništvo, gorsko kolesarjenje, turno smučanje, sankanje, drsanje in smučanje, kar se vključuje v turistično ponudbo, kot tudi dopolnilno dejavnost na kmetijah in na planinah.
(4) V okviru razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti se obnavljajo, posodabljajo in dopolnjujejo ureditve in objekti za razvoj rekreacije (nogomet, košarka, odbojka, trim steza, jahanje, adrenalinski park ipd.), in sicer na območjih z opredeljeno namensko rabo za te dejavnosti ter urejeno predpisano komunalno opremo.
(5) Za potrebe zimskih športov se oživi smučišče Mali vrh in uredita smučišči ob Planšarskem jezeru – družinsko smučišče pod kmetijo Kropivnik in smučišče Sibirija. Dolgoročno je predviden poseg na območju Jezerskega vrha, tik ob državni meji se uredi smučišče v povezavi s sosednjo Avstrijo. Za predvideni poseg je obvezna presoja vplivov na okolje.
(6) Pri načrtovanju območij turizma in rekreacije naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območjih kmečkih gospodarstev se sonaravno urejajo šotorišča, kamp se uredi ob Stari pošti, na območju adrenalinskega parka se prav tako predvidi kamp ali šotorišče.
(usmeritve za varstvo kulturne dediščine)
(1) Prostorski razvoj v občini se usmerja tako, da se celostno ohranja kulturno dediščino ter značilno poselitveno, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. Hkrati se dediščino vključuje v razvoj turizma ter se objekte in območja dediščine ureja skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Varstvo kulturne krajine se spodbuja skozi sistem prostorskega načrtovanje in ob ohranjanju tradicionalnih rab prostora. Urbanizacija ne sme vplivati na kakovost in tipologijo dediščine, kulturne krajine in na območje nacionalne prepoznavnosti.
(3) Za potrebe prostorskega načrtovanja se varuje vplivno območje kulturne dediščine, ki je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. Ker je celotno območje Jezerskega območje nacionalne prepoznavnosti, vplivna območja niso posebej zarisana. Vpliv vseh posegov se presoja z vidika možnih vplivov na prostorski pomen dediščine in z vidika možnih vplivov na krajinsko sliko gravitacijskega območja dediščine.
(4) Novi posegi v prostor naj se izogibajo arheološkim najdiščem. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij je dovoljeno posegati pod pogojem, kadar ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav ter pozitivnega mnenja pristojne službe za ohranjanje kulturne dediščine. Pri gradnji zahtevnih objektov in objektov GJI se zagotovi arheološke raziskave na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine.
(5) Preprečuje se upadanje števila objektov kulturne dediščine zaradi slabega gospodarjenja z njimi in nelegalnih posegov v prostor (nelegalne rušitve). V okviru varstva dediščine se posege pripravlja v skladu s prostorsko izvedbenimi pogoji, določenimi za varstvo posameznih tipov kulturne dediščine.
(6) Kulturna dediščina je prikazana v stanju prostora.
(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)
(1) Na območju občine se nahajajo posebna varstvena območja Natura 2000 – p POO, POO Kamniško-Savinjske Alpe, (SI3000264), POO Karavanke (SI3000285); POV Grintovci (SI5000024), na skrajnem SZ robu občine se nahaja tudi POV Karavanke (SI 5000030), kjer se upoštevajo splošne varstvene usmeritve za območja Natura 2000.
(2) Z naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se na naravni vrednoti ne izvajajo, razen če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti ter se pri tem v sodelovanju s pristojno službo za varstvo narave predvidi omilitvene ukrepe.
(3) Na ekološko pomembnem območju (EPO) se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov zavarovanih rastlinskih ali živalskih vrst, in sicer tako, da se ohranja evidentirane lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali rabo. V primeru, da se posegom na EPO ni mogoče izogniti, se te načrtujejo tako, da je negativni vpliv čim manjši, ponovno pa se omogoči povezanost habitatov in populacij, če je bila ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
(4) Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se zagotavlja obstoječa ali povečana naravna razširjenost habitatnega tipa, raba, ki zagotavlja dolgoročno ohranitev obstoječega habitatnega tipa, in tako, da se zagotavlja njihovo ugodno stanje v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov. Ohranja se varovane habitatne tipe, prav tako pa visokodebelne travniške sadovnjake, gozdne otoke, gruče in linije dreves, posamezna drevesa, obvodne pasove in zamočvirjena območja znotraj kulturne krajine ter suha negnojena travišča.
(5) Za vse dejavnosti na območju z naravovarstvenimi statusi je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.
(6) Območja z naravovarstvenim statusom so razvidna iz Prikaza stanja prostora.
(usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) V zemljišče se ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Ne sme se posegati:
– z zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;
– s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode;
– z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;
– s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(2) Splošni ukrepi za zmanjševanje tveganja na območjih potencialnih naravnih in drugih nesreč:
– razmeščanje dejavnosti v prostoru izven območij potencialnih nesreč;
– ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih;
– nadzor aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.
(3) Na poplavnem območju so prepovedane gradnje in posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna.
(4) Na drugih območjih občine naj se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem površja, preveri gibanje nivoja podtalne vode.
(5) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.
(6) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči.
(7) Skladno z načrtom zaščite in reševanja v Občini Jezersko so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma območja, pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– Lokacije sirene je v gasilskem domu, Zgornje Jezersko 85.
– Zbirno mesto za reševalne ekipe je v gasilskem domu Zgornje Jezersko 85.
– Helioport v EUP ZGJ12 Zgornje Jezersko – Helioport.
– Pokopališča: na obeh obstoječih pokopališčih so proste kapacitete, na pokopališču ob cerkvi sv. Ožbolta je možna tudi širitev.
– Pokopališča za živali: poginule živali se pokopljejo ob vsaki posamični kmetiji.
– Deponija ruševin je v opuščenem peskokopu v Kvancih.
– Sanitetni sprejemališči sta v gasilskem domu Zgornje Jezersko 85 in v zdravstveni ambulanti Zgornje Jezersko 82.
– Zbirno mesto gradbene mehanizacije je v komunalni coni Remont na Zgornjem Jezerskem.
– Zbirni mesti za materialno pomoč sta v gasilskem domu Zgornje Jezersko 85 in v kulturnem domu Korotan.
– Zbirni mesti tuje pomoči sta v gasilskem domu Zgornje Jezersko 85 in v kulturnem domu Korotan.
– Lokacije za postavitev zasilnih bivališč: uporabijo se travniške površine ob helioportu.
– Na območju občine bodo v okviru usmeritev za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah.
(8) Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi plazenja, erozije, poplav in zaradi nesreč z nevarnimi snovmi.
(območja za potrebe obrambe)
(1) V Občini Jezersko je za potrebe obrambe opredeljeno območje Virnikova planina, in sicer kot območje možne izključne rabe za potrebe obrambe.
(2) Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe predstavljajo varstveni režim v prostoru in so območja, ki so primarno namenjena drugim potrebam v izrednem ali vojnem stanju in krizi, ter za usposabljanje, v miru pa se jih lahko uporabi za obrambne potrebe v souporabi.
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
PIP določajo pogoje za načrtovanje posegov v prostor glede namembnosti, lege, velikosti, oblikovanja, parcelacije, priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varovanja zdravja ljudi.
3 IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
3.1 Splošne določbe
(1) Izvedbeni del OPN določa za celotno območje občine:
– enote urejanja prostora,
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– posebne prostorsko izvedbene pogoje po posameznih enotah urejanja prostora,
– območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) in
– usmeritve za izdelavo OPPN.
(2) Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javnopravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek parcelacije, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
3.2 Enote urejanja prostora
(1) Enote urejanja prostora (EUP) so določene za celotno območje Občine Jezersko skladno z namensko rabo prostora. EUP je enovito območje, določeno na podlagi analize skupnih značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov, strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev.
(2) Podrobnejša namenska raba prostora je v posamezni enoti urejanja določena po načelu pretežnosti.
(3) EUP so za območja naselij označene z tročrkovno oznako, ki izhaja iz imena naselja in zaporedne številke enote/podenote.
(4) Za posamezno enoto urejanja prostora (EUP) veljajo:
– splošni prostorsko izvedbeni pogoji (PIP) za istovrstna območja in površine po namenu, razen če v posebnih prostorsko izvedbenih pogojih (PPIP) ni določeno drugače;
– določila za dopustno izrabo prostora, ki so opredeljena za posamezne vrste namenskih rab;
– varstveni in drugi režimi.
(5) EUP, na katerih je predviden občinski podrobni prostorski načrt, je označena z oznako OPPN.
(6) Za EUP, v katerih se nahaja kulturna dediščina, veljajo PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine in PPIP, če so za dediščini pripadajočo EUP določeni. Kulturna dediščina je razvidna iz prikaza stanja prostora.
(7) Za EUP, v katerih se nahajajo naravne vrednote, veljajo PIP za celostno ohranjanje naravnih vrednot ali PPIP. Naravne vrednote so razvidne iz prikaza stanja prostora.
3.3 Območja namenske rabe prostora
(splošna določila o namenski in podrobnejši namenski rabi prostora)
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ | |
S OBMOČJA STANOVANJ, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in so členjena na podrobnejšo namensko rabo: |
SS | stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi |
SK | površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju |
SP | površine počitniških objektov, ki so namenjene za počitek |
A OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE |
C OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim in bivanju; |
CU | osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnih ali novih jeder, kjer gre za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje |
I OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
IG | gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim |
B POSEBNA OBMOČJA |
BT | površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev |
Z OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
ZS | površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem |
ZP | parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju |
ZK | pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle |
P OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN |
PC | površine cest |
PO | ostale prometne površine |
PH | helioporti |
O OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
O | okoljska infrastruktura s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki |
E OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
T OBMOČJA TELEKOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K1 | najboljša kmetijska zemljišča |
K2 | druga kmetijska zemljišča |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
G GOZDNA ZEMLJIŠČA |
G | območja gozdov, zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom z gozdovih določena kot gozd |
IV. OBMOČJA VODA |
V OBMOČJA VODA |
VC | celinske vode |
VI | območja vodne infrastrukture |
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
L OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
LN | območja mineralnih surovin |
oo OSTALA OBMOČJA |
(2) Preko območij podrobnejše namenske rabe segajo območja sekundarne rabe. To so varstveni pasovi vodnih virov, območja ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine ter varovanja in varstveni pasovi gospodarske javne infrastrukture.
(3) Namenska raba prostora je prikazana na kartah v merilu 1:5000 »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobne namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(4) Preglednica enot urejanja prostora
EUP OZNAKA | EUP NAZIV | OPPN | OZNAKA NAMENSKE RABE |
SPJ 01 | Spodnje Jezersko – Podlog | | PC, K2, SS |
SPJ 02 | Spodnje Jezersko – Bajte | | SS, PC, K2 |
SPJ 03 | Spodnje Jezersko – Zgornje Fužine | | SS |
SPJ 04 | Spodnje Jezersko – kmetija Kovk | | A |
SPJ 05 | Spodnje Jezersko – marof Kovk | | A |
SPJ 06 | Spodnje Jezersko – Lindav | | A |
SPJ 07 | Spodnje Jezersko – kmetija Rezman | | A |
SPJ 08 | Spodnje Jezersko – kmetija Ažman | | A |
SPJ 09 | Spodnje Jezersko – cona Gaštej – Plaznik | | SS, IG |
SPJ 10 | Spodnje Jezersko – Planina Javornik | | K2, G |
SPJ 12 | Spodnje Jezersko – peskokop Za vrati | OPPN | LN |
SPJ 13 | Spodnje Jezersko – kmetija Močnik | | A |
SPJ 14 | Spodnje Jezersko –Spodnji kraj | | SS, VC |
SPJ 15 | Spodnje Jezersko – ostali del | | PC, E, K2, G, VC, OO |
SPJ 16 | Spodnje Jezersko – Ovčja koča | | A |
SPJ 17 | Spodnje Jezersko – Praprotnikova koča | | A |
SPJ 18 | Spodnje Jezersko – Gozdarska koča | | A |
SPJ 19 | Spodnje Jezersko – Lovska koča | | A |
SPJ 20 | Spodnje Jezersko | | A |
SPJ 21 | Spodnje Jezersko – Podlog | | A |
SPJ 22 | Spodnje Jezersko – Kovk | | A |
SPJ 23 | Spodnje Jezersko – Punčuh | | A |
SPJ 24 | Spodnje Jezersko – Kovkova žaga | | A |
SPJ 25 | Spodnje Jezersko – Kovkov mlin | | A |
ZGJ 01/1 | Zgornje Jezersko – Center | | CU |
ZGJ 01/2 | Zgornje Jezersko – Center | | VC, SS |
ZGJ 01/3 | Zgornje Jezersko – Center | | CU |
ZGJ 01/4 | Zgornje Jezersko – Center | | ZP, ZK, PC |
ZGJ 01/5 | Zgornje Jezersko – Center | | ZP |
ZGJ 01/6 | Zgornje Jezersko – Center | | VC, ZS |
ZGJ 01/7 | Zgornje Jezersko – Center | | ZP |
ZGJ 01/8 | Zgornje Jezersko – Center | | ZP |
ZGJ 01/9 | Zgornje Jezersko – Hoteli | OPPN | BT |
ZGJ 02 | Zgornje Jezersko – Pri Kovaču | OPPN | SS |
ZGJ 03 | Zgornje Jezersko – Kvanci | | SS |
ZGJ 04 | Zgornje Jezersko – ostali del | | G, PC, VC, OO, K2, K1 |
ZGJ 05/1 | Zgornje Jezersko – Kulturna krajina | | PC, K1, K2, G, VC, VI, OO |
ZGJ 05/2 | Zgornje Jezersko – Kulturna krajina | | A |
ZGJ 05/3 | Zgornje Jezersko – Kulturna krajina | | A |
ZGJ 05/4 | Zgornje Jezersko – Kulturna krajina | | A |
ZGJ 05/5 | Zgornje Jezersko – Kulturna krajina | | A |
ZGJ 05/6 | Zgornje Jezersko – Kulturna krajina | | A |
ZGJ 05/7 | Zgornje Jezersko – Kulturna krajina | | A |
ZGJ 05/8 | Zgornje Jezersko – Kulturna krajina | | A |
ZGJ 05/9 | Zgornje Jezersko – Kulturna krajina | | A |
ZGJ 06 | Zgornje Jezersko – Komunalna cona Jezersko – Remont | | O |
ZGJ 07 | Zgornje Jezersko – Adrenalinski park | OPPN | ZS |
ZGJ 08 | Zgornje Jezersko – smučišče Mali vrh | | K2, G, BT |
ZGJ 09 | Zgornje Jezersko – Pri jezeru | OPPN | BT |
ZGJ 10 | Zgornje Jezersko – parkirišča jezero | | PC |
ZGJ 11 | Zgornje Jezersko – Stara pošta | | SS |
ZGJ 12 | Zgornje Jezersko – Helioport | | K2 |
ZGJ 13 | Zgornje Jezersko – kmetija Žarkovo | | A |
ZGJ 14/1 | Zgornje Jezersko – kmetija Zg. Virnik | | A |
ZGJ 14/2 | Zgornje Jezersko – kmetija Zg. Virnik – šotorišče | | K2 |
ZGJ 15 | Zgornje Jezersko – kmetija Roblek | | A |
ZGJ 16 | Zgornje Jezersko – kmetija Anko in Podvršnik | | A |
ZGJ 17 | Zgornje Jezersko – kmetija Drnovšek | | A |
ZGJ 18 | Zgornje Jezersko – kmetija Štular | | A |
ZGJ 19/1 | Zgornje Jezersko – kmetija Šenk | | A |
ZGJ 19/2 | Zgornje Jezersko – kmetija Šenk – šotorišče | | K2 |
ZGJ 20 | Zgornje Jezersko – kmetija Jenk | | A |
ZGJ 21/1 | Zgornje Jezersko – kmetija Kropivnik | | A |
ZGJ 21/2 | Zgornje Jezersko – smučišče Kropivnik | | K2 |
ZGJ 22 | Zgornje Jezersko – kmetija Ancelj | | A |
ZGJ 23 | Zgornje Jezersko – kmetija Mlinar | | A |
ZGJ 24 | Zgornje Jezersko – kmetija Muri | | A |
ZGJ 25 | Zgornje Jezersko – kmetija Karničar | | A, CU |
ZGJ 26 | Zgornje Jezersko – kmetija Spodnji Virnik | | A |
ZGJ 27 | Zgornje Jezersko – kmetija Murn | | A |
ZGJ 28 | Zgornje Jezersko – Rakeževo | | A |
ZGJ 29 | Zgornje Jezersko – Podvršnik | | A |
ZGJ 30 | Zgornje Jezersko – Jezerski vrh | OPPN | BT |
ZGJ 31 | Zgornje Jezersko – Melišče pod Ravensko Kočno | OPPN | LN |
ZGJ 32 | Zgornje Jezersko – ob cerkvi sv. Andreja | | CU, K2, A, PC |
ZGJ 33 | Zgornje Jezersko – Žabji trg | | SS |
ZGJ 34/1 | Zgornje Jezersko – kmetija Makek | | A |
ZGJ 34/2 | Zgornje Jezersko – kmetija Makek – šotorišče | | K2 |
ZGJ 35 | Zgornje Jezersko – peskokop Sp. Virnik | OPPN | LN |
ZGJ 36 | Zgornje Jezersko – Vaniška žaga | | IG |
ZGJ 37 | Zgornje Jezersko – Lehnjak | OPPN | PC, G, OO |
ZGJ 39 | Zgornje Jezersko – Marof Makek | | A |
ZGJ 40 | Zgornje Jezersko – smučišče Sibirija | | K2, G |
ZGJ 41 | Zgornje Jezersko – žaga Makek | | IG |
ZGJ 42 | Zgornje Jezersko – Gorniški center | | BT, K2 |
ZGJ 43 | Zgornje Jezersko – Lovski dom | | A |
ZGJ 44 | Zgornje Jezersko – Roblekova žaga | | A |
ZGJ 45 | Zgornje Jezersko – Ankova karavla | | A, G |
ZGJ 46 | Zgornje Jezersko – Murnovo | | A |
ZGJ 47 | Zgornje Jezersko – Virnikova karavla/učni center GRS | | A |
ZGJ 48 | Zgornje Jezersko – lovska koča Stanič | | A |
ZGJ 49 | Zgornje Jezersko – Mošnikova planina | | A |
ZGJ 50 | Zgornje Jezersko – Štularjeva planina | | A |
ZGJ 51 | Zgornje Jezersko – Jenkova planina | | A, K2 |
ZGJ 52 | Zgornje Jezersko – Češka koča | | A |
ZGJ 53 | Zgornje Jezersko – Kranjska koča | | A |
ZGJ 54 | Zgornje Jezersko – Partizanska bolnišnica Krtina | | A |
ZGJ 55 | Zgornje Jezersko – V Kvancih | | A |
ZGJ 56 | Zgornje Jezersko – V Kvancih | | A |
ZGJ 57 | Zgornje Jezersko | | A |
ZGJ 58 | Zgornje Jezersko | | A |
ZGJ 59 | Zgornje Jezersko – Žagar | | A |
ZGJ 60 | Zgornje Jezersko – Šenk | | A |
ZGJ 61 | Zgornje Jezersko – Olip | | A |
ZGJ 62 | Zgornje Jezersko – Smrečje | | A |
ZGJ 63 | Zgornje Jezersko – Rubenik | | A |
ZGJ 64 | Zgornje Jezersko – Cibašek | | A |
ZGJ 65 | Zgornje Jezersko – Makekova bajta | | A |
ZGJ 66 | Zgornje Jezersko – karavla Pečovnik | | A |
ZGJ 67 | Zgornje Jezersko – karavla Jezerski vrh | | A |
3.4 Skupni prostorsko izvedbeni pogoji
(dopustna izraba prostora)
(1) Za stavbe splošnega družbenega pomena v območju centralnih dejavnosti ter za stanovanjske stavbe za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin) se zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti.
(2) V območju dediščine Kulturne krajine Zgornjega Jezerskega in na območjih, kjer je prisotna kulturna dediščina, se ohranja faktor zazidanosti dejanskega stanja.
(3) V posamezni EUP se upošteva faktor zazidanosti dejanskega stanja.
Na celotnem območju OPN Jezersko so dovoljeni naslednji posegi, razen če v tem odloku ni določeno drugače.
(1) Vzdrževanje obstoječih zakonito zgrajenih objektov in naprav:
– Za obstoječe objekte in naprave: redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist; adaptacije, spremembe rabe in namembnosti, rekonstrukcije ter dozidave, nadzidave in gradnje (stavb in gradbeno inženirskih objektov), tako da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici, funkcionalne dopolnitve, odstranitve objektov, spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov in delov objektov v dejavnosti, ki so določene z namembnostjo posameznega območja urejanja, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja.
(2) Pri izvajanju vzdrževalnih del je potrebno upoštevati naslednja določila:
– Pri rednih vzdrževalnih delih večstanovanjskih objektov, poslovno stanovanjskih objektov in objektov s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (šola, vrtec) je treba upoštevati:
– dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in materialu, barvno pa se objekti morajo uskladiti s pogoji iz tega odloka;
– pri obnovi fasad je treba upoštevati pogoje iz tega odloka;
– pri vzdrževanju je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.
– Za objekte, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba za dela v zvezi z vzdrževanjem objektov pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(3) Gradnje
– Gradnje so dovoljene za tiste objekte, katerih raba oziroma namembnost je skladna s podrobnejšo (prevladujočo ali dodatno dovoljeno) namensko rabo, kot je določena za enoto urejanja, v kateri se bo izvajala gradnja objekta, in če so njihovi vplivi na okolje v okvirih s predpisi dovoljenih vplivov na okolje.
– Gradnje novih zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov na stavbnih zemljiščih.
– Gradnja objektov (seniki, skednji, kmečke lope) po velikosti ne sme presegati dimenzij drugih objektov kmetije; objekti morajo biti zgrajeni z upoštevanjem tradicionalnih arhitekturnih vzorcev.
– Dozidave, nadzidave in rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, ki so v skladu z namensko rabo območja, razen na objektih kulturne dediščine.
(4) Odstranitve objektov in delov objektov so dopustne:
– če se s tem ne poruši stavbni red, kadar gre za novogradnjo, kadar je odstranitev potrebna zaradi gradnje javne infrastrukture oziroma urejanja javnih površin in kadar je predvidena rekultivacija.
– Odstranitve objektov ali delov objektov kulturne dediščine niso dopustne; izjeme so primeri, ki jih določa Zakon o varstvu kulturne dediščine.
(5) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo, če je zagotovljen zahtevan odmik od parcelne meje.
(6) V primeru obstoječega objekta ali ureditve, ki ima neprimerno dejavnost glede na določeno namensko rabo, je potrebno določiti sanacijske ukrepe, vplive na okolje zmanjšati na stopnjo, dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti dejavnosti na obstoječi lokaciji.
(7) Spremembe namembnosti so dovoljene pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja in dejavnostmi, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje.
(8) Legalizacije nedovoljenih in neskladnih gradenj so dopustne pod enakimi pogoji, kot veljajo za novogradnje.
(9) Za obstoječa degradirana območja in za obstoječe objekte, ki imajo neprimerno dejavnost glede na določeno namensko rabo, je potrebno določiti sanacijske ukrepe in vplive na okolje zmanjšati na stopnjo, dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti neprimerne dejavnosti na obstoječi lokaciji.
(10) Gradnje novih objektov na območjih kulturne dediščine vključno z dozidavo, nadzidavo in rekonstrukcijo ter odstranitvijo obstoječih objektov ali delov objektov kulturne dediščine so dopustne samo, če je v ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(11) Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine mora upoštevati varstvene usmeritve. Na območjih z nepremično kulturno dediščino in na vplivnih območjih je pred načrtovanjem posegov in vzdrževalnih del potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(12) Gradnje novih objektov na poplavno ogroženih območjih niso dovoljene do ugotovitve možnosti gradnje na osnovi razredov poplavne nevarnosti, ki so določeni v hidrološko hidravlični študiji.
(13) Na obstoječih objektih razpršene gradnje, ki so zgrajeni na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije ter nadzidave in dozidave za izboljšanje standarda, in sicer na zemljišču, ki je v izdanih dovoljenjih s področja graditve opredeljeno kot gradbena parcela. Za izvedbo dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji za posamezna območja namenske rabe glede na namen, ki mu je določen v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah obstoječih objektov razpršene gradnje je dovoljena gradnja tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni na površini podrobnejše namenske rabe z enakim namenom, kot je ugotovljeni namen obstoječih objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje.
(14) Rekonstruiranje objektov, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se načrtuje in izvaja pod pogoji in s soglasjem pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. Na območjih dediščine so novogradnje možne le v primeru, da so vsi obstoječi objekti izkoriščeni in ne zadoščajo za zagotovitev potreb. Umestitev in oblikovanje novogradenj je treba utemeljiti z analizo objektov posameznega območja. Novi objekti morajo biti v volumnih podrejeni obstoječim.
(15) Rekonstrukcije obstoječih objektov se dovoli na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je namen obstoječega objekta skladen s pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobne namenske rabe in podrobnimi izvedbenimi pogoji za podenoto ali enoto urejanja prostora.
(16) Postavitev bivalnih kontejnerjev, kioskov, tipskih in drugih objektov in naprav ni dovoljena.
(dopustni objekti, naprave in ureditve gospodarske javne infrastrukture)
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN Jezersko dopustni:
– objekti, vodi in naprave vodovodnega omrežja;
– objekti, vodi in naprave kanalizacijskega omrežja;
– objekti, vodi in naprave vročevodnega omrežja;
– omrežje javne razsvetljave;
– podzemno elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje ter prostostoječe transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj, nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj in nadzemni komunikacijski vodi;
– zbiralnice za odpadke;
– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
– pločniki in pešpoti;
– avtobusna postajališča;
– kolesarske steze in dovozne ceste do objektov;
– brvi in mostovi;
– vodnogospodarske ureditve;
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov in površin za pešce);
– ureditev dostopov za invalide;
– vzdrževanje in urejanje cest;
– urejanje in vzdrževanje parkirnih površin na stavbnih zemljiščih, če služijo osnovni namembnosti območja.
(2) Za vsa ostala dela, ki niso gradnja ampak v skladu s predpisi o urejanju prostora pomenijo drug poseg v prostor, kot so npr. agrooperacije, melioracije, krčitve gozda, prostori za skladiščenje lesa, velja, da morajo biti posegi načrtovani sonaravno. Za vse dejavnosti na območju z naravovarstvenimi statusi je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) V vseh EUP je dovoljena gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno s pogoji tega odloka, razen če ni za posamezno EUP prepovedana ali omejena le na določeno vrsto objekta.
(2) Postavitev reklamnih panojev (jumbo plakatov), svetlobnih napisov ali drugih oblik vizualnega oglaševanja vseh velikosti in oblik je na območju občine prepovedana.
(3) Na območju EUPZGJ05 Zgornje Jezersko – Kulturna krajina se lahko pomožni kmetijsko – gozdarski objekti gradijo le na stavbnih zemljiščih, razen če v PPIP ni določeno drugače.
(4) Gradnja objektov: garaža, drvarnica, zimski vrt, lopa, vrtna uta in nadstrešnica je dovoljena le na stavbnih parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in v skladu s podrobno namensko rabo zemljišč.
(5) Nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe ni mogoče graditi na stavbnih parcelah večstanovanjskih objektov, na skupnih funkcionalnih zemljiščih, na zemljiščih javnega dobrega in območjih, ki se urejajo z OPPN, razen opreme javnega prostora ali če je v posamezni EUP dovoljeno.
(6) Vrste, velikost in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti v skladu s pogoji za posamezno območje namenske rabe in pogoji, navedenimi za posamezno EUP. V primeru, da je enostavni ali nezahtevni objekt predviden kot prizidek k matičnemu, se oblikovanje poenoti z matičnim objektom, streha nad njim pa je podaljšek obstoječe strešine.
(7) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov z ravno streho ni dovoljena. Ravne pohodne strehe so dovoljene le pri objektih zaprtih/zastekljenih teras.
(8) Na območju občine se lahko postavijo pomožni kmetijsko-gozdarski objekti na obstoječih stavbnih zemljiščih, če so neposredno vezani na dejavnost kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
(9) Gradnja novih gozdnih cest in vlak je mogoča samo v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti na gozdnih zemljiščih (G) pod pogoji, da poseg ne ogroža sosednih zemljišč in obstoječe infrastrukture.
(10) Obvestilne in usmerjevalne table za lastne potrebe morajo biti postavljene znotraj označenega naselja in na način, ki ga predpisuje lokalna skupnost. Oglaševanje na kmetijsko-gozdarskih objektih ni dovoljeno.
(11) Sprememba namembnosti enostavnega ali nezahtevnega objekta v objekt za stanovanjski ali poslovni namen ni dovoljena.
(12) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti priključkov na GJI, razen kmetijsko-gozdarskih objektov, ki služijo namenu opravljanja dejavnosti kmetijskega gospodarstva: rastlinjak in hlev.
(13) Klimatskih naprav ni dovoljeno nameščati na ulične fasade objektov in na objektih kulturne dediščine. Klimatskih naprav ni dovoljeno postavljati na fasado in druge dele objektov tako, da bi imele moteče vplive na sosednje objekte, stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje. Klimatske naprave naj se na objekte nameščajo tam, kjer so vidno najmanj izpostavljene.
(14) Objekti za lastne potrebe
– Objekti za lastne potrebe morajo biti grajeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Dovoljeni so le pritlični objekti. Kadar so zasnovani kot prizidki k osnovnemu objektu, se praviloma izvedejo tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta v istem materialu in naklonu ali se priključi k osnovnemu objektu kot prečna streha. Če je objekt za lastne potrebe prostostoječ, se sleme strehe izvede v smeri daljše stranice. Strešne odprtine in frčade niso dovoljene.
– Sprememba namembnosti nezahtevnega objekta za lastne potrebe, ki je bil postavljen oziroma zgrajen na osnovi priglasitve del ali lokacijske informacije, v objekt za stanovanjski ali poslovni namen ni mogoča.Prav tako niso mogoči samostojni infrastrukturni priključki nezahtevnih objektov za lastne potrebe na javno infrastrukturo, kot so vodovod, elektrika, kanalizacija.
– Vetrolovov in zimskih vrtov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture.
(15) Ograje
– Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se postavljajo žive meje (zasaditve z avtohtonimi grmovnicami), lesene ograje (plotovi, vereje ali lese) ali kombinacija žive meje z leso. Zidovi in druge masivne ograje ter kovane ograje niso dovoljene. Obstoječi kamniti zidovi – grajeni suhozidovi na območju dediščine (cerkva in pokopališč) se ohranjajo in obnavljajo.
– Na stanovanjskih območjih višine ograj ne smejo presegati 1,00 m, kar ne velja za varovalne in igriščne ograje. Na območjih kulturne dediščine postavljanje protihrupnih ograj ni dovoljeno.
– Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti parceli za gradnjo in ne proti dovozni cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika cestišča, oziroma je za njihovo postavitev treba pridobiti soglasje upravljavca ceste.
– Ograjevanje zemljišč izven stavbnih zemljišč ni dovoljeno, razen v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter za potrebe kmetijstva, gozdarstva, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva voda.
– Odmik ograje od sosednje parcele je minimalno 0,50 m. Ograja je lahko postavljena tudi na posestno mejo ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča.
– Odmik ograj od zemljišč javnih cest je najmanj 1,00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
(16) Oporni zidovi
– Oporne zidove višine 1,20 m je dovoljeno graditi na gradbenih parcelah na podlagi zahtev, ki izhajajo iz geomehanskega poročila, izdelanega za obravnavano parcelo. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah. Višina zemljišča na meji parcele za gradnjo mora biti prilagojena višini sosednje parcele.
– Oporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani z upoštevanjem kvalitetnih principov gradnje in oblikovanja, ki so značilni za poselitveno območje Jezerskega. Izvedeni naj bodo iz naravnih materialov, kamniti oporni zidovi se izvajajo v maniri suhozida. Lahko so izvedeni tudi v lesu kot kašte in ozelenjeni z avtohtonimi rastlinami. Prioritetno se nivojska razlika terena izvaja s travnatimi brežinami.
– Od sosednjega zemljišča morajo biti oporni zidovi odmaknjeni najmanj 0,50 m oziroma toliko, da so v celoti grajeni na parceli, h kateri se gradijo. Ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč pa so lahko zgrajeni tudi na parcelni meji, vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih.
– Odmik opornih zidov od zemljišč javnih cest je najmanj 1,00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
(17) Pomožni infrastrukturni objekti
– V vseh prostorskih enotah je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje prostorske enote ali prečkajo prostorsko enoto, vse ob smiselnem upoštevanju pogojev za oblikovanje arhitekture, ureditev okolice objektov in urbane opreme. Vidne nosilce infrastrukturnih vodov se ohranja in izvaja v leseni konstrukciji.
– Nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje se v naseljih in na območjih prepoznavnosti kulturne krajine praviloma izvede podzemno.
– Ekološki otok se oblikuje tako, da je oblikovno skladen z elementi cestnega prostora in okoliške pozidave in da vidno ni moteč v pogledih iz neposredne okolice. Oblikovanje naj bo enotno za območje celotne občine. V območjih namenske rabe ZS, ZK in ZP so ekološki otoki dopustni le za potrebe dejavnosti na zelenih površinah.
– Protihrupne bariere se na območjih naselij lahko gradijo le do višine 1,80 m od nivelete ceste. Gradnja protihrupnih barier je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa ali na podlagi določil OPPN, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške poselitve.
– Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije in snežnih plazov se lahko gradijo na območjih, ki so podvrženi nevarnosti erozije in plazov.
– Dovoljena je postavitev solarnih modulov na strehah objektov tako, da ne presegajo višine slemena objekta in ne odstopajo od površine strešne plošče za več kot 0,50 m. Na objektih kulturne dediščine nameščanje sončnega zbiralnika ali sončnih celic (fotovoltaika) ni dovoljena.
(18) Pomožni kmetijsko gozdarski objekti
– Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte je dovoljeno graditi le za potrebe registriranih kmetij v območjih namenske rabe SS, A, K2 in G. Pogoj je tudi, da na območju kmetije vsi obstoječi objekti služijo funkciji, za katero so bili zgrajeni.
– Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih se lahko gradijo: priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture, razen priključek na cesto, ki je dopusten le ob rekonstrukciji lokalnih cest; mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode, vrtina, vodnjak ali vodomet, krmišče, molzišče, hlevski izpust, lesene ograje za pašo živine 1,50 m višine, senik in kmetijski nezahtevni objekti: gnojišče, zbiralnik gnojnice in gnojevke, vodni zbiralnik, vkopan v tla, leseno korito za vodo, obora za rejo divjadi.
– Gradnja novih gozdnih cest in vlak na gozdnih površinah je mogoča samo v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti.
– Postavitev lovskih prež, krmišč in drugih lovskih enostavnih objektov je mogoča v skladu z usmeritvami lovskih načrtov.
– Čebelnjaki zunaj območij kmetij so praviloma prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel ne bo posegalo na poselitveno območje.
– Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč je dovoljeno v primeru obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine in fizičnega varovanja in ograjevanje posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč.
– Sprememba namembnosti pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, ki so bili zgrajeni izven območja stavbnih zemljišč kmetije, v bivalni ali poslovni objekt, ni dopustna.
(19) Začasni objekti
– Začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavi na zemljiščih, ki so prometno dostopna in je zanje možno organizirati parkirne površine. Postavi se lahko le za določen čas. Priključen mora biti na razpoložljive obstoječe priključke javne gospodarske infrastrukture. Praviloma se postavi ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti, in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na naravni in kulturni dediščini.
– Kiosk je dovoljeno postaviti le kot začasni objekt za čas trajanja prireditev.
– Sezonski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se jih v primeru intervencije lahko odstrani. Gostinski vrtovi na javnih površinah se urejajo na podlagi posebnih predpisov občine. Za zaščito pred soncem se uporabljajo platneni senčniki enotne barve na vseh gostinskih vrtovih.
– Montažni začasni objekti in kioski morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v območjih, namenjenih turizmu.
(20) Spominska obeležja
– Izvedejo se v naravnem lesu (brez barvanja) in kamnu iz neposredne okolice (lokalni materiali).
(21) Objekti za oglaševanje
– Oglaševanje na območju celotne občine je dovoljeno v skladu s celostno podobo objektov za oglaševanje. V tem sklopu so dovoljeni: objekti za oglaševanje za lastne potrebe (označba dejavnosti), usmerjevalne table (na križiščih kot usmeritev k določenim ciljem) in obvestilne-informacijske table (oglasne deske za oglaševanje dogodkov lokalnega pomena). Obvestilne in usmerjevalne table morajo biti postavljene znotraj označenega naselja in na način, ki ga predpisuje celostna podoba. Oblikovanje mora slediti ostali urbani opremi. Njihova lokacija ne sme zastirati pogleda na odprto krajino ali na enote kulturne dediščine. Objekte za oglaševanje za lastne potrebe je dovoljeno postavljati na parcelo objekta, kateremu služijo, in na fasado objekta, pri čemer le-ti ne smejo postati poudarek fasade.
– Objekti za oglaševanje so dovoljeni le na območjih stavbnih zemljišč in ne smejo ogrožati prometne varnosti.
– Na območjih, ki niso varovana s posebnimi predpisi, so izjemoma dovoljene postavitve objektov, namenjenih oglaševanju v času prireditev. Organizator prireditve mora poskrbeti za enoten izgled oglaševanja na prireditvi.
(22) Urbana oprema
– Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine, morajo biti v naselju in krajini oblikovani enotno, v skladu s celostno podobo urbane opreme za celotno občino. Izvedejo se v naravnem lesu (brez barvanja), dopustni so zaščitni premazi, ki dopuščajo staranje lesa.
– V prostor morajo biti umeščeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb, da ne zastirajo pogledov ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
– Urbana oprema mora biti oblikovno usklajena z objekti za oglaševanje. Na celotnem območju občine se elementi za oglaševanje, usmerjanje in obveščanje opredelijo v elaboratu Celostna podoba urbane opreme skladno z kulturno varstvenimi pogoji pristojne službe za varstvo dediščine.
(23) Celostna podoba urbane opreme
Občina bo v roku 24 mesecev po sprejetju OPN pridobila Celostno podobo urbane opreme. V vmesnem času je dovoljena postavitev začasne, po vzoru obstoječih kvalitetnih elementov urbane opreme.
(spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne v skladu z namensko rabo zemljišč in namembnostjo objektov, ki je določena za enoto urejanja prostora.
(2) V območjih stanovanj, kjer je nestanovanjska raba sicer omejena, se v objektih, v katerih se na dan uveljavitve tega OPN izvaja na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj nestanovanjska raba, dovoli rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja s povečanjem uporabne površine za nestanovanjsko rabo do 20 %, če je prilagoditev objekta nujna za ohranitev izvajanja dejavnosti. S temi spremembami se ne sme poslabšati bivalnih razmer in stanja v okolju, kar se dokaže z okoljsko presojo.
(3) Kadar sprememba namembnosti objekta zahteva rekonstrukcijo objekta, je treba glede na novo namembnost v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja preveriti značilnosti objekta, ki pogojujejo njegovo požarno in potresno varnost.
(lega objektov na zemljišču)
(1) Nove stavbe, nezahtevni in enostavni objekti (nad in pod terenom) morajo biti odmaknjeni od parcelnih meja 4,0 m, tako da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele. Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju. Manjši odmik (vendar ne manjši od 1,50 m) je mogoč le, če je zagotovljeno požarno varstvo, in s soglasjem lastnika sosednje parcele.
(2) Odmiki novozgrajenih objektov morajo slediti gradbeni liniji obstoječih objektov ob ulicah in obstoječim gradbenim linijam v prostoru. Takšni odmiki veljajo tudi za enostavne objekte. Če gradbene linije v prostoru ni, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.
(3) Odmik garaže od javne prometnice oziroma izvoza iz zaprtih parkirnih prostorov znotraj stavb oziroma odprtih (javnih ali zasebnih) parkirišč, katerih izvoz ni pravokoten na os javne ceste, znaša najmanj 6,00 m od cestnega sveta.
(4) Odmiki med objekti naj bodo enaki višini kapi višjega objekta, razen ko predvideni objet leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, kjer mora biti odmik enak 1,5 kratniku višine kapi predvidenega objekta (osončenje).
(5) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se z grafično analizo okolice, ki jih morajo vsebovati lokacijski podatki posebnega dela projekta, utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo orientacijo slemen.
(6) Stavbno zemljišče mora biti varno za gradnjo. Na plazovitih in nestabilnih območjih je gradnja mogoča le po predhodno izdelanem geotehničnem elaboratu, na območjih visoke podtalnice je potrebna izdelava geotehničnega in hidrološkega elaborata.
(7) Graditev na poplavnih in erozijsko ogroženih območjih je možna le v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) oziroma z istovrstnimi predpisi, ki bi stopili v veljavo po sprejetju tega odloka.
(8) Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih plati dosedanjih posegov. Na celotnem obravnavanem območju je potrebno dosledno upoštevati izhodišča, usmeritve in pogoje za opredeljena območja varstva narave in kulturne dediščine.
(9) Podrobnejše usmeritve za odmik od gozdnega roba:
Nove stanovanjske in proizvodne objekte ob gozdnih površinah naj se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben zaradi zagotovitve varnosti objektov.
– Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi je potrebno načrtovati rešitve za obstoječi javni dostop do sosednjih območij gozdov z javne prometnice in sicer tako, da je prostor za dostop načrtovan v območju stavbnih zemljišč, da omogoča ureditev prometnice za odvoz gozdnih lesnih proizvodov in da je ta prostor določen tudi s parcelacijo. Pas za ta namen na robu območja stavbnih zemljišč ob območjih gozdov mora biti širok najmanj 5 m.
(1) Etažnost stanovanjskih in gospodarskih objektov pri kmetijah je klet, pritličje, nadstropje in izkoriščeno podstrešje, vendar mora biti klet v celoti vkopana. Maksimalna višina kolenčnega zidu je 0,40 m.
Pri objektih, kjer je klet le delno vkopana, je dovoljena etažnost: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje, maksimalna dovoljena višina kolenčnega zidu je 1,00 m.
Pri tem je treba skrbeti, da se ohrani razmerje zidanega dela objekta do strehe v razmerju, značilnem za posamezno vrsto objekta v naselju in arhitekturni krajini.
(2) Novogradnje naj upoštevajo obstoječo morfologijo, tlorisne gabarite oziroma obstoječe prostorninske mase. Novogradnje na izpostavljenih legah in grebenih morajo biti zgrajene tako, da so nad terenom vidni le pritličje, nadstropje in streha, če je klet le delno vkopana, pa je dovoljena etažnost le klet, pritličje in streha.
(3) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalne gabarite naselij, zaselkov ali gruče objektov oziroma posameznih ureditvenih enot na način, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja, zaselka, gruče objektov.
(4) Tlorisne površine objektov v okviru obstoječih naselij, zaselkov ali gruče hiš naj bodo podolgovate, v razmerju stranic 1:1,4 ali več.
(5) Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenim gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidani del mora upoštevati odmike od parcelnih mej. Dodani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo, skladno s sosednjimi kvalitetno oblikovanimi objekti v naselju.
Površina dozidave lahko meri le 30 % zazidane površine obstoječega objekta, pri čemer je treba ohraniti razmerje tlorisnih stranic objekta, kot je to opredeljeno v prejšnjem odstavku.
(6) Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno s predpisi in tem odlokom.
(7) Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta.
(1) Pri oblikovanju objektov je potrebno slediti oblikovanju avtohtonih objektov. Novi objekti naj upoštevajo obstoječo morfologijo, tlorisne gabarite oziroma obstoječe prostorninske mase.
(2) Pri vseh objektih (stanovanjskih, gospodarskih, enostavnih in nezahtevnih) mora biti streha simetrična dvokapnica z napušči minimalne širine 0,30 m, z naklonom 38°–45°, enak naklon vseh strešin. Dovoljene so lesene in cementne kritine. Osvetljevanje podstrešja je dovoljeno s klasično frčado. Osna razporeditev frčad naj sledi rastru odprtin na spodnji etaži (etažah). Sleme frčade ne sme presegati višine slemena osnovne strehe.
(3) Če ni za posamezno enoto urejanja določeno drugače, morajo gradnje objektov (tudi nadzidave in dozidave), nezahtevni in enostavni objekti ter drugi posegi v prostor ohranjati tradicionalno stavbno izročilo.
(4) Stanovanjski objekti (enostanovanjski, dvostanovanjski do največ štiristanovanjski):
– Tloris stanovanjskih objektov mora biti podolgovat z razmerjem stranic 1:1,4 ali več.
– Višinski gabarit največ K + P + 1 + M (vendar le, če je klet v celoti vkopana), pri nadstropnih objektih je višina kolenčnega zidu največ 0,40 m.
– Pri pritličnih objektih je pritličje pri vhodu lahko največ 1,00 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice s pozidano ograjo pa masivno grajene, višina kolenčnega zidu je lahko največ 1,00 m.
– V primeru, da objekt stoji v brežini in je sprednji del kleti viden, je višinski gabarit stavbe le K + P + M, višina kolenčnega zidu je največ 1,00 m.
– Višina novega objekta mora biti prilagojena višinam sosednjih objektov, nadzidava objekta se lahko izvede le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita, pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, zaselka ali gruče objektov.
– Možna je izvedba ganka v osi čelne fasade (ena tretjina dolžine fasade), ganka v zatrepu in povezanega ganka (hodnika) ob čelni in vzdolžni fasadi objekta.
– Možna je izvedba verand po vzoru obstoječih. Streha nad verando je lahko ravna ali podaljšek strehe matičnega objekta v enakem naklonu.
– Fasadne odprtine naj bodo razporejene osno v enotnem rastru polno prazno.
– Fasade so lahko izvedene tudi v lesu naravne barve in posamezni deli v kamnu lomljencu.
– Ometane fasade morajo biti izvedene v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv. Strešna kritina je lahko le lesena ali cementna siva, barvne in opečne kritine niso dovoljene.
– Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno brez barvanja lesa.
(5) Gospodarski objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo (hlevi, skednji, kašče strojne lope, seniki) in za dopolnilno dejavnost na kmetiji:
– Lahko so samostojni ali prizidani k obstoječim objektom.
– Po vertikalnih in horizontalnih gabaritih, oblikovanju streh in fasad morajo biti usklajeni s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti kmečkega gospodarstva.
– Tloris gospodarskih objektov mora biti podolgovat z razmerjem stranic 1:1,4 ali več, na strmejših delih mora biti sleme vzporedno s plastnicami, tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo rušiti razmerij.
– V primeru velikih gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili.
– Višinski gabarit stavb je praviloma od (K) + P + 1 + M, klet mora biti v celoti vkopana, tloris nadstropja je lahko večji od pritličja (vendar ne širši od 1,00 m na vzdolžni in čelni fasadi).
– V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K + P + M, tloris pritličja je lahko večji od kleti (vendar ne širši od 1,00 m na vzdolžni in čelni fasadi).
– Dovoljena je izvedba povezanega ganka – hodnika ob vzdolžni in čelni fasadi ali ganka na čelni fasadi v zatrepu.
– Strehe stavb so simetrične dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem naklona sosednjih objektov. Napušči morajo biti vsaj 30 cm. Strešna kritina mora biti lesena ali siva cementna, barvne kritine niso dovoljene. Dopustna je izvedba klasične frčade v osi vzdolžne fasade in zračnih lin.
– Pri pritličnih podkletenih objektih se vidni del kleti izvede v kamnu lomljencu ali v ometu, pritličje je lahko ometano ali izvedeno v lesu, podstrešje in zatrepi na čelnih fasadah se izvedejo v lesu.
– Pritlični objekti se izvedejo s kamnitimi ali ometanimi slopi in lesenimi polnili, ostrešje in zatrepi se izvedejo v lesu.
(6) Objekti za predelavo lesa so praviloma pritlični, kriti s strmo simetrično dvokapnico naklona 38°–45°, kritina cementna ali lesena.
(7) Objekti so lahko klasično ali montažno grajeni, vendar pa mora obdelava zunanjosti slediti tradicionalnemu stavbnemu izročilu. Pritličje je praviloma ometano, lahko je izvedeno tudi v lesu, nadstropje in zatrepi so lahko ometani ali v lesu. Lesene obloge na fasadah se izvajajo z vertikalno položenimi deskami. Če je objekt grajen v lesu, morajo biti bruna položena horizontalno, v vogalih značilno vezana (bruna ne smejo presegati dolžine stranic objekta).
(8) Pri gradnji objektov naj se upošteva načelo sonaravnosti, objekti so lahko grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, les).
(9) Fasadni omet naj bo praviloma zaglajen in barvan v svetlih tonih. Dopustne barve fasad so: bela, zemeljski in sivi toni ter umirjene pastelne barve. Dovoljene so tudi lesene fasade v naravni barvi lesa in kombinirane fasade v ometu in lesu.
(10) V območjih varovane kulturne dediščine je za barvo fasade potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(11) Pri menjavi stavbnega pohištva na zavarovanih območjih kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Vgradnja stavbnega pohištva v plastični izvedbi ni dovoljena.
(12) Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in iz drugih okolij preneseni arhitekturni elementi.
(13) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti stavbni tipiki pomožnih objektov, ki so značilni za poselitveno območje Občine Jezersko: gradijo se v leseni konstrukciji na točkovnih temeljih, streha je simetrična dvokapnica v naklonu 38°–45°, kritina lesena ali siva cementna. Fasade se izvedejo v lesu z vertikalno položenimi deskami. Vsi leseni deli objekta se zaščitijo z brezbarvnim in ekološko sprejemljivim premazom.
(ureditev okolice objektov)
(1) Na območjih stavbnih zemljišč se ohranja obstoječa vegetacija, pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami. Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves (talna površina pod obodom krošnje), ki se na parceli za gradnjo ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja.
(2) Minimalni pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije so:
– na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je za zasaditve dopustna le avtohtona vegetacija, za zasaditev živih mej se uporabljajo avtohtone vrste – gaber, bukev, jesen ali pušpan, jesenove živice se vzdržujejo in obnavljajo.
(3) Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovano povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijskimi podatki projektne dokumentacije.
(3) Pri zemeljskih posegih v teren se planiranje terena in višinske razlike med različnimi nivoji terena premošča z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede z opornimi zidovi po projektu, izvedeni v kamnu kot suhozid ali z lesenimi kaštami. Izgradnja opornega zidu v primeru popolne izravnave terena ni dopustna.
(4) Ograjevanje parcel je dovoljeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, možna je kombinacija žive meje z leso v skladu z obstoječimi ureditvam okolja, vendar ograje ne smejo biti višje od 1,0 m.
(5) Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
(6) Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo z avtohtonimi vrstami vegetacije. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo krajino. Odprte zelene površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati. Hortikulturni elementi, preneseni iz drugih okolij, so prepovedani.
(7) Obstoječi visokodebelni sadovnjaki se ohranjajo, pri novih zasaditvah se uporabljajo stare avtohtone sorte, ki uspevajo na nadmorski višini 700 m.n.m.
(8) Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da omogočajo dostop tudi telesno prizadetim občanom.
(9) Ograje in oporne zidove je možno graditi na podlagi tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo to področje. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,2 m, je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.
(10) Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno oblikovati tako, da se v največji meri prilagajajo obstoječemu terenu.
(11) Zemeljska dela se izvaja tako, da se ohranijo lastnosti terena pred začetim posegom, tako da je vidna podoba čim manj spremenjena.
(12) Odmiki ograj in opornih zidov od parcelne meje morajo zagotavljati izgradnjo in vzdrževanje s parcele lastnika (odmik od parcelne meje min. 0,50 m). Gradnja na parcelni meji je možna le s soglasjem lastnika sosednje parcele.
(13) Nepozidani del parcele za gradnjo je treba ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženjem v čim večji meri ohranjati netlakovan, v travnati površini ali v makadamu.
(1) Zemljiška parcela, namenjena gradnji stavb – gradbena parcela mora omogočiti normalno uporabo in vzdrževanje objektov z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom, komunalnimi in energetskimi priključki.
(2) Velikost gradbene parcele se določi glede na: namembnost in velikost objekta, nezahtevne in enostavne objekte, oblikovanost zemljišča, lego sosednjih objektov, obstoječe parcelne meje in lastništvo ter dostope in dovoze z javne ceste ali poti, interventne poti, parkirna mesta, funkcionalno zelenje, potek komunalnih in energetskih vodov, sanitarno-tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, hrup).
(3) Posestne meje gradbene parcele morajo biti urejene pred izdajo gradbenega dovoljenja.
(4) Velikost parcele za gradnjo enostanovanjske hiše je minimalno 450 m2, v območjih razpršene poselitve ali v primeru izvedbe geodetske odmere parcele pred uveljavitvijo tega odloka je lahko parcela za gradnjo enostanovanjskega objekta izjemoma tudi manjša, vendar ne manjša od 300 m2.
(5) Pri določanju grajenega območja kmetije se upoštevajo zemljišča, na katerih stojijo stanovanjske stavbe in gospodarska poslopja kmetije, medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo.
(6) Pri določanju parcele za gradnjo objektov proizvodnih dejavnosti se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov, vrsta proizvodnje in potreben manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije.
(7) Za objekte sekundarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnosti mora biti dovoz na parcelo širok najmanj 6 m.
(8) Za stanovanjska območja višje gostote ter druga območja, kjer je dopustna izgradnja večjih objektov (vendar ne večjih od štiristanovanjskih), je potrebno pri določanju parcele upoštevati potrebne površine za obstoječo ali predvideno gostoto poselitve, povečano število avtomobilov, potrebe po kakovostnih skupnih oziroma odprtih prostorih.
(9) Skupne parkirne, zelene ali odprte površine pri večstanovanjskih objektih ni možno razdeliti med zasebne lastnike in za interese posameznikov. Postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov za individualne potrebe na teh zemljiščih niso dopustne.
(10) Oblika parcele na stavbnih zemljiščih razpršene poselitve (A) mora omogočati pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere, zagotavljati mora primerne ureditve površin, ki bodo služile objektu in bodo služile pogojem oblikovanja objektov. To je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo obstoječega objekta.
(11) Za objekte sekundarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnosti mora biti dovoz na gradbeno parcelo širok najmanj 6 m.
(12) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(13) Stavbna parcela, na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije le tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje in površine parcele ne povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih prostorsko izvedbenih pogojev, ki veljajo za EUP, v kateri se objekt nahaja.
3.5 Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(splošni PIP o priključevanju objektov na GJI in GJD)
(1) Vsa GJI in GJD se sme načrtovati, graditi, uporabljati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi na vseh območjih.
(2) Vsi posegi na GJI ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI se izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.
(3) Nove ali dodatne komunalne vode je treba obvezno združiti v isto traso z upoštevanjem tehničnih normativov ali če z drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.
(skupni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)
(1) Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo biti skladni z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja prometa.
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, v preostalih enotah ali podenotah urejanja prostora pa skladno z določili tega odloka.
(3) Dovoze in priključke na cestno mrežo je obvezno urediti tako, da bo zagotovljena zadostna preglednost in varnost v prometu. Za vse nove ureditve in posege je treba pridobiti soglasje in dovoljenje upravljavca cest. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom. Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja je zakonsko predpisana ureditev cestnih priključkov oziroma križišč.
(4) V naseljih je treba ob cestah izvesti hodnike za pešce s sočasno poglobitvijo robnikov in javno razsvetljavo. Pri osvetljevanju javnih prometnih in neprometnih površin je treba upoštevati veljavne predpise s tega področja s poudarkom na energetski učinkovitosti in omejitvah glede svetlobnega onesnaževanja.
(5) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dovoljena v skladu z določili tega odloka in ob pogojih in soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih so dovoljena redna vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist.
(6) Glede na njihovo funkcijo se ceste delijo na: državne regionalne ceste, lokalne ceste in javne poti.
(7) Mešan motorni in kolesarski promet je mogoč na lokalnih cestah in javnih poteh, kjer gostota prometa ne preseže 10000 vozil/dan in je vozna hitrost omejena na 50 km/h.
(8) Dostopne ceste do posameznih objektov naj bodo minimalne širine 3,50 m. Kadar se dostopne ceste združijo za več objektov, naj bo priključek širok minimalno 2 x 2,25 m.
(9) Za nove predvidene cestne povezave ter njihovo navezovanje na državno cesto je treba izdelati prometno študijo z napovedjo prometa za 20 let.
(10) Za predvideno priključevanje na državno cesto je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja treba prikazati prometno ureditev v območju državne ceste in njenem vplivnem območju.
(11) Avtobusna postajališča je praviloma treba predvideti izven vozišča kategoriziranih cest in v skladu z veljavnimi predpisi.
(12) Meteorne in druge odpadne vode z objektov in zunanjih ureditev izven cestnega telesa je treba speljati tako, da ne tečejo na cesto, obenem pa ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestišč.
(13) Znotraj naselja je širina hodnikov za pešce minimalne širine 1,50 m, enako velja za pešpoti izven naselja.
(14) Obstoječa mreža kolesarskih poti se dograjuje v gabaritih, enakih obstoječim.
(15) Manipulacijske površine na parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(16) Ob cestah se v primeru potrebe načrtuje varovalne ograje v lesu.
(skupni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah, dozidavah, nadzidavah in rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce.
(2) Pri objektu z dejavnostjo, ki je vezana na individualni motorni promet (trgovina, gostilna, servis, pošta, šola in vrtec, hotel, ipd.) je treba zagotoviti parkirne prostore na gradbeni parceli. Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je dopustna le izjemoma in sicer na podlagi soglasja občinske uprave Občine Jezersko. Občinska uprava soglasje izda v primeru, da obstoječe javne parkirne površine zadoščajo potrebam, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovi sofinancianje izgradnje novih javnih parkirnih površin.
(3) Parkirišča v bližini državne ceste morajo biti fizično ločena od državne ceste.
(4) Parkirišča za potovalne kombije in avtobuse morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odpadkov in odplak iz potovalnih kombijev in avtobusov.
(5) Parkirišča na območjih varovanj naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z naravnim gradivom (oblice ali lesena ograja).
(6) Parkirišča, ki po površini presegajo 20 PM, je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami (drevo/4 PM).
(7) Glede na namembnost objektov je treba pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest:
– stanovanjske hiše z garažo | 2 PM/stanovanje |
– večstanovanjski objekt | 2 PM/stanovanje + dodatno 10 % za obiskovalce |
– počitniške hiše | 2 PM |
– dom za starejše | 1 PM/7 postelj |
– vrtci, šole | 2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena |
– zdravstveni domovi | 1 PM/2 zaposlena + 1 PM/30 m2 |
– poslovni prostori/stranke | 1 PM/2 zaposlena + PM/20 m2 neto površine |
– obrtni objekti | 1 PM/50 m2 ali 1 PM + PM/20 m2 neto površine |
– kulturni dom | 1 PM/5–10 sedežev |
– cerkev | 1 PM/10–20 sedežev |
– pokopališče | 1 PM/600 m2 |
– trgovine | 1 PM/ 30–40 m2 prodajne površine |
– rekreacijska igrišča | 1 PM/50 m2 in |
– manjše krajevne gostilne, bifeji | 1 PM/4 sedeže |
– gostilne s prenočišči | 1 PM/2 sobi in 1PM/6 sedežev |
– hoteli, penzioni | 1 PM/2 sobi + 1PM/8–12 sedežev v restavraciji |
(8) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo, ki morajo biti dostopne brez arhitektonskih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalida. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se pri določanju potrebnega števila parkirnih mest upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(9) Na vseh gradbenih parcelah je treba za javne objekte oziroma dejavnosti z obiskom strank zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mast za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot 2 PM).
(10) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno v območju proizvodnih dejavnosti.
(skupni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, kjer je priključitev na vodovodno omrežje možna, so obvezani k priključitvi v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dovoli začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna.
(2) Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati varovalni pas omrežij oskrbovalnih sistemov in komunalne opreme ter upoštevati ustrezne odmike. Varovalni pas za priključne vode je širine 2,00 m na vsako stran od osi cevi. Varovalni pas javne vodovodne infrastrukture je širine 3,00 m, merjeno na vsako stran od osi cevi. Gradnja novih objektov in naprav razen ob soglasju upravljavca v tem pasu ni dovoljena.
(3) Vodomerne naprave se vgradijo v vodomerne jaške, locirane izven objekta praviloma na zemljišču lastnikov priključkov, vendar ne na povoznih površinah.
(4) Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
(5) Hidrantno omrežje se zagotovi v sklopu vodovodnega omrežja in mora zagotavljati zadostno količino požarne vode. Na območjih, ki ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, se uredi požarne bazene ali zagotovi dostop k stalnim površinskim vodotokom. Omrežje mora biti dimenzionirano tako, da omogoča zadostno požarno zaščito, neposredno priključevanje uporabnikov, potrebne odmike med objekti, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
(6) Na območjih razpršene poselitve je mogoča tudi ureditev požarnih bazenov, ki se lahko sekundarno uporabljajo tudi v namene dodatne turistične ponudbe na kmetiji.
(7) Pri posegih na vodovarstvena območja za vodno telo vodonosnikov na območju Občine Jezersko je potrebno upoštevati določbe iz Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju Občine Jezersko (Uradni list RS, št. 24/12).
(8) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.
(skupni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Na območjih, kjer je zgrajeno kanalizacijsko omrežje s priključkom na ČN Zg. Jezersko, je priključevanje novozgrajenih in obstoječih objektov na javno kanalizacijo obvezno in skladno s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja.
(2) V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE (50 m na PE), odvajanje pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
(3) Nadzor nad deli pri gradnji priključkov na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne službe na stroške uporabnika.
(4) V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi tehnološka odpadna voda, če je interna kanalizacija izvedena ločeno za tehnološko in komunalno odpadno vodo ter je združitev obeh kanalizacij za merilnim mestom tehnološke odpadne vode.
(5) Pred odvajanjem tehnoloških odpadnih vod mora investitor objekta, v katerem nastajajo tehnološke odpadne vode, pridobiti pozitivno mnenje.
(6) Na območjih razpršene poselitve in razpršene gradnje, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega sistema, se vgradijo MČN ali nepretočne greznice, skladno s soglasjem upravljavca kanalizacijskega omrežja. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadnih vod.
(7) Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista padavinska voda iz navedenih površin se dovoljuje uporabiti tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.
(8) Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se le-ta v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma kontrolirano v zbiralnik/recipient.
(9) Padavinske in zaledne vode z zasebnih površin ne smejo odtekati na javne in prometne površine in ne smejo biti speljane v odvajalne naprave padavinskih in zalednih voda z javnih površin, razen ob soglasju upravljavca.
(10) Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije vodi v površinske odvodnike. Hipni odtok iz urbaniziranih površin se zmanjša z zadrževanjem padavinskih voda z zatravitvijo, travnimi ploščami ali morebitnimi suhimi zadrževalniki.
(11) Padavinske vode s cestišč in parkirišč se vodi preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj v ponikalnice ali vodotoke.
(12) Gnojišča in gnojnične jame morajo biti urejene skladno s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic.
(skupni PIP za ravnanje z odpadki)
(1) Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vidno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje, zagotovljena mora biti dostopnost do odvzemnih mest.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma urejeno na gradbeni parceli objekta, ki mu pripada, tako da je dostopno vozilom za odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se s pristojno službo za promet in gospodarjenje z odpadki določi zbirno mesto na javni površini.
(3) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu z občinskimi predpisi na primerno dostopnih mestih locira zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otok).
(4) Organski odpadki se zbirajo na hišnih vrtovih ali v komunalni coni Jezersko – Remont.
(5) Ekološki otoki naj bodo v naselju in v odprtem prostoru oblikovani skladno s celostno podobo urbane opreme. Pri lokaciji ekološkega otoka se upošteva dejstvo, da gre za povsem netradicionalno funkcijo in obliko. Uporabljeni materiali naj bodo čim bolj naravni (kamen in les).
(6) Zbiranje nevarnih odpadkov mora potekati ločeno v centru za zbiranje odpadkov komunalna cona Jezersko – Remont.
(7) Gradbene in izkopne odpadke se odlaga na območju odlagališč v opuščenem nelegalnem kopu v Kvancih.
(8) V času gradbenih del je investitor dolžan zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem.
(skupni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in elektroenergetskih naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.
(2) Občina Jezersko se napaja iz RTP 110/20 kV Primskovo preko 20 kV srednje-napetostnega (SN) voda. SN vod je izveden deloma kot daljnovod, deloma kot kablovod. Glavna veja SN voda poteka po dolini reke Kokre do Jezerskega vrha. Iz glavne veje SN voda so izvedeni posamezni radialni odseki, preko katerih se napajajo posamezni zaselki in gorske kmetije. Na Jezerskem vrhu stoji TP Jezerski vrh, preko katere je omogočeno rezervno napajanje iz sosednje države Avstrije. Dovoljene so rekonstrukcije vseh elektroenergetskih vodov in ostalih elektroenergetskih naprav.
(3) Opredeljena poselitvena in druga razvojna območja se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih transformatorskih postaj (TP). V primeru slabih napetostnih razmer mora upravljavec poskrbeti za ustrezno tehnično rešitev, s katero bo izboljšal napetostne razmere skladno s predpisi in standardi. Vsa elektroenergetska infrastruktura se gradi v javno dobro.
(4) Pri grajenih in predvidenih prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati elektroenergetske koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov ter lokacije TP kot omejitvene faktorje pri določanju lokacij, in sicer v smislu določenih širin koridorjev na vsako od osi daljnovodov s pripadajočimi TP.
Varovalni koridor 20 kV daljnovoda je 10 m od osi daljnovoda in 1,00 m od osi kablovoda. V koridorju obstoječih in predvidenih daljnovodov novogradnja in saditev drevja visoke rasti ni dovoljena. Za vsak poseg v koridor je potrebno soglasje upravljavca. Nadzemni energetski vodi in lokacije TP naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemni krajini in kakovostnim pogledom prostorskih dominant. Nadzemni nosilci daljnovodov se izvajajo v leseni izvedbi.
(5) V strnjenih delih naselij se nizko in srednje napetostno omrežje izvede v podzemni kabelski izvedbi. Priključki odjemalcev na omrežje se prav tako izvedejo v podzemni izvedbi.
(6) V območjih kulturne dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine je nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje potrebno graditi podzemno, razen če gre za arheološko dediščino – v tem primeru naj vodi potekajo izjemoma ob robovih strnjenih naselij ali gozda. Vidne nosilce infrastrukturnih vodov se ohranja in izvaja v leseni konstrukciji.
(7) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive ali eksplozivne materiale.
(8) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dovoljena gradnja objektov in naprav, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji;
– objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva;
– objektov, kjer se opravljajo upravne, storitvene in gostinske dejavnosti;
– igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(9) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb, namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja, ki so določene v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(10) Spodbuja se soproizvodnja električne energije in toplotne energije v vseh možnih kombinacijah uporabe goriv ter z možnostjo uporabe tudi za hlajenje objektov (plinska kogeneracija, kogeneracija v kotlovnici na obnovljivi vir energije …).
(skupni PIP za osvetljevanje javnih površin)
(1) Javna razsvetljava na javnih površinah je neposredno povezana in odvisna od funkcij in pomena posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati predpise v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja ter zagotavljati varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstvo nočnih živali (netopirjev, nočnih metuljev in drugih žuželk) in za zmanjšanje porabe električne energije.
(2) Za osvetljevanje poti, ulic, cest in objektov se lahko uporabljajo le popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe, namestitve novih obcestnih in hišnih svetilk naj se omeji na minimum, po 22. uri naj se moč osvetljevanja zmanjša do 5. ure zjutraj, posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji.
(3) Pri načrtovanju osvetljevanja je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Uredba določa, da se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor (nad vodoravnico), je enak 0 %. Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu.
(skupni PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Podzemnimi kabli v obliki kabelske kanalizacije, razen sistemov brezžičnih povezav, so predpisana oblika izvedb komunikacijskih omrežij.
Izven naselij je izjemoma dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov. Vlagatelji so obvezani izjeme dokazati na podlagi strokovnih podlag, kjer s primerjalnimi parametri dokažejo upravičenost le-teh. Vidne nosilce infrastrukturnih vodov se ohranja in izvaja v leseni konstrukciji.
(2) V naseljih je potrebno zagotoviti tolikšno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.
(3) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije, anten in radarjev je treba upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– na stanovanjskih območij objektov in naprav mobilne telefonije ni dovoljeno nameščati na stanovanjske stavbe in na stavbe varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na pokopališča, v športno rekreacijskih centrih in parkih;
– objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati na območja in v objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, proizvodni, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti;
– na kmetijskih zemljiščih je dopustno graditi le določene objekte mobilne telefonije (npr. bazne postaje, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupino 222), vendar objekti ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij, kulturno dediščino in naravne vrednote;
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba v čim večji meri umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– na območjih, ki so predmet varovanja, oziroma na območjih, kjer se varuje posebna vrednota, je potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe.
(4) Investitorji pri posegih v prostor predhodno pridobijo pri imetniku zvez (Telekom Slovenije, OE Kranj) tehnično dokumentacijo o poteku obstoječih telekomunikacijskih naprav za območje posega in projektne pogoje. Na izdelan projekt, ki bo v skladu z izdanimi projektnimi pogoji, imetnik zvez izda ustrezna soglasja.
(5) Na obstoječih trasah oziroma lokacijah s telekomunikacijskimi kapacitetami občasno prihaja iz različnih vzrokov (voda, strela, mehanske poškodbe, novogradnja) do potreb po prestavitvah, zamenjavah ali kakršnihkoli drugačnih investicijsko vzdrževalnih delih, katerih izvajanje mora biti omogočeno imetniku zvez (Telekom Slovenije d.d.).
(6) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih naprav pri posegih v prostor izvede vsakokratni imetnik naprav.
(skupni PIP za uporabo obnovljivih virov energije)
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju Občine Jezersko spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov, ki štejejo kot pomembna nacionalna strateška zaloga energije.
(2) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, je potrebno upoštevati zakonodajo s področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.
(3) V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb odloka o OPN in varstvenih režimih.
(4) Solarna energija predstavlja potencial tudi za potrebe javne razsvetljave.
(5) Na območjih varovanja kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne službe. Na kulturnih spomenikih postavljanje objektov za izrabo sončne energije ni dopustno.
(6) Kot glavni energetski vir za ogrevanje na območju občine se šteje lesna bio masa.
(7) V primeru novogradenj je potrebno načrtovati skupne sisteme oskrbe s toploto za celotno zaključeno območje novogradnje.
(8) V skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se omogoči izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova izraba.
(9) Utekočinjen naftni plin se lahko hrani v nadzemnih ali podzemnih plinohramih. Locirani morajo biti na pripadajočem zemljišču objekta, pri čemer je potrebno zagotoviti predpisane odmike od objektov in vseh infrastrukturnih objektov in naprav. Za postavitev nadzemnega ali podzemnega plinohrama je potrebno pridobiti ustrezna soglasja, kolikor so le-ti locirani v varovalnih pasovih infrastrukturnih objektov in naprav, v območjih naravne in kulturne dediščine in drugih zavarovanih območjih.
(skupni PIP za gradnjo in urejanje malih hidroelektrarn)
(1) Gradnja malih hidroelektrarn (MHE) je vezana na ohranjanje in varstvo narave in je možna le na tistih vodotokih, kjer je možno zagotoviti način, metode in tehnične rešitve, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrst.
(2) Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti v strugi vodotoka zagotovljen prehod rib (ribja steza) v skladu s pogoji Zavoda za ribištvo. Na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka mora investitor male hidroelektrarne zagotoviti takšen pretok vode, ki ustreza biološkemu minimumu, kot ga na podlagi terenske raziskave določi usposobljena institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka stoletne vode.
(3) Male hidroelektrarne naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekta MHE ter lokacije, kjer so v preteklosti stali mlini, žage in kovačije.
(4) Strojnica malih hidroelektrarn (MHE) mora biti postavljena nevpadljivo in po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 38°–45°. Lokacija strojnice mora biti nad koto visoke vode in izven poplavnega območja. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Ograje niso dopustne.
(5) Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečnega odkopnega materiala ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine.
(6) V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE je potrebno na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti priključitev na javno prenosno elektroenergetsko omrežje.
3.6 Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb in poseganja v območje nacionalne prepoznavnosti
(območje nacionalne prepoznavnosti)
(1) Pri gradnjah, prostorskih ureditvah in razmestitvah dejavnosti v prostoru je treba posebno pozornost posvetiti območjem nacionalne prepoznavnosti, ki v Občini Jezersko predstavlja območje celotne občine.
(2) V območju celotne Občine Jezersko se daje prednost zaznavanju kulturnih kvalitet in naravnih vrednot. V območju občine naj se ne načrtuje oglasnega sporočanja ne na posebnih stojalih in ne na obstoječih objektih. Usmerjevalna sporočila na območju Občine Jezersko naj bodo oblikovana po celostni podobi.
(3) Na območju Občine Jezersko je potrebno za vse posege na parcelah, na katerih veljajo določeni režimi, obvezno pridobiti soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, prostorov, dobrin v okviru posameznega režima.
(skupni PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine)
(1) Kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine so razvidni iz Prikaza stanja prostora, ki je priloga OPN, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(3) Za poseg v registrirano kulturno dediščino, kulturni spomenik, registrirano arheološko najdišče, v vplivno območje registrirane kulturne dediščine ali kulturnega spomenika je potrebno pridobiti varstvene pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
(5) Na objektih ali območjih registrirane kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni.
(6) Pri načrtovanju objekta in zunanje ureditve v neposredni bližini enot kulturne dediščine oziroma v vplivnem območju enote kulturne dediščine je potrebno upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednost kulturne dediščine.
(7) Na območju enote ZGJ5 – Kulturna krajina Zgornje Jezersko se krajinsko zgradbo in prepoznavno prostorsko podobo, tipologijo krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva in odprti prostor varuje pred urbanizacijo. Vsi posegi v prostor morajo biti usklajeni s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasji pristojnega organa za varstvo dediščine. Za posamezne zvrsti registrirane kulturne dediščine veljajo poleg določb prejšnjih odstavkov tudi dodatni varstveni režimi.
(8) Varstveni režim za stavbno dediščino določa ohranjanje značilnosti, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, hišna drevesa),
– prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, kapelah in znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine).
(9) Varstveni režimi za naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom – značaj naselja (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute naselja in iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).
(10) Varstveni režimi v območjih kulturne krajine: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, (jesenove živice, hišna drevesa, leseni plotovi, peščeni dovozi in peščena ter travnata dvorišča),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(11) Varstveni režimi v območjih vrtnoarhitekturne dediščine: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze),
– kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
– naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.),
– funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.),
– ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja,
– rastišče,
– posamezna drevesa v odprti krajini in na kmečkih gospodarstvih (preprečevanje odstranjevanja in obsekavanja ter poškodb).
(12) Varstveni režim za memorialno dediščino določa ohranjanje značilnosti območij, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta in drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(13) Varstveni režim v vplivnem območju kulturne dediščine:
– ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
– prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnil imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine,
– dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(14) Varstveni režim v registriranem arheološkem najdišču:
– na območjih registriranih arheoloških najdišč se varujejo arheološke ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst,
– niso dovoljeni posegi v prostor na način, ki bi utegnili poškodovati arheološke ostaline (odkopavanje in zasipavanje terena, globoko oranje, melioracija kmetijska zemljišča, gradnja gozdne vlake, poglabljanje rečnega in jezerskega dna),
– ni dovoljeno postavljati zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov,
– ni dovoljeno graditi nadzemne in podzemne infrastrukture,
– ni dovoljeno gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine,
– ni dovoljeno izvajati takšne rabe tal, ki najdišču škoduje,
– izjemoma so dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
(15) Na območjih registriranih arheoloških najdišč se zagotovi predhodne arheološke raziskave. Obseg arheoloških raziskav opredeli Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Stroške arheoloških raziskav nosi investitor posega.
(16) Pri varovanju in prenovi stavbne kulturne dediščine je poleg gornjih pogojev treba upoštevati naslednje varstvene pogoje:
– varovanje arhitekture in arhitekturnih elementov v vseh njihovih razmerjih, oblikovanju in materialih,
– v celoti se ohranja notranja komunikacija (veža, stopnišče, hodniki), prepovedana je zazidava arkadnih hodnikov,
– ohranjajo se obstoječi oboki, velikost okenskih in vratnih odprtin. Stavbno pohištvo se obnovi in ohrani, po potrebi se lahko zamenja z novim pod pogoji, da se ohranjajo dimenzije, razmerja, oblika in material (les). Pri stavbnem pohištvu in opremi se uporablja naravne materiale,
– zazidave oken in zapiranje balkonov ni dovoljeno,
– varovanje fasad, njenih arhitekturnih elementov, členitev in obdelave. Nujno je predhodno sondiranje. Zavod za varstvo kulturne dediščine določi barvno podobo in način obdelave. Prepovedano je oblaganje fasad. Kamnite objekte je prepovedano oblagati s termoizolacijskimi materiali,
– na strehe je prepovedano nameščati sončne celice,
– prepovedani so vsi neonski izveski in table, pritrjene na objekt.
(17) Odstranitev kulturne dediščine je po Zakonu o varstvu kulturne dediščine dopustna le, če se ugotovi dotrajanost ali poškodovanost dediščine, ki je ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali če spomenik ali dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje. V tem primeru je potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za kulturo.
(18) Območja dediščine so območja, v katerih ima varovanje in ohranjanje prednost pred novogradnjami. Objekte se ohranja in obnavlja. Na območjih domačij, ki so kulturna dediščina so novogradnje možne, ko so kapacitete obstoječih objektov domačije izkoriščene.
(19) V primeru, da so druga določila tega odloka v nasprotju z določili tega člena, se na območjih kulturne dediščine in vplivnih območjih kulturne dediščine upošteva pogoje za ohranjanje dediščine.
(skupni PIP glede ohranjanja narave)
(1) Območja ohranjanja narave so razvidna iz Prikaza stanja prostora, ki je priloga OPN, in iz veljavnih predpisov s področja ohranjanja narave.
(2) Pri načrtovanju posegov v zavarovanih območjih se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedena v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine Jezersko« (ZRSVN, OE Kranj, januar 2009).
(3) Če se načrtuje gradnja ali ureditev na zavarovanem območju, naravni vrednoti, pričakovani naravni vrednoti, ekološko pomembnem območju ali v območju Natura 2000, je potrebno v postopku pridobitve ustreznega upravnega dovoljenja pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje.
(4) Na ekološko pomembnih območjih naj se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij ter omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
(5) Na območjih Natura 2000 se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri: ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst; ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Sečnja vegetacije je dovoljena v skladu s predpisi o ohranjanju narave in o gozdovih.
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja; rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
Na območja Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(6) Najdbe fosilov, mineralov in jam je potrebno prijaviti organizaciji, pristojni za ohranjanje narave, odkritje jam pa organizaciji, ki je usposobljena za strokovno ugotavljanje in preverjanje podatkov o jamah.
(7) Na območju posamezne EUP, ki se ureja z OPPN, je treba v času izdelave OPPN popisati in kartirati habitatne tipe ter v primeru prisotnosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, določiti ustrezne omilitvene ukrepe.
(8) V vodotoke in obrežno vegetacijo se ne posega, razen v primeru premostitev ali za potrebe urejanja vodotokov, kadar so ogrožena življenja ljudi. Sečnja vegetacije je dovoljena le od 1. avgusta do 1. marca.
(9) Za zmanjšanje negativnih vplivov zaradi svetlobnega onesnaževanja se za osvetljevanje zunanjih površin uporabijo le popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico.
(10) Na poseljenih območjih se ohranja ali nadomešča obstoječa grmovna in drevesna vegetacija.
(skupni PIP glede varovanja tal in plodne zemlje)
(1) Ohranja se naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagaja reliefnim značilnostim prostora.
(2) Ob gradnji objektov so investitorji dolžni upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.
(3) Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora ločeno od nerodovitnih tal in jo uporabiti za rekultivacijo, zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih obdelovalnih površin.
(4) Predvideni posegi morajo biti projektirani in izvedeni tako, da ne povzročajo erozijskih procesov. Potrebnost pridobivanja predhodnega geotehničnega mnenja h posegu se določi skladno z zahtevami, ki izhajajo iz varovanj (erozijska in plazljiva območja).
(5) Pri gradnji ali spremembi namembnosti objektov je potrebno preprečiti odtekanje nevarnih snovi v tla, sisteme pa organizirati tako, da direkten iztok škodljivih snovi neposredno v ponikanje, vodotoke ali kanalizacijo ni mogoč.
(6) Na kmetijskih površinah (K1, K2) je potrebno ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca z upoštevanjem parcelacije, reliefa, strukture vegetacij, vodotokov, ekološke pestrosti travnatih in grmovnih živic ter drugih značilnih oblik v prostoru.
(7) Na območju občine se v čim večji meri zagotovi ohranjanje kmetijskih zemljišč za oskrbo prebivalstva z zdravo, kakovostno, lokalno pridelano hrano.
(skupni PIP glede varstva gozdov)
(1) V območjih gozdov so dovoljeni posegi, ki ne ogrožajo funkcij, obstoja ali namena gozda oziroma ne razvrednotijo ali poškodujejo gozda oziroma ne poslabšujejo možnosti uresničevanja funkcij gozda. Strokovno presojo oziroma mnenje o tem izdela Zavod za gozdove Slovenije.
(2) Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, se izdela presoja življenjskih možnosti divjadi skladno z Zakonom o divjadi in lovstvu.
(3) Umeščanje objektov in izvajanje del na zemljiščih v gozdnem prostoru se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.
(4) V varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi in socialnimi funkcijami s prvo stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
(5) Posegi v varovalnih gozdovih, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovanimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V območju varovalnih gozdov se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebno pa, kadar bi to predstavljalo nevarnost za začetek erozijskih procesov.
(6) Večnamenski gozdovi so namenjeni predvsem gospodarskemu izkoriščanju gozdov, v njih je dovoljeno izvajati dejavnosti s področja gozdarstva in posegati v prostor v skladu s predpisi.
(7) Celoviti ali posamični prostorski izvedbeni akti morajo vsebovati tudi rešitve za obstoječi javni dostop do sosednjih območij gozdov z javne prometnice in sicer tako, da je prostor za dostop načrtovan v območju stavbnih zemljišč, da omogoča ureditev prometnice za odvoz gozdnih lesnih proizvodov in da je ta prostor določen tudi s parcelacijo. Pas za ta namen na robu območja stavbnih zemljišč ob območjih gozdov mora biti širok najmanj 5,00 m.
(8) Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, gospodarskih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, je potrebno vzdolž meje s površinami osnovne namenske rabe gozdna zemljišča načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda.
(9) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.
(10) Da se zagotavlja ohranjanje funkcij gozdov:
– morajo biti posegi izvedeni tako, da ne bo povzročena škoda na sosednjem gozdnem robu in na gozdnih tleh,
– morajo izvajalci gradbenih del med gradnjo objektov zavarovati vegetacijo sosednjega gozda pred poškodbami,
– se morebitnega odvečnega odkopnega ter gradbenega materiala, ki bi nastal pri gradnji, ne sme odlagati v gozd.
(11) Opuščeni nelegalni kopi v gozdnem prostoru se prepustijo nadaljnji samosanaciji in rekultivaciji (brez možnosti nadaljnega izkoriščanja mineralnih surovin).
(skupni PIP glede varstva zraka)
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.
(2) Gospodarske, stanovanjske in druge objekte je potrebno priključiti na čistejše obnovljive vire energije (plin, ELKO, solarni sistemi). Uporaba biomase se zagotavlja v skupnih kotlovnicah s kontroliranimi emisijami.
(3) Potrebno je zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov, ter uporabo ekološko sprejemljivih goriv.
(4) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. Nove stavbe poslovno proizvodnih in centralnih dejavnosti je potrebno priključiti na skupinske – daljinske vire energije, graditi nizko energetske pasivne objekte. Dejavnosti, ki povzročajo emisije v zrak, se umešča v območja gospodarskih con. Neposredni stik enot z namensko rabo prostora (SS in BT) z enotami IG ni dovoljen.
(skupni PIP za varstvo voda in poplavna območja)
(1) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim in stanje vode, je treba pridobiti dovoljenja v skladu s predpisi o vodah.
(2) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj pravilom le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(3) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija.
(4) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati priobalna zemljišča vodotokov v širini:
– za Kokro v 40 m od zgornjega roba brežine izven naselij in 15 m v naseljih,
– za druge vodotoke pa 5 m od zgornjega roba brežine.
V tem pasu morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka.
(5) Vegetacijske pasove ob vodotokih se ohranja in vzdržuje, v teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju.
(6) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevali prost prehod ob vodnem dobrem.
(7) Za obstoječe objekte in naprave, ki so bili zgrajeni z ustreznimi dovoljenji in se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, velja, da je na teh objektih mogoča rekonstrukcija, adaptacija in obnova.
(8) Pri gradnji ali spremembi namembnosti objektov je potrebno preprečiti odtekanje nevarnih snovi v tla, sisteme pa organizirati tako, da direkten iztok škodljivih snovi neposredno v ponikanje, vodotoke ali kanalizacijo ni mogoč. Začasne deponije (v času izvajanja posegov) se uredijo na način, da je preprečeno onesnaženje voda.
(9) Poplavna območja so povzeta po Študiji poplavnih, erozijskih, plazovitih in plazljivih območij na teritoriju Občine Jezersko, ki jo je v novembru 2009 izdelal VGP projekt d.o.o. Kranj.
(10) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(11) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
(12) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(13) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(14) Ne glede na določbe enajstega in dvanajstega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(15) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje.
(16) Dosedanje retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah.
(17) Zacevljanje, prekrivanje ali kanaliziranje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust na javnih cestah in poteh).
(18) Dimenzioniranje pretočnih profilov, ukrepi stabilizacije in zavarovanja strug vodotokov morajo biti predvideni gradbeno tehnično, hidravlično in ekološko ustrezno ter skladno s predpisi. Zavarovanja in stabilizacije brežin in dna vodotokov je potrebno predvideti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo.
(19) Morebitne premostitve morajo biti hidrotehnično preverjene in grajene tako, da ne posegajo v pretočni profil. Svetla pretočna odprtina ne sme ovirati pretoka visokih voda (Q100) z minimalno varnostno višino 0,5 m.
(20) Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti vodotokov ne v fazi gradnje ne v fazi uporabe. Predvidi se rešitve za zavarovanje in stabilizacijo nestabilnih in pogojno stabilnih površin, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena. V primeru nestabilnih, pogojno stabilnih in erozijsko ogroženih pobočjih je potrebo pridobiti geološko geomehansko poročilo in podati rešitve, ki bodo zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.
(21) Za obstoječe objekte, ki se nahajajo na poplavnih območjih, je potrebno izvesti ukrepe aktive protipoplavne zaščite (pripravljene vreče s peskom in drugi pripomočki za hitro zaščito objektov). V primeru rekonstrukcije objektov je potrebno pretehtati možnost izvedbe ukrepov, ki bi preprečili vdor vode skozi zidne odprtine (okna, vrata) in drugo infrastrukturo (kanalizacija, zračniki).
(22) Zaradi hudournika izpod slapa Čedca so ogroženi objekti v Kvancih, kmetija Mlinar, kmetija Makek in zaselek nad Grabnarjem. Širitve na teh območjih do izvedbe uvajalnega objekta in odvodnih jarkov za odvodnjavanje blatne vode in v normalnih razmerah tudi čiste vode niso možne.
(23) Posegi na vodovarstvenem območju so dovoljeni skladno z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju Občine Jezersko.
(skupni PIP na območjih erozije, snežnih plazov in zemeljskih plazov)
(1) Erozijska, plazovita območja in območja snežnih plazov so povzeta po Študiji poplavnih, erozijskih, plazovitih in plazljivih območij na teritoriju Občine Jezersko, ki jo je v novembru 2009 izdelal VGP projekt d.o.o. Kranj.
(2) Vsi posegi na območju OPN se izvajajo na podlagi geomehanskih raziskav in mnenja geologa o sestavi in nosilnosti temeljnih tal ter o pogojih temeljenja za objekte. Za vsako gradnjo oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, na območjih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih je potrebno pridobiti mnenje geotehnične službe in podati rešitve, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.
(3) Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazovitih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in
– vlačenje lesa.
(4) Na plazljivih zemljiščih je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(5) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
(6) Zaradi snežnih plazov sta ogroženi spodnji postaji tovornih žičnic za Češko in Kranjsko kočo.
(7) Vzdolž regionalne ceste Preddvor–Jezersko je potrebno na lavinsko najbolj ogroženih odsekih izvajati trajno sanacijo snežnih plazov s snežnimi ploti in snežnimi mrežami.
(8) Zaradi skalnih podorov so možne tudi spremembe poteka in obsega snežnih plazov pod Čedco.
(skupni PIP glede varovanja pred požarom)
(1) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora se upošteva prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
(2) Ob rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati.
(3) Zagotovi se vire vode za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, ustrezne pretoke in tlak vode v omrežju. Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve.
(4) Zagotovijo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirani in varni dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah. Poti, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti označene skladno s predpisi.
(5) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte je treba zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. Dovozi do objektov morajo omogočati nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.
(6) Za povečanje požarne varnosti v Občini Jezersko, posebej v območjih poselitve, se pozornost posveti izvedbi požarnega varovanja. Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo potrebno požarno varnost.
(skupni PIP glede potresne ogroženosti)
(1) Vsi objekti na območju OPN morajo biti dimenzionirani in projektirani ustrezno glede na stopnjo potresne ogroženosti. Karta projektnih pospeškov tal, RS MOP, Uprava za geofiziko, M 1:500000.
Po karti potresne nevarnosti (Atlas ARSO) se Občina Jezersko nahaja v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,15 severni del in 0,175 južni del.
(2) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).
(skupni PIP varstva pred hrupom)
(1) Varstvo pred hrupom je opredeljeno na podlagi posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Območij, ki sodijo v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve, ta akt ne določa. Posamezna območja poselitve lahko uvrsti v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve minister, pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi, izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z zakonodajo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. Pobuda za takšno območje se pripravi na podlagi posebne študije ocene hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka ali v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za takšno območje.
(3) V skladu z Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) so določijo naslednje stopnje varstva pred hrupom.
Podrobnejša namenska raba | Stopnja varstva pred hrupom |
| I. stopnja | II. stopnja | III. stopnja | IV. stopnja |
S – območja stanovanj | |
BT | | | • | |
SS, SK, | | | • | |
A – območja razpršene poselitve | | | • | |
parcele razpršene gradnje | | | • | |
C – območja centralnih dejavnosti | |
CU | | | • | |
I – območja proizvodnih dejavnosti | |
IG | | | | • |
Z – območja zelenih površin | |
ZS | | | • | |
ZP | | | • | |
ZK | | | • | |
VC – območja celinskih vod | | | • | |
VI – območja vodne infrastrukture | | | | • |
P – območja prometnih površin | | | | • |
O – območja okoljske infrastrukture | | | | • |
E – območja energetske infrastrukt. | | | | • |
K – kmetijska zemljišča | |
K1, K2 | | | | • |
G – gozdna zemljišča | | | | • |
LN – območja nadzemnega pridobivanja mineralnih surovin | | | | • |
OO ostala območja | | | | • |
(4) Na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(5) Raven hrupa je lahko izjemoma presežena na javnih prireditvah, javnih shodih ali drugih dogodkih, na katerih se uporabljajo zvočne naprave na prostem, za katere je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa.
(6) Obstoječa območja povečanega hrupa, ki prestopa kritične meje, določene po posameznih stopnjah varstva pred hrupom, je potrebno sanirati.
(7) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih javnih cest ali v območjih z obremenilnim hrupom je treba gradnje objektov načrtovati s pasivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasade).
(8) Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite na območjih spremenjene rabe je obveznost investitorjev posegov.
(9) Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je treba z načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa za predvidena območja.
(10) V primeru, ko nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti presega dovoljeno raven za posamezno območje, je umestitev dopustna le, če je možno s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.
(11) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je treba zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
(12) Določitve tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči.
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje ter za enostavne in nezahtevne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja.
(2) Viri elektromagnetnega sevanja so razdelilna transformatorska postaja, nadzemni in podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik in radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
(3) Novogradnja objekta, rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(4) Za gradnjo novih objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno izvesti meritve. Za tiste, ki zapadejo pod področne predpise o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, je potrebno pripraviti presojo.
(5) Za območje II. varnostne stopnje nadzemnega voda (kamor spada 20 kV daljnovod, ki prečka območje Občine Jezersko) je opredeljeno sledeče:
– dopustni so objekti in dejavnosti: stanovanjske in nestanovanjske stavbe (razen objektov za hrambo vnetljivih snovi in bencinskih servisov), hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, smučišče, sprehajalna pot, kolesarska steza;
– nedopustni objekti in dejavnosti: igrišča za šport in rekreacijo na prostem.
(zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem)
(1) Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve s predpisi in tem odlokom.
(2) Obstoječim in novim stavbam je treba zagotoviti v naslednjih prostorih: bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba, naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. 12. – najmanj 1 uro,
– dne 21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure.
(3) Določba drugega odstavka tega člena ne velja, kadar je objekt lociran v severnem pobočju oziroma v ozki dolini in lega stavbe ne omogoča izvedbe določbe osončenja.
(spremljanje stanja okolja za zagotavljanje zdravja ljudi)
Občina skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za tiste kazalce, navedene v okoljskem poročilu, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa.
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je treba načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih.
(4) Za osvetlitev se uporabijo svetila v skladu s predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja, namestitve novih obcestnih svetilk zunaj strnjenih naselij naj se omeji na minimum.
(5) Vsa obstoječa svetila, ki se uporabljajo na prostem, in porabo električne energije, namenjene razsvetljavi na prostem, je treba uskladiti s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaženje.
Na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe posegi ne smejo onemogočati uporabe območja za potrebe obrambe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče izključno rabo za potrebe obrambe v zgoraj navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za vse posege v območja možne izključne rabe za potrebe obrambe je treba pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.
3.7 Prostorski izvedbeni pogoji za posamezna območja namenske rabe
Splošna merila in pogoji veljajo za posamezne sklope podrobnejše namenske rabe na celotnem območju OPN, ob tem da so s posebnimi pogoji in določili za posamezno območje urejanja določeni še podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
(območja stavbnih zemljišč)
(1) Območja stanovanj (eno- ali dvostanovanjski objekti) brez ali s spremljajočimi dejavnostmi (SS)
a) Dopustne dejavnosti in objekti:
– dopustne so enostanovanjske, dvostanovanjske stavbe do največ štiristanovanjske z enim skupnim vhodom, ki so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, kot so delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (dejavnost naj ne povzroča večjih vplivov kot bivanje samo, odvija naj se v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro storitve in delo s strankami, če je parcela za gradnjo dovolj velika in zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta ali dejavnosti;
– v primeru rekonstrukcije objekta, zgrajenega pred uveljavitvijo tega odloka, je dovoljeno v objektu urediti največ štiri stanovanja na en skupni vhod;
– v okviru obstoječih kmetij je dovoljena gradnja novih objektov za potrebe kmetijske proizvodnje, če ne vplivajo moteče na osnovno namensko rabo in ne poslabšuje pogojev bivanja;
– dovoljene so terciarne in kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– novogradnje objektov;
– za obstoječe zakonito zgrajene objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitve objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so dovoljene s pretežno namembnostjo območja;
– dopolnilna gradnja objektov, ki je določena s pretežno namembnostjo območja urejanja pod pogojem, da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v območju enote urejanja;
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov;
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura), ki so v lokalnem interesu;
– vodnogospodarske ureditve in
– ureditve javnih površin.
(2) Območja razpršene poselitve (A)
(2.1) Kmetije
a) Vrste objektov glede na namen:
– enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe;
– nestanovanjske stavbe kmetij (hlevi, gospodarska poslopja, skednji, svinjaki, sušilnice, strojne lope, shrambe, kašče in drugi objekti, namenjeni kmetijski dejavnosti);
– objekti terciarnih dejavnosti (gostinstvo, turizem in storitve) in objekti kvartarnih dejavnosti (otroško varstvo, šport in rekreacija, kultura, cerkev in svobodni poklici) kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe podeželskega območja, brez negativnih vplivov na okolje;
– dovoljeni so objekti predelovalnih dejavnosti, ki po površini ne presegajo 150 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje;
– v okviru obstoječih kmetij je dovoljena gradnja novih objektov za potrebe kmetijskega gospodarstva le v primeru, da ni možno uporabiti obstoječih in sprememba namembnosti obstoječih objektov ni možna;
– objekti javne infrastrukture.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– prednost pred novogradnjami ima ohranjanje obstoječih objektov v njihovih gabaritih, oblikovanjih in materialih;
– novogradnje znotraj območij razpršene poselitve za potrebe stanovanjskih in kmetijskih objektov in objektov za dopolnilne dejavnosti na kmetijah;
– za obstoječe zakonito zgrajene objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave;
– sprememba namembnosti objekta za dopolnilno dejavnost z možnostjo prepletanja dejavnosti;
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura);
– vodnogospodarske ureditve;
– v območju razpršene poselitve se varuje obstoječa hišna drevesa.
d) Oblikovanje objektov:
– pri oblikovanju objektov je potrebno slediti oblikovanje avtohtonih objektov;
– strešna kritina je lahko le lesena ali cementna siva. Vsi objekti v sklopu kmečkega gospodarstva morajo imeti enotno kritino;
– ometane fasade morajo biti izvedene v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv;
– fasade so lahko izvedene v lesu naravne barve in posamezni deli v kamnu lomljencu;
– lesene obloge na fasadah se izvajajo z vertikalno položenimi deskami;
– pri gradnji objektov naj se upošteva načelo sonaravnosti, objekti so lahko grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, les);
– objekti so lahko klasično ali montažno grajeni, vendar mora obdelava zunanjosti slediti tradicionalno stavbno izročilo.
e) Objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo in druge dejavnosti:
– gospodarski objekti in druge stavbe (gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kašče, strojne lope, seniki, predelovalni objekti) so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem.
(2.2) Stanovanjske hiše in počitniški objekti
a) Vrste objektov glede na namen:
– eno in dvostanovanjski objekti,
– objekti za turizem in objekti za občasno bivanje.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– novogradnje so dovoljene samo kot nadomestitev dotrajanih objektov, oziroma če so izkoriščene kapacitete obstoječih objektov.
d) Oblikovanje objektov:
– ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti in ureditve;
– pri oblikovanju fasad se uporabljajo avtohtona gradiva les in kamen ob upoštevanju detajlov obstoječih objektov.
(2.3) Planinske koče in karavle
a) Vrste objektov glede na namen:
– objekti za turizem in objekti kvartarnih dejavnosti (izobraževanje, šport in rekreacija, kultura) ter spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem in nimajo negativnih vplivov na okolje;
– nestanovanjske stavbe kmetij (hlev, senik in stan).
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– novogradnje so dovoljene samo kot nadomestitev dotrajanih objektov v enakih gabaritih.
d) Oblikovanje objektov:
– pri oblikovanju fasad se uporabljajo avtohtona gradiva les in kamen ob upoštevanju detajlov obstoječih objektov. Dovoljena je le lesena kritina.
(2.4) Pašne planine
a) Vrste objektov glede na namen:
– dopustni objekti so hlev, senik in stan.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– novogradnje so dovoljene samo kot nadomestitev dotrajanih objektov oziroma če so izkoriščene kapacitete obstoječih objektov.
d) Oblikovanje objektov:
– pri oblikovanju fasad se uporabljajo avtohtona gradiva les in kamen ob upoštevanju detajlov obstoječih objektov. Dovoljena je le lesena kritina.
(3) Osrednja območja centralnih dejavnosti (CU)
a) Vrste objektov glede na namen:
– stanovanjske stavbe (enostanovanjski, dvostanovanjski do največ štiristanovanjski objekti);
– stanovanjsko poslovne stavbe;
– objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– novogradnje objektov;
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;
– ureditve infrastrukture (prometno komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura);
– ureditve javnih površin.
c) Velikost objektov:
– objekti po velikosti ne smejo presegati obstoječih objektov v EUP,
– tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, v območjih starih jeder naj se prilagaja tlorisnim in višinskim gabaritom stavb, tipičnem razmerju značilnem za stavbno dediščino Zg. Jezerskega;
– višina objektov K + P + 1 + M (vendar le, če je klet delno ali v celoti vkopana), višina kolenčnega zidu je največ 1,00 m;
– streha: naklon strešin 38°–45° enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade pod pogojem, da sleme frčade ne sega nad sleme osnovne strešine. Možna je izvedba čopov v matični strešini z naklonom 45°.
d) Oblikovanje objektov:
– objekti so lahko klasično ali montažno grajeni;
– pri oblikovanju objektov je potrebno slediti oblikovanosti avtohtonih objektov in načelu sonaravnosti;
– okenske odprtine naj bodo pokončne in osno razporejene v enotnem rastru polno prazno;
– streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica,sleme v vzdolžni smeri, dovoljene strešne odprtine so strešna okna ali klasične frčade, strešna kritina je lahko lesena ali siva cementna, barvne in opečne kritine niso dovoljene. Sleme frčade ne sme presegati višine slemena osnovne strehe;
– ometane fasade morajo biti izvedene v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, fasade so lahko izvedene tudi v lesu;
– vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno brez barvanja lesa, dopustni so zaščitni premazi, ki dopuščajo naravno staranje les;
– oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti stavbni tipiki objektov, h katerim se gradijo.
(4) Območja za turizem (BT)
a) Dopustni objekti so:
– hoteli in apartmaji,
– objekti terciarnih dejavnosti (gostinstvo, turizem in storitve) za potrebe območja,
– objekti za šport in rekreacijo.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– novogradnje objektov,
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– gostinstvo kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti območja, in sicer brez nastanitvenih kapacitet,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura),
– ureditve javnih površin.
c) Velikost objektov:
– objekt nastanitvene dejavnosti po velikosti ne sme presegati obstoječih objektov v neposredni bližini;
– tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več;
– višina objektov največ K + P + 2 + M (vendar le, če je klet v celoti ali delno vkopana), višina kolenčnega zidu največ 1,00 m;
– streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade, dovoljena je izvedba čopov v matični strešini, strešna kritina je lahko lesena ali siva cementna, barvne in opečne kritine niso dovoljene.
d) Oblikovanje objektov:
– objekti so lahko klasično ali montažno zgrajeni;
– pri oblikovanju objektov je potrebno slediti oblikovanosti avtohtonih objektov;
– fasadne odprtine naj bodo razporejene osno v enotnem rastru polno prazno;
– streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasična frčada v osi vzdolžne fasade v podaljšku fasade. Sleme frčade ne sme presegati višine slemena osnovne strehe;
– strešna kritina je lahko le lesena ali cementna siva, barvne in opečne kritine niso dovoljene;
– ometane fasade morajo biti izvedene v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv;
– fasade so lahko izvedene tudi v lesu naravne barve in posamezni deli v kamnu lomljencu;
– objekti so lahko klasično ali montažno grajeni, vendar mora obdelava zunanjosti slediti tradicionalnemu stavbnemu izročilu.
(5) Območja proizvodnih dejavnosti (IG)
a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– servisi in storitvene dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti z manjšimi vplivi in v manjših objektih,
– skladiščenje.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadomestne gradnje objektov in odstranitev objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;
– novogradnje objektov;
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov;
– ureditve infrastrukture (prometno komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljske infrastruktura).
c) Velikost in oblikovanje objektov skladno z določili 45. in 46. člena.
(objekti razpršene gradnje)
(1) Razpršena gradnja, zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč.
(2) Na zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so dopustni:
– vzdrževalna in investicijsko vzdrževalna dela;
– rekonstrukcija skladno z gradbenim dovoljenjem;
– dozidave so dopustne v primeru izboljšave funkcionalne zasnove (dopustno enkratno povečanje zazidane površine objekta do 20 %);
– komunalna in oblikovna sanacija objektov;
– pomožni objekti za lastne potrebe in ograje je dopustno graditi na stavbnem zemljišču, ki je bilo določeno z gradbenim dovoljenjem za objekt;
– odstranitve objektov;
– opuščeni objekti vojaških postojank se lahko namenijo za potrebe planinskih koč ali zavetišč in za potrebe lovskih ali gozdarskih koč.
(3) Velikost in oblikovanje skladno z določili 45. in 46. člena.
(Območja zelenih površin)
(1) Območja za oddih, šport in rekreacijo (ZS)
a)Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:
– dovoljena je izgradnja igrišč za potrebe športa in rekreacije, ki se izvajata na prostem;
– postavitev kampa;
– gostinstvo kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti območja, in sicer brez nastanitvenih kapacitet, če v posebnih določbah ni opredeljeno drugače;
– objekti sanitarij in garderob.
b) Dopustne vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;
– ureditve rekreacijskih, športnih površin, smučarskih in sankaških prog;
– ureditev kampa; površine za postavitev šotorov se uredijo v travnatih površinah;
– ureditev konjske maneže;
– ureditev otroških igrišč;
– postavitev naprav za potrebe smučanja (vlečnice in vlečni trakovi);
– postavitev objektov in naprav za potrebe adrenalinskega parka;
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;
– ureditve infrastrukture;
– vodnogospodarske ureditve.
c) Posebnosti in pogoji na območju, ki je namenjeno postavitvi kampa:
– na območju, namenjenem za ureditev kampa, je dovoljena ureditev počivališč s klopmi in mizami, ognjišča ter opreme za odlaganje odpadkov;
– sanitarne prostore, priključene na javno vodovodno omrežje, in priključek na kanalizacijo s ČN se locira znotraj zemljišč, namenjenih ureditvi kampa;
– ograja okrog kampa se izvede v obliki lese.
e) Velikost in oblikovanje objektov skladno z določili 45. in 46. člena.
– etažnost: K + P + M (klet mora biti v celoti vkopana);
– pri oblikovanju fasad se uporabljajo avtohtona gradiva les in kamen, dovoljena je le lesena kritina.
(2) Parki (ZP)
a) Dopustne dejavnosti oziroma namembnosti:
– dejavnosti, namenjene oddihu in drugim prostočasnim ter spremljajočim dejavnostim (kulturne, razvedrilne in izobraževalne dejavnosti).
b) Dopustne vrste posegov:
– ureditev parkov s sprehajalnimi potmi, vodnjaki in otroškimi igrišči;
– postavitev paviljonov, stojnic in urbane opreme;
– namestitev klopi, ureditev počivališč in postavitev objektov in naprav za opazovanje narave;
– gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim na območju.
c) Druga merila in pogoji:
– parkovne ureditve, objekti in ograje morajo biti na celotnem območju občine oblikovani enotno ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij;
– na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela) in povzročajo trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti;
– travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo le na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del;
– ureditve (parkirišča), ki zahtevajo trajnejše posege, se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah.
(3) Pokopališča (ZK)
(4) Pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle.
(5) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela,
– ureditve infrastrukture,
– ureditve javnih površin.
(6) Oblikovanje:
– preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij niso dovoljeni;
– ograjevanje pokopališč je dovoljeno z avtohtono živo mejo ali s suhozidom.
(območja okoljske infrastrukture (O))
(1) Območja okoljske infrastrukture so namenjena izgradnji objektov za potrebe oskrbe s pitno vodo, čiščenju odpadnih voda ter ravnanju z odpadki.
(2) Na območjih okoljske infrastrukture so dovoljeni vsi posegi, ki služijo nadgradnji in tehničnim izboljšavam okoljske infrastrukture (čistilne naprave, vodohrani, vodna zajetja, črpališča, razbremenilniki).
(3) Na ureditvenem območju ZGJ06 (O) – Remont so dovoljeni vsi posegi za ureditev Zbirnega centra odpadkov in postavitev CČN Jezersko.
(4) Pri oblikovanju objektov se upošteva pogoje za objekte gospodarskih dejavnosti v območjih A.
(območja kmetijskih zemljišč (K1,K2))
(1) Površine, ki so v OPN opredeljene kot območja kmetijskih zemljišč, se urejajo v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo to področje, pri tem pa je na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine potrebno ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin. Morebitne agrarne operacije je dovoljeno izvajati le v skladu s predpisi. Pri izkoriščanju zemeljskih površin je potrebno zagotovit takšen način obdelave, da bo ohranjena in zagotovljena pestrost krajine.
(2) Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljene kmetijske dejavnosti.
(3) Dopustni posegi na območjih kmetijskih zemljišč:
– obnova obstoječih kmetijsko gospodarskih objektov: senikov, staj ter pastirskih stanov na planinah, ureditev napajališč za živino in postavitev obor za pašo;
– sprememba namembnosti obstoječih kmetijko gospodarskih objektov za potrebe bivanja ni dovoljena;
– postavitev začasnih objektov za potrebe prireditev in v zimskem času ureditev naravnega drsališča in smučarskih tekaških stez;
– na kmetijskih površinah je dovoljena ureditev smučišča vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami in trakovi;
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki, redno vzdrževanje kmetijskih površin, čiščenje pašnikov in planin, ki so v zaraščanju; ohranijo se le skupine višje vegetacije ali posamezna večja drevesa;
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– sanacije nelegalnih kopov (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;
– vzdrževanje obstoječih poljskih poti, pešpoti in kolesarskih stez na peščenih ali travnatih površinah;
– dovoljena je postavitev začasnih objektov, namenjenih prireditvam. Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni;
– na kmetijskih zemljiščih je izgradnja infrastrukturnih objektov in naprav dopustna le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko predelavo; obstoječo infrastrukturo, ki poteka preko kmetijskih zemljišč, je možno rekonstruirati in na njej vršiti vzdrževalna dela. Globina podzemnih ali višina nadzemnih komunalnih vodov in objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji je treba na zemljišču vzpostaviti prvotno stanje;
– na kmetijskih zemljiščih ni dovoljena sprememba namembnosti rabe za ljubiteljsko dejavnost – vrtičkarstvo in postavitev plastenjakov;
– preprečuje se intenzivna raba vlažnih travnikov in v zvezi s tem povezane melioracije niso dovoljene;
– na kmetijskih zemljiščih je dopustna ureditev šotorišča pod pogoji, da taka ureditev ne zahteva nikakršne gradnje oziroma trajnih posegov v prostor v smislu prostorske in gradbene zakonodaje in nima negativnih vplivov; šotorišče se uredi tako, da predstavlja zaokroženo, prostorsko in funkcionalno urejeno zemljišče, namenjeno le postavitvi šotorov.
(4) Na območjih z nepremično kulturno dediščino in odnosnih vplivnih območjih je pred načrtovanjem postavite pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(5) Za posege v zavarovana območja, v območja Natura 2000 in v naravne vrednote je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojne službe.
(6) Travniški sadovnjaki se ohranjajo in nadomeščajo z avtohtonimi vrstami sadnega drevja. Ohranja se večja posamezna drevesa, omejke in živice ter sadovnjake ob robovih kmetij.
(7) Kakovost celkov se ohranja s preprečevanjem zaraščanja in pozidave.
(območja gozdnih zemljišč (G))
(1) Območja gozdnih zemljišč so površine, ki so v OPN opredeljene kot gozdne površine, porasle z gozdnim drevjem, zemljišča, namenjena gojenju in ekonomskem izkoriščanju gozdov, ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd.
(2) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.
(3) V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oziroma urediti nadomestne. Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen (običajno ne manj kot 25 m), da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rab prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo ujme ter sanacija njihovih posledic in normalno vzdrževanje gozda.
(4) V območjih nad gozdno mejo, v območjih z ostrimi vremenskimi razmerami ter v varovalnih gozdovih se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, še zladti kadar bi to predstavljajo nevarnost za začetek/pospešitev erozijskih procesov.
(5) Pri gradnjah gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi, za katere ni predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta, se je potrebno izogibati posegom, ki trajno degradirajo večje gozdne površine. Umeščanje energetskih objektov in naprav se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij in reliefne značilnosti. Grmišča, ki oblikujejo gozdne robove, naj se ohranijo v obstoječem stanju.
(6) V območjih gozdov so dovoljeni naslednji posegi:
– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in lovskogojitvenimi načrti;
– krčitev gozda v kmetijske namene je dopustna v skladu z Zakonom o gozdovih;
– gradnje gozdnih cest, gozdnih učnih poti, žičnic, gozdnih vlak, planinskih in sprehajalnih poti in kolesarskih poti;
– ureditve za potrebe lova;
– za posege, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, se izdela presoja življenjskih možnosti divjadi skladno z Zakonom o lovstvu in divjadi;
– posegi za vodnogospodarske ureditve;
– sanacije degradiranega gozdnega prostora;
– sanacije nelegalnih kopov (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), cestnih usekov in divjih odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;
– gradnja obor, ograditve posameznih delov gozdov v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov;
– sanitarne sečnje;
– ponovne gradnje so dovoljene le za enak namen ter v enakih gabaritih;
– v območjih varovalnih gozdov so posegi v prostor dopustni le izjemoma za infrastrukturne objekte, če po presoji vplivov na okolje ne ogrožajo ekoloških funkcij gozdov in če je predhodno pridobljeno dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
– na območju gozdnih zemljišč, ki se nahajajo znotraj EUP smučišč, je dovoljena izgradnja objektov in naprav za potrebe smučišč (vlečnice);
– dovoljena so investicijsko vzdrževalna dela in ponovne gradnje legalno zgrajenih objektov v enakih gabaritih;
– gozd je dovoljeno skrčiti po označitvi in evidentiranju dreves za posek, ki ju po predložitvi gradbenega dovoljenja in označitvi oziroma zakoličbi območja posegov opravi Zavod za gozdove Slovenije.
(7) Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi je potrebno do vsake gozdne površine zagotoviti dostop. Na gozdnem robu je potrebno zagotoviti ustrezen večnamenski prostor za začasno deponiranje lesa. V času, ko se ne opravlja gozdna proizvodnja, je ta prostor lahko namenjen za druge dejavnosti (parkirišča, prireditveni prostor, igrišča …).
(8) Na območjih gozdov, ki so del območij varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino.
(9) Umeščanje objektov in izvajanje del na zemljiščih v gozdnem prostoru se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.
(10) V varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi in socialnimi funkcijami s prvo stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov. Posegi v varovalnih gozdovih, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovanimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V območju varovalnih gozdov se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še zlasti pa, kadar bi to predstavljalo nevarnost za začetek/pospešitev erozijskih procesov.
(območja površinskih voda (V, VC))
(1) Vodna zemljišča celinskih voda so tista, na katerih je voda stalno in občasno prisotna in se zato na njih oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda vključno z bregom do izrazite geomorfološke spremembe – najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je voda poplavila zaradi posega v prostor.
(2) Vodno zemljišče stoječih voda (Planšarsko jezero) obsega dno stoječih voda vključno z bregom do najvišjega zabeleženega vodostaja.
(3) Priobalna zemljišča so vsa tista zemljišča, ki neposredno mejijo na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč je na vodotokih 1. reda (Kokra) zunaj območij naselij 40 metrov od meje vodnega zemljišča in v naseljih 15 m od vodnega zemljišča, na vodotokih 2. reda (Jezernica, Reka, Mlinščica, Zabukovški potok, Jelenov jarek, Veliki in Mali graben, Grdi graben, Ježev graben, Ankov graben, Roblekov graben, Murnov graben, Ilovnat graben, Tržiški graben in ostalih neimenovanih vodotokov in hudournikov) pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča.
(4) V vodotoke in obrežno vegetacijo se ne posega, razen v primeru premostitev ali za potrebe urejanja vodotokov, kadar so ogrožena življenja ljudi. Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se morajo načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(5) Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop ali prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekte javne infrastrukture.
(6) Za obstoječe legalno zgrajene objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če: se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost; se s tem ne poslabšuje stanja voda; je omogočeno izvajanje javnih služb; se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda; to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami ter se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(7) Ohranjajo in vzdržujejo se vegetacijski pasovi ob vodotokih, naravne vodotoke se ohranja v naravnem stanju, regulacije vodotokov niso dovoljene. V obvodnem pasu je dopustna ureditev kolesarskih in pešpoti in zasaditev drevoredov.
(8) Renaturacija reguliranih vodotokov se izvrši, kjerkoli je to mogoče in smiselno ter predvsem na delih, ki so pomembni v krajinskem in ambientalnem smislu.
(9) Na območjih površinskih voda, ki so del območij varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino.
(10) Dopustna so izvajanja dejavnosti gospodarskih služb s področja okoljske infrastrukture. Pogojno so dopustne tudi rekreacijske in športne dejavnosti na prostem.
(11) Dovoljeni so objekti grajenega javnega dobrega po zakonu, ki ureja vode, in drugih zakonih, objekti gospodarske javne infrastrukture, objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda, objekti za športe, ki so vezani na vodo, in objekti za rabo voda.
(12) Na parcelah ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot vodno zemljišče, v neažuriranem katastru pa so vpisane kot stavbišče, je gradnja dopustna v skladu s prvotno namembnostjo objekta (mlini, žage, male hidroelektrarne).
(območja mineralnih surovin (LN))
(1) Na območju občine je opuščen kamnolom lehnjaka v Komatevri. Na lokacijah Sp. Virnik in Zavratnik sta nelegalna kopa (na teh lokacijah bo možno izkoriščati mineralne surovine le v primeru, da bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje; dotlej je možna le sanacija brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin). Čistijo se naplavine hudournika izpod Ravenske Kočne.
(2) Na območjih pričakovanih naravnih vrednot (Zgornje Jezersko – lehnjak, Virnikov Grintovec – nahajališče devonskih fosilov in mineralov in nahajališča keratofirja in keratofirskega tufa) je obvezno spremljanje posegov v naravo, zlasti zemeljskih del, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških.
(3) Za vse nelegalne peskokope se predvidi samosanacija s sukcesijo in zaraščanjem brez izkoriščanja. Peskokopi, ki so že sanirani ali samosanirani (Podlog in Kvanci), se prepustijo nadaljnjemu zaraščanju.
(1) Ostala območja so neplodna območja, gorovja nad gozdno mejo, pašniki in tista območja, ki jih ni mogoče uvrstiti v zgoraj naštete kategorije (skalovje v visokogorju, opuščeni peskokopi, vse, kar nima površinskega pokrova).
(2) Posegi na teh zemljiščih niso dovoljeni, razen če niso posebej navedeni v posebnih prostorsko izvedbenih pogojih.
(1) Ohranjajo se značilni krajinski vzorci, posamična drevesa in naravno strukturiran gozdni rob in reliefne značilnosti.
(2) Obstoječi objekti zgrajeni z upravnimi dovoljenji se vzdržujejo; lahko se prenavljajo pod pogojem, da se ohranijo njihova funkcija, tloris, volumen in oblikovanje.
(3) V območju planin je dopustna ponovna gradnja objektov izključno za potrebe funkcije kmetijske dejavnosti oziroma planšarstva. Pri novogradnji in prenovi se ohranja tipologija in velikost objektov posamezne planine ter zanjo značilni tradicionalni arhitekturni vzorci in materiali. Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. Na planinah se ohranja obstoječe poti in ceste na peščeni ali travnati površini.
(4) Dopustne so le sečnje v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.
(5) Agrarne operacije na planinah niso dopustne.
(6) Za posege na območju planin je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
3.8 Podrobni prostorsko izvedbeni pogoji po posameznih ureditvenih enotah (PPIP)
(PPIP za EUP na območjih varovanj)
Usmeritve za posege v EUP, kjer se nahaja registrirana dediščina
– Pri posamezni EUP kmetije se ohranja značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.
– Ohranjajo se kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske kvalitete.
– Na urbaniziranih površinah se v čim večji meri ohranja naravne prvine.
– Obnova obstoječih objektov ima prednost pred novogradnjami.
– Ohranja se primarna raba objektov.
– Nove dejavnosti naj se, kolikor je to mogoče, umesti v obstoječe objekte.
– Na območju posamezne enote urejanja je pred načrtovanjem umeščanja dejavnosti potrebno pridobiti celovite strokovne podlage, ki bodo vsebovale pregled, oceno in vrednotenje vseh objektov in prostorskih pojavov znotraj območja enote.
– Na objektih registrirane nepremične dediščine so dopustni posegi: vzdrževanje in drugi posegi, ki izboljšajo prezentacijo dediščine.
– Objekti na kmečkih gospodarstvih morajo biti kriti z enotno strešno kritino, dovoljene so lesene kritine ali cementne kritine.
– Urejanje okolice objektov: ohranjajo naj se utrjena peščena dvorišča in travnate površine ter neasfaltirani kolovozi.
– V primeru načrtovanja novogradnje ali ponovne gradnje v posamezni EUP je potrebno pripraviti elaborat z elementi konservatorskega načrta prenove (po pravilniku Uradni list RS, št. 76/10).
– Ohranja se naravna struktura dna in bregov vodotokov ter obrežne vegetacije. Drevesne in grmovne obrežne vegetacije ni dovoljeno odstranjevati.
– Obstoječe poljske poti se lahko uporabljajo tudi kot rekreacijske peš in kolesarske poti. Novih poti na kmetijskih zemljiščih ni dopustno urejati za namen kolesarskih poti, pešpoti, gozdnih poti in podobno.
(PPIP za EUP Kulturna krajina Zgornje Jezersko)
(1) Znotraj kulturne krajine na Jezerskem se varujejo predvsem kompleksi domačij in njihova umestitev v prostor, značilna parcelacija, sistem potokov in živic, morene in druge reliefne značilnosti, gozdni rob ter značilni pogledi na prostorske dominante (naravne in kulturne). Vsi posegi morajo biti usklajeni s tipološkimi zakonitostmi arhitekturne in naravne krajine. Ohranja se merilo objektov, njihova oblika, fasade in strehe.
(2) Usmeritve za posege v enotah znotraj varovanega območja Kulturne krajine Jezersko:
EUP | PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA | PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
ZGJ 05/1 Kulturna krajina Zgornje Jezersko EŠD 881 | K1, K2, G, VC, VI, PC, OO | – V EUP se nahaja na NV 5355 Zg. Jezersko – morene, na NV 5324 Ravenska kočna, NV 691 Anko – slatinski vrelec, NV 2425 Jezernica izviri, NV 136 Kokra, NV 5093 Virnikov kogel, NATURA 2000 - SI3000264-p POO, POO Kamniško-Savinjske Alpe; – v EUP se nahajajo enote kulturne dediščine: EŠD 24375 Zgornje Jezersko – Kašča in razpelo pri domačiji Zgornje Jezersko 1, EŠD 884 Zgornje Jezersko – Roblekova domačija, EŠD 883 Zgornje Jezersko – Kropivnikova domačija, EŠD 16193 Zgornje Jezersko – Podvršnikova domačija, EŠD 9420 Zgornje Jezersko – Ankova domačija, EŠD 9419 Zgornje Jezersko – Jenkova domačija, EŠD 26455 Zgornje Jezersko – Štularjeva domačija, EŠD 8919 Zgornje Jezersko – Šenkova domačija, EŠD 24548 Zgornje Jezersko – Vojaški bunker nad Jenkovo domačijo, EŠD 24549 Zgornje Jezersko – Spominsko znamenje Ignacu Murnu; – območje kulturne krajine je namenjeno kmetijstvu in z njim povezanimi dejavnostmi; – obnova obstoječih objektov ima prednost pred novogradnjami; – na objektih registrirane nepremične dediščine so dopustni posegi: vzdrževanje in drugi posegi, ki izboljšajo prezentacijo dediščine; – nove dejavnosti naj se, kolikor je to mogoče, umesti v obstoječe objekte; – urejanje okolice objektov: ohranjajo naj se utrjena peščena dvorišča in travnate površine ter kolovozi v peščeni izvedbi; – v primeru načrtovanja novogradnje je potrebno pripraviti elaborat z elementi konservatorskega načrta prenove (po pravilniku Uradni list RS, št. 76/10); – ohranjajo se visokodebelni sadovnjaki ter večja drevesa na domačijah (lipe); – jesenove mejice se ohranjajo in obnavljajo; – ohranjajo se morene in balvani, ki so del značilne jezerske krajine, ter ekstenzivna travišča in značilna skalna flora; – ohranjajo se poplavna območja in obvodni pasovi vegetacije; – v vodotoke in obrežno vegetacijo se ne posega, razen v primeru premostitev ali za potrebe urejanja vodotokov, kadar so ogrožena življenja ljudi. – vsi posegi v EUP so dovoljeni skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ05/6 Kulturna krajina – Zgornje Jezersko | A | Na parc. št. 104/3 k. o. Zg. Jezersko je dovoljena gradnja enostanovanjskega objekta pod naslednjimi pogoji: – dovoljen višinski gabarit objekta je K + P + M, vendar le, če je klet v celoti vkopana in če je podkletitev dovoljena na osnovi geomehanskega in hidrološkega elaborata; |
| | – poseganje v območje vegetacije ob potoku ni dopustno; – dodatne utrditve in ureditve na območju potoka niso dopustne; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ05/2 Kulturna krajina – Zgornje Jezersko ZGJ05/3 Kulturna krajina – Zgornje Jezersko ZGJ05/4 Kulturna krajina – Zgornje Jezersko ZGJ05/5 Kulturna krajina – Zgornje Jezersko ZGJ05/7 Kulturna krajina – Zgornje Jezersko ZGJ05/8 Kulturna krajina – Zgornje Jezersko ZGJ05/9 Kulturna krajina – Zgornje Jezersko | A | – Dovoljeno je le vzdrževanje obstoječih legalno zgrajenih objektov; – okolica objektov se vzdržuje v peščenih in travnatih površinah; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ11 Zgornje Jezersko – Stara pošta | SS | – V EUP se varuje kulturna dediščina EŠD 25259 domačija Zg. Jezersko 121 in naravna vrednota NV 5355 Zgornje Jezersko – morene; – dovoljena je gradnja eno- in dvostanovanjskih objektov ter objektov za turistično dejavnost; – dovoljena je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, vendar le po en objekt na posamezni gradbeni parceli; – objekti morajo biti podolgovati v razmerju stranic 1:1,4 ali več, sleme je vzporedno z daljšo stranico; – naklon strešin je dovoljen v razponu 38°–45°; – objekti morajo biti pritlični, leseni deli fasad morajo biti izvedeni z vertikalno položenimi deskami, z leseno kritino; – oblikovanje objekta mora biti skladno z lokalno tipologijo; – ob Stari pošti je dovoljena na parc. št. 442/9, 442/10 in 442/2 k.o. Zg. Jezersko ureditev kampa za postavitev šotorov, počitniških prikolic in avtodomov za določen čas v poletni sezoni; – spremljajoči programi, recepcija in sanitarni prostori se uredijo v obstoječih objektih; – ureditev kampa mora biti urejena sonaravno, površine, otroško igrišče, dostopi, dovozi se uredijo v travnatih in delno v peščenih površinah; – območje kampa se ureja z določili, ki veljajo za območja ZS; – območje bo možno priključiti na javne komunalne vode; – pri vseh posegih in pri postavitvah nezahtevnih in enostavnih objektov (ograje, klopi, mize, kurišča, igrala, usmerjevalne table in poti) na območju kampa se uporablja le avtohtone materiale: les, kamen, pesek in drevesno lubje; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ14/1 Zgornje Jezersko – kmetija Zg. Virnik | A | – V EUP se nahaja naravna vrednota NV 5355 Zgornje Jezersko – morene; – možna je sprememba namembnosti obstoječih objektov kmetije za potrebe turizma in drugih dodatnih dejavnosti na kmetiji; – spremljajoči programi za potrebe šotorišča na kmetiji se uredijo v obstoječih objektih kmetije; – na vseh objektih kmečkega gospodarstva se strešne kritine izvedejo v lesu; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ14/2 Zgornje Jezersko – kmetija Zg. Virnik – šotorišče | K2 | – V EUP se nahaja naravna vrednota NV 5355 Zgornje Jezersko – morene; – zahodno od kmetije na parc. št. 419 k. o. Zg. Jezersko je dovoljena ureditev šotorišča za določen čas v poletni sezoni; – spremljajoči programi za potrebe šotorišča na kmetiji se uredijo v obstoječih objektih kmetije; – ureditev se izvede v travnatih, peščenih ali lesenih površinah; – vsa obstoječa drevesa se ohranjajo; – sprememba reliefa ni dovoljena; – infrastruktura se zagotavlja v okviru obstoječe kmetije; – ureditev šotorišč mora biti sonaravna, pri vseh posegih se lahko uporabijo le naravni materiali lokalnega izvora (les, kamen, pesek in drevesno lubje); |
| | – uporaba umetnih materialov ni dovoljena; – v vodotoke in obrežno vegetacijo se ne posega, razen v primeru premostitev ali za potrebe urejanja vodotokov, kadar so ogrožena življenja ljudi; posegi so dovoljeni skladno z 77. členom; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ15 Zgornje Jezersko – kmetija Roblek | A | – Varuje se celotno območje EUP, kulturna dediščina EŠD 884 Zgornje Jezersko – Roblekova domačija; – možna je sprememba namembnosti obstoječih objektov kmetije za potrebe turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji; – na vseh objektih kmečkega gospodarstva se strešne kritine izvedejo v lesu; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ44 Zgornje Jezersko – Roblekova žaga | A, K2 | – Dovoljena je oživitev opuščenega objekta žage na parc. št. 145/4, za ostale objekte so dovoljena le vzdrževalna dela legalno zgrajenih objektov; – dovoljena je ponovna gradnja objekta žage v enakih gabaritih, v leseni konstrukciji in z uporabo detajlov, ki so še prepoznavni na objektu žage; – območje se ureja skladno z določili za območja A; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ16 Zgornje Jezersko – kmetija Anko in Podvršnik | A | – Varuje se celotno območje EUP, kulturna dediščina EŠD 16193 Zg. Jezersko – Podvršnikova domačija in EŠD 9420 Zg Jezersko – Ankova domačija; – možna je ponovna gradnja porušenih objektov za potrebe kmetije ali dopolnilnih dejavnosti na kmetijah; – možna je sprememba namembnosti obstoječih objektov kmetije za potrebe turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji; – na vseh objektih posameznega kmečkega gospodarstva se strešne kritine izvedejo v lesu; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ17 Zgornje Jezersko – kmetija Drnovšek | A | – Možna je gradnja objektov za potrebe kmetije (hlev, senik); – objekti morajo biti oblikovani skladno s krajinskimi značilnostmi in tipologijo arhitekture gospodarskih objektov sosednjih kmečkih gospodarstev; – strešne kritine na vseh objektih morajo biti lesene; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ18 Zgornje Jezersko – kmetija Štular | A | – Možna je sprememba namembnosti obstoječih objektov kmetije za potrebe turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji; – na vseh objektih kmetije se kritina poenoti (lesene deske ali siva cementna kritina); – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ19/1 Zgornje Jezersko – kmetija Šenk | A | – Varuje se celotno območje EUP, kulturna dediščina EŠD 8919 Zg. Jezersko – Šenkova domačija in EŠD 11650 Zgornje Jezersko – Šenkova hiša; – v EUP se nahaja naravna vrednota NV 5355 Zgornje Jezersko – morene, NV 5324 Ravenska kočna; – možna je sprememba namembnosti obstoječih objektov kmetije za potrebe turizma in drugih dodatnih dejavnosti na kmetiji; – spremljajoči programi za potrebe šotorišča na kmetiji se uredijo v obstoječih objektih kmetije, – na vseh objektih kmetije se ohranja lesena kritina; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ19/2 Zgornje Jezersko – kmetija Šenk – šotorišče | K2 | – Varuje se celotno območje EUP, kulturna dediščina EŠD 8919 Zg. Jezersko – Šenkova domačija in naravna vrednota NV 5355 Zgornje Jezersko – morene, NV 5324 Ravenska kočna; – na vzhodni strani ob Jenkovem grabnu je na delu parc. št. 710 in na 712/1 k.o. Zg. Jezersko dovoljena ureditev šotorišča za določen čas v poletni sezoni; – spremljajoči programi za potrebe šotorišča na kmetiji se uredijo v obstoječih objektih kmetije; – ureditev se izvede v travnatih, peščenih ali lesenih površinah; – omejki ob Jenkovem grabnu se v celoti ohranjajo; – sprememba reliefa ni dovoljena; – ureditev šotorišč mora biti sonaravna, pri vseh posegih se lahko uporabijo le naravni materiali lokalnega izvora (les, kamen, pesek in drevesno lubje); – uporaba umetnih materialov ni dovoljena; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ20 Zgornje Jezersko – kmetija Jenk | A | – Varuje se celotno območje EUP, kulturna dediščina EŠD 9419 Zg. Jezersko – Jenkova domačija in EŠD 8918 Zg. Jezersko – Jenkova kasarna na Ravnah in naravna vrednota NV 5324 Ravenska kočna; – možna je sprememba namembnosti obstoječih objektov kmetije za potrebe turizma in drugih dodatnih dejavnosti na kmetiji; – na vseh objektih kmetije se kritina poenoti (lesene deske ali siva cementna kritina); – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ21/1 Zgornje Jezersko – kmetija Kropivnik | A | – Varuje se celotno območje EUP, kulturna dediščina EŠD 883 Zg. Jezersko – Kropivnikova domačija in naravna vrednota NV 5324 Ravenska kočna; – možna je sprememba namembnosti obstoječih objektov kmetije za potrebe turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji; – v obstoječih objektih kmetije je dovoljena ureditev servisnih programov za potrebe smučišča; – na vseh objektih kmetije se kritina poenoti (lesene deske ali siva cementna kritina); – pri oblikovanju objekta se ohranja značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo ter tradicionalno stavbarstvo; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ21/2 Zgornje Jezersko – smučišče Kropivnik | K2 | – Varuje se celotno območje EUP, kulturna dediščina EŠD 883 Zg. Jezersko – Kropivnikova domačija in naravna vrednota NV 5355 Zgornje Jezersko – morene, NV 5324 Ravenska kočna; – dovoljene so ureditev smučarskih prog, postavitev montažne vlečnice in tekočega traku ter ureditev otroškega igrišča na snegu; – v primeru ureditve umetnega zasneževanja in zajema vode iz vodotoka ali jezera je treba izdelati strokovne podlage, v sklopu katerih bo preverjena možnost odvzema vode s hkratnim ohranjanjem ekološko sprejemljivega pretoka; – osvetljevanje območja je dovoljeno le v zimskem času največ do 22.00 ure; – gradnja novih objektov za potrebe ponudbe na smučišču ni dovoljena; – gostinska ponudba in sanitarije za potrebe smučišča se uredijo v obstoječih objektih kmetije Kropivnik; – za potrebe smučišča se uporabljajo parkirišča ob cesti na Jezero in parkirišča pri Lovskem domu; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ32 Zgornje Jezersko – ob cerkvi sv. Andreja | CU, K2, A, PC | – EUP se nahaja znotraj varovanih območij NV 5355 Zg. Jezersko – morene in NV 5342 Ravenska kočna; – varuje se kulturna dediščina EŠD 25412 Zg. Jezersko – pokopališče in EŠD 1875 Cerkev sv. Andreja; – novogradnje so dopustne samo kot nadomestitev obstoječih legalno zgrajenih objektov; – območje se ureja skladno s pogoji, ki izhajajo iz podrobne namenske rabe, in skladno s pogoji in soglasji pristojnih služb za varstvo narave in varstvo kulturne dediščine. |
ZGJ43 Zgornje Jezersko – Lovski dom | A | – V EUP se nahaja naravna vrednota NV 5324 Ravenska kočna; – dovoljena je sprememba namembnosti obstoječih objektov za potrebe turizma; – znotraj EUP mora biti kritina na objektih enotna – lesena; – ureditev okolice objektov je dovoljena le v travnatih in peščenih površinah, tlaki iz umetnih materialov niso dovoljeni; – območje leži delno v poplavnem območju, do izdelave karte poplavne nevarnosti in določitve razredov poplavne nevarnosti so na območju EUP dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda; – območje se ureja skladno z določili za območja A. |
ZGJ09 Zgornje Jezersko – Pri jezeru | BT | – Predviden OPPN; – v EUP se nahaja naravna vrednota NV 5355 Zgornje Jezersko – morene, NV 5324 Ravenska kočna; – dovoljeni so programi, ki bodo služili kot infrastruktura drugim nočitvenim kapacitetam; – morfologija in oblikovanje objektov mora slediti arhitekturni tipologiji Jezerskega; – dovoljeni višinski gabariti objektov: K + P + M, klet mora biti v celoti vkopana; – vsi leseni deli na objektih (fasade, stavbno pohištvo in strehe z leseno kritino) se obdelajo enotno brez barvanja lesa; – posegi v priobalni pas vodotoka Jezernice in jezera niso dovoljeni; – v čim večji meri se ohranja naravne prvine; |
| | – ureditev okolice objektov je dovoljena le v travnatih in peščenih površinah ter v lesu. Tlaki iz umetnih materialov niso dovoljeni; – posamezne ploščadi se izvedejo v lesu; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ12 Zgornje Jezersko – Helioport | K2 | – v EUP se nahaja naravna vrednota NV 5355 Zgornje Jezersko – morene, NV 5324 Ravenska kočna; – dovoljena je postavitev objekta meteorološke postaje in ureditev pristajalne ploščadi za helikopterje v travnatih površinah; – na parc. št. 26/4 k. o. Zg. Jezersko je dovoljena ureditev drsališča v zimskem času; – gradnja objektov ni dovoljena; – dovoljena je postavitev lesenih ograj v maniri plota ali vereje; – površine se urejajo v peščeni ali travnati izvedbi; – posegi v območju se urejajo skladno z določili za območja K1 in K2; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ40 Zgornje Jezersko – smučišče Sibirija | K2 | – V EUP se nahaja naravna vrednota NV 5324 Ravenska kočna; – smučišče ne sme posegati v 5,00 m pas ob kroni hudournika, dovoljena je ureditev smučarskih prog in postavitev montažne vlečnice; – pred izvedbo projekta je potrebno izvesti geomehanske raziskave in pridobiti mnenje geologa na poseg; – s posekom naj se ne ustvarjajo ostri vegetacijski robovi v ravnih potezah (nov gozdni rob naj posnema naravne linije); – izven meje območja smučišča naj se fizično ne posega (npr. zaradi parkiranja gradbene mehanizacije, odlaganja odvečnega materiala ali kakršnih koli odpadkov); – zasipavanje kotanj in depresij v okolici ni dovoljeno; – gradbenih odpadkov, ki nastanejo med gradnjo, se ne odlaga v naravi, pač pa se jih odpelje na ustrezno deponijo; odpadnega lesa naj se ne kuri na odprtem prostoru; – v primeru ureditve umetnega zasneževanja in zajema vode iz vodotoka ali jezera je treba izdelati strokovne podlage, v sklopu katerih bo preverjena možnost odvzema vode s hkratnim ohranjanjem ekološko sprejemljivega pretoka; – osvetljevanje območja je dovoljeno le v zimskem času, največ do 22.00 ure; – na območju je potrebno ohraniti vse retenzijske površine, vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala; – za zatravitev območja se uporabljajo le avtohtone mešanice trav; – pri izvedbi infrastrukture, ki bo potrebna za organizacijo smučišča, naj se uporabijo lokalno značilni materiali in oblike; – morebitne ograje naj bodo lesene v izvedbi plota ali vereje, – površine naj bodo urejene v peščeni ali travnati izvedbi; – gradnja novih objektov za potrebe ponudbe smučišča ni dovoljena; – sanitarije in gostinska ponudba se uredijo v obstoječih objektih pod smučiščem in v Lovskem domu; – za potrebe smučišča se uporabljajo parkirišča ob cesti na jezero in parkirišča pri Lovskem domu; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ10 Zgornje Jezersko – parkirišča Jezero | | – V EUP se nahaja naravna vrednota NV 5355 Zgornje Jezersko – morene, NV 5324 Ravenska kočna; – dovoljena je ureditev parkirišč na obeh straneh ceste na jezero; – parkirišča se uredijo v peščenih površinah, izvedba robnikov je dovoljena v lesu (okrogli robniki); – ohranja se obstoječa vegetacija in drevesa in grmovnice ob opuščeni strugi Jezernice; – urbana oprema se izvaja skladno s Celostno podobo urbane opreme. |
ZGJ01/1 Zgornje Jezersko – Center | CU | – V območju EUP se varuje kulturna dediščina EŠD 24553 Zg. Jezersko – hiša Zg. Jezersko 56; – območje je namenjeno družbenim dejavnostim: petletna osnovna šola, vrtec, gasilski dom, večnamenska dvorana Korotan, trgovina; ter bivanju; – dovoljeno je vzdrževanje in prenova objektov; – dovoljeno je komunalno urejanje območja; – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov: majhnih stavb in majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave ni dovoljena; – obstoječe zelene površine se v celoti ohranjajo, dovoljeno je urejanje z urbano opremo, ki mora biti oblikovana enotno za celotno območje centra Jezerskega; |
| | – na urbanih površinah se ohranjajo naravne prvine v največji možni meri; – oblikovanje ograj mora biti enotno za celotno EUP, slediti mora oblikovanosti lesenih ograj med šolo in državno cesto; – kovinske (mrežaste ali kovane) ograje niso dovoljene; – širitev parkirišč v zelene površine ni dovoljena; – urbana oprema se izvaja skladno s Celostno podobo urbane opreme; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ01/2 Zgornje Jezersko – Center | SS, VC | – Območje EUP se nahaja v NV 136 Kokra in v NV 978 Podni v Makekovi Kočni; – varuje se kulturna dediščina EŠD 25258 Zg. Jezersko – hiša. Zg. Jezersko 61a, EŠD 24628 Zg. Jezersko – Vila. Zg. Jezersko 60 in EŠD 25257 Zg. Jezersko – Vila. Zg. Jezersko 80; EŠD 9206 Zgornje Jezersko – Murijeva kapelica, EŠD 24556 Zgornje Jezersko – Razpelo ob hiši Zgornje Jezersko 41; – objekti se umeščajo v prostor na način, da se v največji meri ohranjata vegetacija in relief; – gradnje in ureditve na območju voda in priobalnega psu niso dovoljene; – na urbanih površinah se ohranjajo naravne prvine v največji možni meri; – obstoječe kmetije znotraj enote se urejajo skladno z določili 77. člena, točka 2.1.; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem; – urbana oprema se izvaja skladno s Celostno podobo urbane opreme. |
ZGJ01/3 Zgornje Jezersko – Center | CU | – V območju cerkve sv. Ožbolta in župnišča Zg. Jezersko se varujejo štiri lipe NV 5206 in kulturna dediščina EŠD 1874 Zg. Jezersko – Cerkev sv. Ožbolta in EŠD 25255 Zg. Jezersko – Mežnarija Zg. jezersko 100; sv. – območje je namenjeno verskim, vzgojnoizobraževalnim dejavnostim ter bivanju; – dovoljeno je vzdrževanje in prenova objektov; – kritina na vseh objektih mora biti lesena, razen na cerkvi, kjer je lahko tudi bakrena; – dovoljeno je komunalno urejanje območja; – obstoječe zelene površine se v celoti ohranjajo, dovoljeno je urejanje z urbano opremo, ki mora biti oblikovana enotno za celotno območje centra Jezerskega; – ohranjajo se naravne prvine in sonaravne ureditve; – gradnja opornih zidov ni dovoljena, razlike v nivojih se lahko urejajo le s travnatimi brežinami, z lesenimi kaštami ali suhozidovi do višine 1,50 m; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem; – urbana oprema se izvaja skladno s Celostno podobo urbane opreme. |
ZGJ01/4 Zgornje Jezersko – Center | ZP, ZK, PC | – Varuje se kulturna dediščina EŠD 25412- Zgornje Jezersko – Pokopališče; – območje parka na vzpetini pod cerkvijo sv. Ožbolta se ohranja kot krajinska značilnost na vstopu v kulturno krajino; – poti v parku se urejajo v peščenih in travnatih površinah; – ob asfaltirani cesti do pokopališča je na parc. št. 367/233, na delu 367/243 in na delu 367/247, vse k.o. Zg. Jezersko, dovoljena ureditev parkirišč v peščenih površinah; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem; – urbana oprema se izvaja skladno s Celostno podobo urbane opreme. |
ZGJ01/5 Zgornje Jezersko – Center | ZP | – Območje EUP se nahaja v NV 136 Kokra in v NV 978 Podni v Makekovi Kočni; – gradnje in ureditve na območju voda in priobalnega pasu niso dovoljene; – v območju parka je možno urediti rekreacijske poti; – urbana oprema se izvaja skladno s Celostno podobo urbane opreme. |
ZGJ01/6 Zgornje Jezersko – Center | ZS, VC | – Območje športa in rekreacije se nahaja v NV 136 Kokra in v NV 978 Podni v Makekovi Kočni; – gradnje in ureditve na območju voda in priobalnega pasu niso dovoljene; – počitniški objekt na parc. št. 510/9 k. o. Zg. Jezersko se ohranja v avtentični obliki; – posegi v območju se urejajo skladno z določili za območja ZS; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem; – urbana oprema se izvaja skladno s Celostno podobo urbane opreme. |
ZGJ01/7 Zgornje Jezersko – Center | ZP | – Območje parka se nahaja v NV 136 Kokra; – gradnje in ureditve na območju voda in priobalnega pasu niso dovoljene; – v območju parka je možno urediti rekreacijske poti; – območje se ureja skladno z določili za območja ZP; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem; – urbana oprema se izvaja skladno s Celostno podobo urbane opreme. |
ZGJ01/8 Zgornje Jezersko – Center | ZP | – Območje parka se nahaja delno v NV 136 Kokra in v NV 978 Podni v Makekovi Kočni; – gradnje in ureditve na območju voda in priobalnega pasu niso dovoljene; – v območju parka je možno urediti rekreacijske poti; – območje se ureja skladno z določili za območja ZP; – urbana oprema se izvaja skladno s Celostno podobo urbane opreme. |
ZGJ01/9 Zgornje Jezersko – Hoteli | BT | – Predviden OPPN; – v EUP se varuje kulturna dediščina: EŠD 18062 – Hotel Kazina, EŠD 18063 – kazinski hlevi, EŠD 25411- Zgornje Jezersko – Spomenik NOB, EŠD 24554 Zgornje Jezersko – Slopno znamenje ob penzionu Veronika, EŠD 881 – Zgornje Jezersko – Kulturna krajina; – za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine; – dopustna je prenova in vzdrževanje obstoječih objektov; – na območju obstoječega hotela Planinke je pred sprejetjem OPPN dovoljena prizidava objekta – pokritega bazena, s pripadajočo infrastrukturo na vzhodni strani; – pred sprejetjem OPPN so dopustne ureditve površin za pešce, avtobusnih postaj in ureditev centra Zg. Jezerskega; – objekti nastanitvenih kapacitet naj ne presegajo volumna obstoječega hotela Kazina; – spremljajoči programi za potrebe prostočasnih dejavnosti, športa in rekreacije se zgradijo na območju občine skupaj za več nočitvenih kapacitet v enem objektu; – predvidi se enotno oblikovanje objektov s sonaravnimi materiali; – višinski gabarit objektov je dovoljen do (K) + P + 1 + M; – kritina objektov naj bo temno sive barve ali lesena; – zgoščevanje območja ni dovoljeno, dovoljeno je izvennivojsko urejanje parkirnih površin (podzemna etaža in parkiranje na nivoju terena), ohranjajo se obstoječe naravne kvalitete prostora, umeščanje objektov naj sledi zahtevam terena, dostopom do parcel in možnosti priključevanja na državno cesto; – urbana oprema se izvaja skladno s Celostno podobo urbane opreme. |
ZGJ02 Zgornje Jezersko – Pri Kovaču | SS | – Predviden OPPN; – območje delno posega v območje NV 136 Kokra; – gradnje in ureditve na območju voda in priobalnega pasu niso dovoljene; – v območju EUP je predvidena gradnja objektov s štirimi stanovanji, vezanimi na en vhod; – objekti naj bodo odmaknjeni od gozdnega roba za eno drevesno višino; – zagotovljen mora biti neoviran prehod v gozd; – ostanki moren v pasu med objekti in gozdnim robom se ohranjajo; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem; – urbana oprema se izvaja skladno s Celostno podobo urbane opreme. |
ZGJ03 Zgornje Jezersko – Kvanci | SS | – območje se nahaja v NV 136 Kokra in NV 978 Podni v Makekovi Kočni; – gradnje in ureditve na območju voda in priobalnega pasu niso dovoljene; – na zemljišču s parc. št. 355/1, 355/2, 339/54 in 339/55, vse k.o. Zg. Jezersko, je predvidena gradnja družinskega hotela; – pred izvedbo projekta je potrebno izvesti geomehanske raziskave in pridobiti mnenje geologa o posegu; – ohranjajo se naravne prvine in sonaravne ureditve; – območje se ureja skladno z določili za območja SS; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ06 Zgornje Jezersko – Remont | O | – Območje se nahaja v NV 136 Kokra; – v območju je locirana obstoječa ČN Jezersko 800 PE z iztokom v vodotok Jezernico; – predvidena je ureditev zbirnega centra odpadkov in izgradnja lesno predelovalnega obrata do 250 m²; – gradnje in ureditve na območju voda in priobalnega pasu niso dovoljene; – območje se ureja skladno z določili za območja O. |
ZGJ07 Zgornje Jezersko – Adrenalinski park | ZS | – Predviden OPPN; – OPPN se izdela za celotno območje Adrenalinskega parka skupaj z dostopom; – ureditve v parku, ki se nahaja v gozdnih površinah, morajo biti sonaravne, gozd se v celoti ohranja; – poti se izvajajo z nadelavo ali se uredijo v travnatih ali peščenih površinah; – posamezni objekti in naprave parka se izvedejo v lesu; – prehodi, galerije, razgledišča, opazovališča, ograje, table z informacijami in opozorili morajo biti izvedeni v lesu; – uporaba umetnih materialov ni dovoljena; – gradnje in ureditve na območju voda in priobalnega pasu niso dovoljene; – na območju parka je dovoljena ureditev šotorišča; |
| | – območje se ureja skladno z določili za območja ZS; – urbana oprema se izvaja skladno s Celostno podobo urbane opreme; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ08 Zgornje Jezersko – smučišče Mali vrh | K2, G, BT | – Območje se nahaja v naravni vrednoti NV 978 Podni v Makekovi Kočni; – Obstoječi objekt na parc. št. 535/1 k. o. Zgornje Jezersko se nameni za smučišča: sanitarije, gostinska ponudba in apartmaji; – dovoljena je ureditev smučarskih prog in postavitev montažne vlečnice; – za potrebe smučišča se uporabljajo obstoječa parkirišča ob vstopu v Makekovo kočno. |
ZGJ13 Zgornje Jezersko – kmetija Žarkovo | A | – Dovoljena je ponovna gradnja porušenih objektov kmetije Žarkovo za potrebe kmetije in dodatnih dejavnosti na kmetiji; – obstoječi stanovanjski objekt se obnovi v avtentični obliki; – območje se ureja skladno z določili za območja namenske rabe A; – kritine na vseh objektih morajo biti enotne, in sicer lesene; – ohranja se sadovnjak; – območje se ureja skladno z določili 77. člena, točka 2.1.; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ22 Zgornje Jezersko – kmetija Ancelj | A | – Območje turistične kmetije Ancelj se nahaja v NV 5324 Ravenska kočna in v najožjem vodovarstvenem območju – VVO I za vodno telo vodonosnikov na območju Občine Jezersko; – dovoljena je gradnja hleva s senikom na zemljiščih parc št. 600/1, 600/2 in 594/2, vse k.o. Zg. Jezersko; – gradnja izpusta za živino na zemljiščih s parc. št. 600/1 in 594/2, obe k.o. Zg. Jezersko; – gradnja gnojišča na zemljiščih s parc. št. 600/1 in 594/2, obe k.o. Zg. Jezersko; – gradnja gospodarskega poslopja na zemljiščih s parc. št. 600/1 in 603/1, obe k.o. Zg. Jezersko; – gradnja stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. 600/1, k.o. Zg. Jezersko; – gradnja male čistilne naprave na zemljiščih s parc. št. 594/2 in 603/1, k.o. Zg. Jezersko; – vsi posegi so dovoljeni pod pogoji, ki izhajajo iz 7. člena Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju Občine Jezersko (Uradni list RS, št. 24/12); – lipe na območju kmetije se ohranjajo; – ohranja se strukturiran gozdni rob; – območje se ureja skladno z določili 77. člena, točka 2.1.; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ23 Zgornje Jezersko – kmetija Mlinar | A | – Območje kmečkega gospodarstva Mlinar se nahaja v NV 978 Podni v Makekovi Kočni; – varuje se celotno območje EUP, kulturna dediščina EŠD 24376 Zg. Jezersko – Mlinarjeva domačija; – ohranjajo se lipe na kmetiji in sadovnjak na robu kmečkega gospodarstva; – kritina na objektih kmetije se poenoti; – območje se ureja skladno z določili 77. člena, točka 2.1.; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ24 Zgornje Jezersko – kmetija Muri | A | – Dovoljena je ponovna gradnja porušenih objektov kmetije za potrebe bivanja in za potrebe kmetije in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji; – ohranja se sadovnjak; – območje se ureja skladno z določili 77. člena, točka 2.1.; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ25 Zgornje Jezersko – kmetija Karničar | A, CU | – Varuje se celotno območje kmetije Karničar in stare cerkve sv. Ožbolta in kulturna dediščina EŠD 205 Zg. Jezersko – Stara cerkev sv. Ožbolta in EŠD 25256 Zg. Jezersko – domačija Zgornje jezersko 104; – za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine; – obvezna je sanacija kmetijskih površin SV, V in JV od cerkve sv. Ožbolta; – območje kmetije se mora pred širitvijo urediti in sanirati degradirane površine; – pred izvedbo projekta je potrebno izvesti geomehanske raziskave in pridobiti mnenje geologa o posegu; – ohranja in vzdržuje se jesenov drevored ob dostopni poti do kmetije; – možna je sprememba namembnosti obstoječih objektov kmetije za potrebe turizma in drugih dodatnih dejavnosti na kmetiji; – na vseh objektih kmetije se ohranja lesena kritina; – strešna kritina na cerkvi je lahko tudi bakrena; – območje se ureja skladno z določili 77. člena, točka 2.1. |
ZGJ26 Zgornje Jezersko – kmetija Spodnji Virnik | A | – V območju EUP se varuje kulturna dediščina EŠD 25263 Zg. Jezersko – kašča pri domačiji Spodnji Virnik in EŠD 25264 Zg. Jezersko – gospodarsko poslopje pri domačiji Spodnji Virnik; – območje kmetije se nahaja na PosVO SI3000285 Karavanke – Natura 2000; – za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine; – na vseh objektih kmečkega gospodarstva se poenoti strešna kritina; – območje se ureja skladno z določili 77. člena, točka 2.1. |
ZGJ27 Zgornje Jezersko – kmetija Murn | A | – Dovoljena je ponovna gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov in objektov za potrebe turizma; – kritina na objektih mora biti enotna; – območje se ureja skladno z določili 77. člena, točka 2.1.; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ28 Zgornje Jezersko – Rakeževo | A | – Dovoljena je ponovna gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov in objektov za potrebe turizma; – kritina na objektih mora biti enotna; – območje se ureja skladno z določili 77. člena, točka 2.1.; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ30 Zgornje Jezersko – Jezerski vrh | BT | – Predviden OPPN; – opuščeni objekti opuščenega mejnega prehoda se namenijo za potrebe turizma, izobraževanja, športa in rekreacije; – območje se ureja skladno z določili za območja BT; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ31 Zgornje Jezersko – melišče pod Ravensko Kočno | LN | – Predviden OPPN; – EUP se nahaja na pPOO, POO SI3000264 Kamniško-Savinjske Alpe – Natura 2000 in na NV 5324 Ravenska kočna; – varuje se rastišče lepega čeveljca; za njegovo zaščito je treba pred začetkom eksploatacije pripraviti načrt za odvažanje naplavin hudournika, ki mora predvideti tudi ukrepe za ohranjanje razprševanja naplavin tudi proti severozahodnemu delu vršaja; – eksploatacija se lahko vrši le na območju hudourniškega vršaja; – poudarek pri izdelavi OPPN naj bo na sanacijskih ukrepih in varovanju okolja; – območje OPPN peskokopa se določi na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag; – v času izdelave OPPN je potrebno na območju OPPN popisati in kartirati habitatne tipe in v primeru prisotnosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, določiti ustrezne omilitvene ukrepe; – varuje se rastišče lepega čeveljca; – ohranja se gozdni rob; – pred postopkom izdelave OPPN je potrebno za predvidene posege pridobiti mnenje geologa; – do sprejetja OPPN posegi na območju niso dovoljeni; – območje se ureja skladno z določili za območja LN. |
ZGJ34/1 Zgornje Jezersko – kmetija Makek ZGJ34/2 Zgornje Jezersko – kmetija Makek – šotorišče | A | – Varuje se celotno območje EUP, kulturna dediščina EŠD 882 Zg. Jezersko – Makekova domačija in v NV 5319 Makekova kočna; – možna je sprememba namembnosti obstoječih objektov kmetije za potrebe turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji; – novogradnje možne, ko so kapacitete obstoječih objektov domačije izkoriščene; – spremljajoči programi za potrebe šotorišča na kmetiji se uredijo v obstoječih objektih kmetije; – na vseh objektih kmetije se ohranja lesena kritina; – območje se ureja skladno z določili 77. člena, točka 2.1.; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ35 Zgornje Jezersko – peskokop Sp. Virnik | LN | – Predviden OPPN; – EUP se nahaja v POO SI3000285 Karavanke – Natura 2000; – poudarek pri izdelavi OPPN naj bo na sanacijskih ukrepih; – poudarek pri izdelavi OPPN naj bo na sanacijskih ukrepih in varovanju okolja; – območje OPPN peskokopa se določi na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag; – pred postopkom izdelave OPPN je potrebno za predvidene posege pridobiti mnenje geologa; – v sklopu sanacijskega načrta se predvidi zasaditev z avtohtonim grmičevjem in drevninami, ohranja se gozdni rob; – območje se ureja skladno z določili za območja LN. |
ZGJ36 Zgornje Jezersko – Vaniška Žaga | IG | – Območje se nahaja na NV136 Kokra; – območje naj se sanira v 5,00 m pasu ob vodotoku, humusira in zasadi z avtohtonim grmičjem in drevjem. Sanacija naj bo izvedena pred pričetki drugih del in posegov; – pred izvedbo projekta je potrebno izvesti geomehanske raziskave in pridobiti mnenje geologa k posegu; – v vodotoke in obrežno vegetacijo se ne posega, razen v primeru premostitev ali za potrebe urejanja vodotokov, kadar so ogrožena življenja ljudi. – sečnja vegetacije je dovoljena le od 1. avgusta do 1. marca, kar je izven obdobja gnezdenja večine vrst ptic; – ob vodotoku Jezernica se zagotovi odmik najmanj 5,00 m; – posegi v območje gozda niso dovoljeni; – območje se ureja skladno z določili IG. |
ZGJ37 Zgornje Jezersko – Lehnjak | OO, G, PC | – Predviden OPPN; – območje se nahaja na POO SI3000285 Karavanke – Natura 2000, na NV 1247 Spodnje Jezersko – nahajališče lehnjaka in na NV 136 Kokra; – pred izvedbo projekta je potrebno izvesti geomehanske raziskave in pridobiti mnenje geologa k posegu; – pri pripravi OPPN za območje naravne vrednote se upoštevajo rešitve, ki izhajajo iz Rudarskega načrta; – na naravni vrednoti se predvidi učna pot z nadelavo poti, mostu, galerij, razgledišč, opazovališč, postavitvijo ograj in tabel z informacijskimi opozorili; – poudarek pri izdelavi OPPN naj bo na sanacijskih ukrepih in varovanju okolja; – sanacija kamnoloma: NV lehnjaka naj se v čim večji meri ohranja, sanacijski načrt naj upošteva krajinske in reliefne značilnosti območja; – območje OPPN kamnoloma se določi na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag; – v sklopu sanacijskega načrta se 2 m pas ob Kokri humusira in zasadi avtohtone grmovnice in drevesa, ohranja se gozdni rob; – območje se sanira tako, da se ohrani del razgaljenega lehnjaka, kaverno in v spodnjem delu stik lehnjaka s pobočnim gruščem in karbonskim skrilavcem; – sočasno z ureditvijo območja ob vodotoku se uredi tudi zaledne vode; – do območja se predvidi en dostop z obstoječe gozdne ceste do lehnjakovega izvira; – v vodotok in obrežno vegetacijo se ne posega, razen v primeru premostitev ali za potrebe urejanja vodotokov, kadar so ogrožena življenja ljudi, oziroma se jih v primeru neustrezno izvedenih posegov v preteklosti ustrezno sanira; – do sprejetja OPPN posegi za sanacijo območja niso dovoljeni. |
ZGJ39 Zgornje Jezersko – Marof Makek | A | – V EUP se varujeta NV1064 Makekova tisa in lipa in NV 978 Podni v Makekovi Kočni; – na objektih se ohranja lesena kritina; – območje se ureja skladno z določili 73. člena, točka 2.2.; – območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. |
ZGJ41 Zgornje Jezersko – žaga Makek | A | – EUP se nahaja na območju NV 978 Podni v Makekovi Kočni; – dovoljena je postavitev objekta za potrebe lesnopredelovalne dejavnosti na kmetiji – žage; – ohranja se strukturiran gozdni rob; – območje se ureja skladno z določili 77. člena, točka 2.1. |
ZGJ42 Zgornje Jezersko – Gorniški center | BT, K2 | – Območje Gorniškega centra se nahaja na NV 5324 Ravenska kočna in v ožjem vodovarstvenem območju – VVO II za vodno telo vodonosnikov na območju Občine Jezersko; – dovoljeni so naslednji posegi: – sprememba namembnosti obstoječih objektov na zemljiščih s parc. št. 569/3 in 569/4, obe k. o. Zg. Jezersko, za potrebe turizma z zmogljivostjo do največ 18 ležišč; – sonaravna ureditev prostora za postavitev šotorov za največ 20 oseb, spremembe reliefa niso sprejemljive zaradi ohranjanja geomorfoloških naravnih vrednot; – dovoljena je gradnja male čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav; – vsi posegi so dovoljeni pod pogoji, ki izhajajo iz 2. točke 9. člena Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju Občine Jezersko (Uradni list RS, št. 24/12); – ureditev šotorišča mora biti sonaravna, pri vseh posegih se lahko uporabijo le naravni materiali lokalnega izvora (les, kamen, pesek in drevesno lubje); – za potrebe parkiranja obiskovalcev Gorniškega centra se uporabljajo parkirišča v Ravenski Kočni na parc. št. 569/1 k.o. Zg. Jezersko; – območje se ureja skladno z določili 73. člena, točka 2.3. |
ZGJ45 Zgornje Jezersko – Ankova karavla | A, G | – Dovoljena je sprememba namembnosti objektov za potrebe, turizma, pohodništva in kolesarstva; – dovoljene so rekonstrukcije in vzdrževanje objektov; – območje se ureja skladno z določili 73. člena, točka 2.3. |
ZGJ46 Zgornje Jezersko – Murnovo | A | – Dovoljena je rekonstrukcija objekta na marofu kmetije Murn v avtentični obliki za potrebe kmečkega gospodarstva; – območje se ureja skladno z določili 77. člena, točka 2.1. |
ZGJ47 Zgornje Jezersko – Virnikova karavla/ učni center GRS | A | – Območje se nahaja na POO SI3000285 Karavanke – Natura 2000; – ohranjajo se obstoječi gabariti objekta, dovoljena so vzdrževalna dela na objektu; – objekt se komunalno uredi; – posegi se urejajo z določili 73. člena, točka 2.3.; – obrambne dejavnosti morajo biti skladne z veljavno zakonodajo na področju varstva okolja. |
ZGJ48 Zgornje Jezersko – Lovska koča Stanič | A | – Območje se nahaja na POO SI3000285 Karavanke – Natura 2000; – dovoljena so vzdrževalna dela na objektu; – posegi se urejajo z določili 73. člena, točka 2.3. |
ZGJ49 Zgornje Jezersko – Močnikova planina | A | – Območje se nahaja na POO SI3000285 Karavanke – Natura 2000; – posegi se urejajo z določili 73. člena, točka 2.4. |
ZGJ50 Zgornje Jezersko – Štularjeva planina | A | – Štularjeva planina se nahaja na NV 5324 Ravenska kočna in v ožjem vodovarstvenem območju – VVO II za vodno telo vodonosnikov na območju Občine Jezersko; – dovoljena je rekonstrukcija obstoječega objekta za potrebe bivanja in turističnih kapacitet za največ 15 oseb; – dovoljena je rekonstrukcija obstoječega hleva za nastanitev živali za največ 10 glav velike živine; – zagotovljeno mora biti zbiranje in skladiščenje živinskih gnojil v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov; – dovoljena je gradnja male čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav; – dovoljena je ureditev vodnega zajetja in vodovoda; – posegi se urejajo z določili 73. člena, točka 2.4. |
ZGJ51 Zgornje Jezersko – Jenkova planina | A, K2 | – Območje Jenkove planine se nahaja na NV 5324 Ravenska kočna in POO SI3000264 Kamniško-Savinjske Alpe – Natura 2000; – posegi se urejajo z določili 73. člena, točka 2.4. |
ZGJ52 Zgornje Jezersko – Češka koča | A | – Območje Češke koče se nahaja na pPOO, POO SI3000264 Kamniško-Savinjske Alpe – Natura 2000 in SI5000024 Grintovci, na NV 5324 Ravenska kočna in NV 5325 Spodnje in Zgornje Ravni – krnici; – obstoječa objekta Češka koča in zavetišče Gorske reševalne službe se vzdržujeta; – posegi se urejajo z določili 73. člena, točka 2.3. |
ZGJ53 Zgornje Jezersko – Kranjska koča | A | – Kranjska koča na Ledinah se nahaja na Natura 2000 pPOO, POO SI3000264 Kamniško-Savinjske Alpe in POV SI5000024 Grintovci NV 5324 Ravenska kočna; – ohranjajo se obstoječi gabariti objekta; – objekt se komunalno uredi; – posegi se urejajo z določili 73. člena, točka 2.3. |
ZGJ54 Zgornje Jezersko – Partizanska bolnišnica Krtina | A | – Območje se nahaja na POO SI3000285 Karavanke – Natura 2000, lesen objekt z enokapnico je varovan kot objekt nepremične kulturne dediščine EŠD 25278 Zgornje Jezersko – Partizanska bolnišnica Krtina in EŠD 24559 Zgornje Jezersko – Grob Stanka Grošlja; – ohranjajo se obstoječi gabariti objekta, okolica se vzdržuje v avtentični obliki. |
ZGJ04 Zgornje Jezersko – ostali del | A, K1, K2, G, VC, PC, OO | – Območje se nahaja na Natura 2000 območjih POO SI3000285 Karavanke, na pPOO, POO SI3000264 Kamniško-Savinjske Alpe in POV SI5000024 Grintovci ter na NV 5324 Ravenska kočna, NV 5325 Spodnje in Zgornje Ravni – krnici; NV 978 Podni v Makekovi Kočni, NV 136 Kokra; NV 5319 Makekova kočna; – na območju enote se nahaja kulturna dediščina EŠD 205 – Zgornje Jezersko – Stara cerkev sv. Ožbolta, EŠD 24558 – Zgornje Jezersko – Kapelica ob poti k svetemu Ožboltu; – ohranjajo se kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske kvalitete; – obvezna sanacija kmetijskih površin SV, V in JV od cerkve sv. Ožbolta; – v vodotoke in obrežno vegetacijo se ne posega, razen v primeru premostitev ali za potrebe urejanja vodotokov, kadar so ogrožena življenja ljudi; – sečnja vegetacije je dovoljena le od 1. avgusta do 1. marca naslednjega leta, kar je izven obdobja gnezdenja večine vrst ptic; – gradnje in ureditve na območju voda in priobalnega pasu niso dovoljene; – ohranjajo se strukturirani gozdni robovi; – obstoječih izjemnih, tipičnih naravnih kot tudi kulturno pomembnih pojavnih oblik površinskih in podtalnih vod in terena pri vseh ureditvah in posegih ni dovoljeno spreminjati; |
| | – na zemljišču s parc. št. 569/1 k.o. Zg. Jezersko je dovoljena gradnja parkirišča za skupno največ 50 parkirnih mest. Parkirne površine morajo biti tlakovane ali prekrite z drugim neprepustnim materialom in zagotovljen mora biti iztok ali iztočni objekt za odvajanje padavinske vode s teh površin na površje tal ali s ponikanjem v tla preko lovilca olj; – dovoljena je obnova dveh spodnjih postaj tovornih žičnic na delu zemljišča s parc. št. 569/1 k. o. Zg. Jezersko za oskrbo planinskih koč; – za posege v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. |
(PIPP za EUP Spodnje Jezersko)
SPJ01 Spodnje Jezersko – Podlog | SS, K2, PC | – Območje se nahaja na NV136 Kokra; – v vodotoke in obrežno vegetacijo se ne posega, razen v primeru premostitev ali za potrebe urejanja vodotokov, kadar so ogrožena življenja ljudi; – sečnja vegetacije je dovoljena le od 1. avgusta do 1. marca, kar je izven obdobja gnezdenja večine vrst ptic, – območje se ureja skladno z določili za območja SS. |
SPJ02 Spodnje Jezersko – Bajte | SS | – Na območju EUP se varuje kulturna dediščina EŠD 25260 Spodnje Jezersko – Kajža Spodnje Jezersko 7 EŠD 25260; – območje se nahaja na NV136 Kokra; NV 4479 Reka v dolini Kokre, POO SI3000285 Karavanke – Natura 2000; – v vodotoke in obrežno vegetacijo se ne posega, razen v primeru premostitev ali za potrebe urejanja vodotokov, kadar so ogrožena življenja ljudi; – sečnja vegetacije je dovoljena le od 1. avgusta do 1. marca, kar je izven obdobja gnezdenja večine vrst ptic; – območje se ureja skladno z določili za območja SS, – za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. |
SPJ03 Spodnje Jezersko – Zgornje Fužine | SS | – Na območju EUP se varuje kulturna dediščina EŠD 16737 Spodnje Jezersko – Kapela sv. Huberta; – območje se nahaja na NV136 Kokra; – v vodotoke in obrežno vegetacijo se ne posega, razen v primeru premostitev ali za potrebe urejanja vodotokov, kadar so ogrožena življenja ljudi; – sečnja vegetacije je dovoljena le od 1. avgusta do 1. marca, kar je izven obdobja gnezdenja večine vrst ptic; – območje se ureja skladno z določili za območja SS. |
SPJ04 Spodnje Jezersko – kmetija Kovk | A | – Območje se nahaja na POO SI3000285 Karavanke – Natura 2000, varuje se NV 5244 – lipe pri kmetiji Kovk; – dovoljena je gradnja objektov za potrebe kmetije in dodatnih dejavnosti na kmetiji; – posegi se urejajo z določili 77. člena, točka 2.1. |
SPJ05 Spodnje Jezersko – marof Kovk | A | – Območje se nahaja na POO SI3000285 Karavanke – Natura 2000; – dovoljena je gradnja objektov za potrebe kmetije in turistične dejavnosti na kmetiji; – posegi se urejajo z določili 77. člena, točka 2.1. |
SPJ06 Spodnje Jezersko – Lindav | A | – Območje se nahaja na POO SI3000285 Karavanke – Natura 2000; – posegi se urejajo z določili 77. člena, točka 2.1. |
SPJ07 Spodnje Jezersko – kmetija Rezman | A | – Območje se nahaja na PosVO SI3000285 Karavanke – Natura 2000, varuje se NV 5243 Rezmanov lipovec; – kritina se poenoti na vseh objektih, dovoljene so sive cementne ali lesene kritine; – posegi se urejajo z določili 77. člena, točka 2.1. |
SPJ08 Spodnje Jezersko – kmetija Ažman | A | – Območje se nahaja na POO SI3000285 Karavanke – Natura 2000; – kritina se poenoti na vseh objektih, dovoljene so sive cementne ali lesene kritine; – posegi se urejajo z določili 77. člena, točka 2.1. |
SPJ09 Spodnje Jezersko – cona Plaznik | IG, SS, PC | – V območju je predvidena gradnja objektov za predelavo lesa; – območje se ureja skladno z določili za območja IG in SS. |
SPJ10 Spodnje Jezersko – Planina Javornik | K2, G, OO | – Območje se nahaja na POO SI3000285 Karavanke – Natura 2000; – ohranja naj se obstoječa razporeditev in površina gozda, na površinah izven gozdnega prostora naj se preprečuje zaraščanje; – krčitve gozda se lahko izvedejo ob predhodnem pozitivnem mnenju Zavoda RS za varstvo narave. |
SPJ12 Spodnje Jezersko – peskokop Za vrati | LN | – Predviden OPPN; – poudarek pri izdelavi OPPN naj bo na sanacijskih ukrepih in varovanju okolja; – območje OPPN peskokopa se določi na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag; |
| | – pred postopkom izdelave OPPN je potrebno za predvidene posege pridobiti mnenje geologa; – v sklopu sanacijskega načrta se predvidi zasaditev z avtohtonim grmičevjem in drevninami, ohranja se gozdni rob; – območje se ureja skladno z določili za območja LN. |
SPJ13 Spodnje Jezersko – kmetija Močnik | | – EUP se nahaja v POO SI3000285 Karavanke – Natura 2000, varuje se kulturna dediščina EŠD 25262 Spodnje Jezersko – hiša in kašči na domačiji Močnik EŠD 25262; – območje se ureja skladno z določili za območja A; – za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. |
SPJ14 Spodnje Jezersko – Spodnji kraj | SS, VC | – Na območju EUP se varuje kulturna dediščina EŠD 25557 Zgornje Jezersko – Razpelo ob cesti v Spodnjem kraju; – območje se nahaja na NV 136 Kokra; – pred posegi novogradenj v območju enote je potrebno rešiti priključek na državno cesto; – območje se ureja skladno z določili za območja SS. |
SPJ15 Spodnje Jezersko – ostali del | A, E, VC, K2, G, PC, OO | – Območje se nahaja na Natura 2000 območjih POO SI3000285 Karavanke, pPOO, POO SI3000264 Kamniško-Savinjske Alpe in POV SI5000024 Grintovci; – naravne vrednote: NV136 Kokra, NV 4479 Sp. Jezersko – Reka v dolini Kokre, NV 4933 Dolina reke Reke – slap 1, NV 1925 Sp. Jezersko – lipe v Robcih, NV 5244 Spodnje Jezersko – lipe pri kmetiji Kovk, NV1927 Robnikova lipa, NV 3138 – Zadnja stena, NV 5348 Spodnje Jezersko – nahajališče porfiroida, NV 5349 Reka – nahajališče mineralov, NV 5365 Spodnje Jezersko – nahajališče devonskega apnenca 2, NV 5438 Dolina reke Reke – slap 2, NV 45575 Brezno v Stegovniku, NV 45576 Partizanska jama v Stegovniku; zavarovano območje ZO Jezersko V Robcih – Lipe; kulturna dediščina: EŠD 9209 Spodnje Jezersko – Smrtnikovo slopno znamenje, EŠD 14643 Spodnje Jezersko – Vojaški bunker pri Macesnovem mostu, EŠD 14645 Spodnje Jezersko – Vojaški bunker pri Bukovskem mostu in EŠD 16737 Spodnje Jezersko – Kapela sv. Huberta; – na parc. št. 308/1 k. o. Sp. Jezersko je dovoljena ponovna gradnja Punčuhove hiše v Dolu v avtentični obliki; – na parc. št. 159, 156, 157, vse k. o. Sp. Jezersko, je dovoljena ponovna gradnja objektov vodnogospodarskega koriščenja (mlin ali žaga); – v vodotoke in obrežno vegetacijo se ne posega, razen v primeru premostitev ali za potrebe urejanja vodotokov, kadar so ogrožena življenja ljudi. Sečnja vegetacije je dovoljena le od 1. avgusta do 1. marca, kar je izven obdobja gnezdenja večine vrst ptic; – objekti vodnogospodarskega koriščenja (mlin, žaga,) naj bodo postavljeni v gabaritih in na mestu, kjer se je objekt nahajal že v preteklosti; – pri izkoriščanju vode iz vodotoka naj se upošteva ekološko sprejemljiv pretok ter zagotovi ustrezen prehod za vodne organizme – ribjo stezo in neprekinjen prehod organizmov na bregu vodotoka; – območja ob objektih naj se ne utrjuje. |
(skupni pogoji za območja ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN))
(1) Kompleksna gradnja in prenova se načrtujeta z OPPN.
(2) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več OPPN, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo) in da dinamika priprave posameznih OPPN zagotavlja smiselno faznost prostorskih ureditev. Če je v EUP, za katero je predviden OPPN, tudi kulturna dediščina, je treba OPPN pripraviti za celotno predvideno območje hkrati.
(3) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je opredeljena izdelava OPPN, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN in sočasno z delom OPPN sprejeti za celotno območje tudi omrežje prometne in gospodarske javne infrastrukture ter izdelati program opremljanja zemljišča, ki bo podlaga za izračun stroškov komunalnega opremljanja tudi za vsak posamezni OPPN. Vsak del OPPN mora biti funkcionalno zaokrožen in mora vsebovati vsaj tolikšen delež ureditev za javne programe (parkirišča, zelene površine ipd.), kolikšen je predpisan za celotno območje OPPN.
(4) Meje OPPN, ki so prikazane v grafičnih prikazih tega odloka OPN, se v fazi njegove priprave lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu pod pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vključenih ali izključenih parcel, ali da občinski sprejme akt, s katerim ugotavlja splošni interes v zvezi s spremembo območja OPPN. Širitev meje območja OPPN je možna, tudi kadar se posegi vršijo v vplivnem območju kulturne in naravne dediščine.
(5) Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo je treba zagotoviti ureditev javnih in pol-javnih površin za zelenice, parke in otroška igrišča v obsegu najmanj 25 % celotne površine OPPN.
(6) Pred sprejetjem OPPN se na obstoječih parcelah dovoljuje:
– izvajati investicijska vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih objektih in napravah;
– na gradbenih parcelah legalno zgrajenih objektov, ki niso predvideni za rušenje, so dopustni posegi, skladni s tem odlokom;
– sprememba rabe in namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov v skladu s plansko namensko rabo območja;
– odstranitev obstoječih objektov in naprav;
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN;
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščito ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– raziskovalna dela za evidentiranje stanja in določitev varstvenih režimov.
(7) Dodatni omilitveni ukrepi za posege, za katere bo sprejet OPPN, se predvidijo v postopku CPVO, kolikor pristojno ministrstvo z odločbo določi, da je ta postopek potreben. V nasprotnem primeru se upoštevajo v tem odloku navedeni splošni in konkretni omilitveni ukrepi.
(skupni pogoji za pripravo OPPN, ki niso opredeljeni s tem odlokom)
(1) OPPN, ki v OPN niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske ureditve, za katere je izražen investitorski interes, za načrtovanje in rekonstrukcijo GJI, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin, namenjenih javnemu dobremu, in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za sanacijo posledic naravnih nesreč. Namen tako določenega OPPN je celovitejša rešitev širšega prostora, ne le rešitev posamezne parcele.
(2) Kriterij za določanje prostorskih ureditev, za katere se na podlagi mnenja občinske strokovne službe izdela OPPN:
– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot štiri objekte ali za površino, ki presega 0,5 ha;
– gradnja objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 20 postelj;
– gradnja kampa na površini, ki je večja od 1,00 ha;
– prostorske ureditve v naseljih in zunaj naselij na območjih, pomembnih za prepoznavnost občine;
– prostorske ureditve, za katere je skladno s predpisi o varstvu okolja treba izvesti presojo vplivov na okolje;
– zadrževalniki, odlagališča gradbenih in izkopnih materialov, vodnogospodarske ureditve, gradnja in rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture, peskokopi, ki se le sanirajo.
(3) Pri pripravi OPPN se upoštevajo določila PIP-ov za posamezno namensko rabo.
3.9 Prehodne in končne določbe
(1) Vse spremembe in dopolnitve OPN Jezersko se izvedejo po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem. Možni so tudi tehnični in redakcijski popravki ter popravki, ki so vezani na spremembo zakonodaje in ne vplivajo na vsebino akta brez predhodnega postopka, ki jih sprejme župan Občine Jezersko s sklepom.
(2) Spremembe in dopolnitve OPN Jezersko na zahtevo posameznega pobudnika ali več pobudnikov, ki niso v javnem interesu, vodi Občina Jezersko, vse stroške izdelave strokovnih podlag, osnutka, predloga in postopka pa nosi pobudnik.
(prenehanje veljavnosti občinskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati:
(1) Dolgoročni plan občine Kranj za obdobje 1986–2000 (Uradni vestnik Gorenjske št. 5/86, 16/88, 23/88; Uradni list RS, št. 20/91, 55/92, ter uradno glasilo občine Preddvor št. 6/98) za območje občine Jezersko.
(2) Družbeni plan občine Kranj za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik Gorenjske št. 7/86, 13/88, 3/89; Uradni list RS, št. 41/92, 50/92, 55/92, 43/93, 70/94 ter uradno glasilo občine Preddvor št. 6/98) za območje občine Jezersko.
(3) Prostorski ureditveni pogoji za Jezersko (Uradni list RS, št. 41/92 in Uradno glasilo občine Preddvor št. 2/02).
(4) Odlok o zazidalnem načrtu Zgornje Jezersko – južni del (Uradni vestnik Gorenjske (28/76).
(dokončanje že začetih postopkov)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
(1) OPN Občine Jezersko je izdelan v digitalni in analogni obliki.
(2) OPN Občine Jezersko se hrani in je na vpogled na sedežu Občine Jezersko, Upravne enote Kranj in na ministrstvu, pristojnem za prostor.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-01/06-143
Zg. Jezersko, dne 15. septembra 2015
Jurij Rebolj l.r.
