Na podlagi 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I in 14/15 – ZUUJFO), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 11/15 – UPB1) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 8. seji dne 23. 9. 2015 sprejel
o obremenjevanju nepremičnega premoženja v lasti Občine Ivančna Gorica
(1) S tem odlokom se določajo način, pogoji in merila za oddajanje nepremičnega premoženja v lasti ali upravljanju Občine Ivančna Gorica (v nadaljnjem besedilu: občina) v najem (zakup) ter za obremenjevanje le-tega s služnostnimi ter stavbnimi pravicami.
(2) Za določitev vsebine pojmov, kot so nepremičnina, najem, služnostna pravica, stavbna pravica idr., se uporabljajo neposredno vsakokratno veljavni zakonik, ki ureja stvarno premoženje; zakonik, ki ureja obligacijske pravice; zakon, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti; zakon, ki ureja kmetijska zemljišča; zakon, ki ureja stanovanjska razmerja in drugi zakoni ter podzakonski predpisi, ki urejajo ta področja.
Za gospodarjenje z nepremičnim premoženjem po tem odloku je pristojna občinska uprava Občine Ivančna Gorica.
(1) Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se začne na podlagi vloge stranke ali na pobudo občine ali upravljavca nepremičnine.
(2) Za sklenitev pogodbe se uporabi ena od naslednjih metod:
– javna dražba,
– javno zbiranje ponudb,
– neposredna pogodba.
Katera metoda se uporabi in način izvedbe postopka, določa zakon.
(3) Če se postopek vodi po metodi javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb, ga vodi tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan.
II. ODDAJA V NAJEM (ZAKUP)
(predmet najema in postopek)
(1) V najem se lahko odda tiste nepremičnine ali dele njih, ki so v lasti Občine Ivančna Gorica in se jih začasno ne potrebuje.
(2) Podnajem ni dovoljen, razen če je z najemno pogodbo izrecno drugače dogovorjeno.
(3) V primeru, ko je za isti termin za isto nepremičnino vloženih več vlog za najem, imajo prednost prireditve občinskega pomena. Prioritetni vrstni red določi občinska uprava.
(vsebina najemne pogodbe)
(1) Najemna pogodba mora vsebovati:
– podatke o najemniku,
– podatke o najeti nepremičnini,
– dovoljeni namen in obseg uporabe najete nepremičnine ter morebitnih skupnih delov,
– čas trajanja najema,
– višina najemnine, način in roki plačila, plačilo stroškov (obratovalni stroški, stroški rednega vzdrževanja, zavarovanje, davki, nadomestila ipd.),
– pravice in obveznosti najemodajalca in najemnika (vzdrževanje, ogledi, pravice tretjih ipd.),
– določbo o prepovedi podnajema oziroma dovolitvi le-tega in pogoji te dovolitve,
– način prevzema nepremičnine in vrnitve le-te najemodajalcu ter stanje le-te ob predaji in prevzemu (vrnitvi),
– način ugotavljanja in povrnitve morebitne škode,
– razloge za prenehanje najemnega razmerja,
– odpovedne razloge, način odpovedi ter odpovedne roke in
– drugo v skladu z zakonodajo.
(2) Za najem v trajanju največ enega tedna posebne najemne pogodbe ni treba skleniti. V tem primeru zadostuje pisna vloga najemnika z navedbo potrebnih podatkov in izjavo o povrnitvi nepremičnine občini v brezhibnem stanju po preteku obdobja ter pisna potrditev vloge s strani župana oziroma z njegove strani pooblaščene osebe.
(3) Občinska uprava vodi evidenco najemov.
(1) Višina najemnine za stavbna in kmetijska zemljišča je določena s tem odlokom.
(2) Višina najemnine za prostore in objekte v lasti Občine Ivančna Gorica se določi glede na prostor oziroma objekt, ki se najema, njegovo namembnost in čas najema. Cenik pripravi občinska uprava in ga potrdi župan. Sestavni del cenika so tudi »Navodila za najem poslovnih prostorov Občine Ivančna Gorica«, ki so ga najemniki dolžni spoštovati.
(3) Za višino najemnine na območju tržnice v Ivančni Gorici se ne uporabljajo določila tega odloka, ampak določila vsakokrat veljavnega odloka, ki ureja tržni red tržnice v Ivančni Gorici.
(4) Višina najemnine za stavbna in kmetijska zemljišča se enkrat letno revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin za preteklo leto.
Župan lahko s sklepom, ki se povzame v pogodbi, izjemoma odobri znižanje ali brezplačno uporabo nepremičnine. Brezplačna uporaba se sme odobriti, če je uporabnik organizacija (društvo ali zveza društev ali javni zavod), ki deluje v interesu občine (humanitarna, športna, turistična, kulturna ali mladinska organizacija), organizacija s področja vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva ali zdravstva ali krajevna skupnost, ki imajo namen na občinski nepremičnini izvajati neprofitno dejavnost, ki jo občina prepoznava kot splošno družbeno koristno.
(1) Račun za najemnino za najeme, daljše od enega meseca, se izda enkrat letno v enkratnem znesku za obdobje največ 12 mesecev.
(2) Račun za najemnino za najeme, krajše od enega meseca, se izda takoj po poteku najemnega razmerja.
(3) Plačilni rok računa je osem dni.
(oddaja v najem kmetijskih zemljišč)
(1) Kmetijska zemljišča se oddajajo v najem v skladu s pogoji in po postopku, ki jih določa zakon, ki ureja kmetijska zemljišča.
(2) Za določitev višine najemnine kmetijskih zemljišč se uporablja vsakokratno veljavni cenik Sklada Kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za posamezno leto, objavljen na njihovi spletni strani.
(definicija stavbnih zemljišč)
Stavbna zemljišča so zemljišča, ki jih kot taka določa prostorski akt.
(območja stavbnih zemljišč)
Stavbna zemljišča so glede na lokacijo razvrščena na tri območja:
I. območje – | naselje Ivančna Gorica |
II. območje – | naselja Stična, Vir pri Stični, Malo Hudo, Mleščevo, Mrzlo Polje, Višnja Gora, Šentvid pri Stični, Muljava, Krka in Zagradec |
III. območje – | vsa ostala naselja v občini. |
(višina najemnine stavbnih zemljišč)
(1) Višina najemnine za stavbna zemljišča se določi glede na dejavnost ter lokacijo zemljišča (v EUR/m2/mesec brez DDV), in sicer:
Vrsta površine oziroma dejavnosti | I. območje | II. območje | III. območje |
površine cest, ulic, pločnikov, trgov ipd., kjer je možno za gostinske ali trgovske namene postaviti stojnico, kiosk, gostinski vrt, prodajni avtomat ipd. ali na kakšen drug način razširiti ponudbo pred lokali | 1,00 | 0,80 | 0,60 |
površine, ki jih je možno uporabiti za namene parkiranja | 1,00 | 0,80 | 0,60 |
površine, ki jih je možno uporabiti za namene športa, tekmovanj, razstav na prostem, cirkusov ipd. | 0,75 | 0,60 | 0,50 |
(2) Za priložnostne kratkotrajne najeme za čas določene prireditve (največ 7 dni) znaša najemnina v vseh območjih 4 EUR/m2/dan.
(določitev služnostne pravice)
(1) Služnostno pravico se lahko ustanovi za položitev oziroma napeljavo komunalnega, komunikacijskega in podobnega voda oziroma priključka v, na ali nad služečo nepremičnino ali za dostop in vožnjo do služeče nepremičnine (predmet služnosti).
(2) S služnostno pravico se sme obremeniti tudi nepremičnine s statusom grajenega javnega dobra.
(3) Služnostno pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da le-ta služečo nepremičnino čim manj obremenjuje.
(4) V služnostni pogodbi je treba vsebino in potek služnostne pravice natančno določiti in jo praviloma prikazati tudi k pogodbi priloženi skici.
(postopek za podelitev služnostne pravice)
(1) Postopek za podelitev služnostne pravice se začne na podlagi vloge zainteresiranega investitorja. Iz vloge mora biti razvidno, kakšna naj bi bila vsebina služnostne pravice ter opisano, kje in po kateri parceli naj bi služnost potekala ter globino, širino in dolžino posega.
(2) Investitor mora k vlogi za ustanovitev služnostne pravice priložiti:
– projektno dokumentacijo z vrisom poteka trase služnostne pravice,
– katastrske in zemljiškoknjižne listine, če dejansko stanje ni razvidno iz uradnih evidenc in
– skico, iz katere so razvidne podrobnosti glede dostopa do nepremičnine oziroma vožnje po njej.
(3) Podatki o površini, obremenjeni s služnostno pravico, se povzamejo iz projektne in druge dokumentacije o nameravani služnosti.
(4) Širina trase (varovalni pas) za zemeljski infrastrukturni vod ne more biti manjša od 0,5 m, za zračni vod pa ne manj od 1 m, oboje računano od zunanjega roba instalacije na vsako stran.
(plačilo služnostne pravice)
(1) Služnostna pravica je odplačna, razen če je s tem odlokom ali drugim predpisom drugače določeno.
(2) Zavezanec za plačilo nadomestila je investitor ali služnostni upravičenec.
(3) Stroški postopka podelitve služnostne pravice bremenijo zavezanca za nadomestilo.
(način plačila služnostne pravice)
(1) Nadomestilo za ustanovitev služnostne pravice se praviloma obračuna v enkratnem znesku. Izročitev vknjižbenega dovoljenja investitorju ali služnostnemu upravičencu je možna šele po plačilu obveznosti.
(2) V primeru, da je investitor ali služnostni upravičenec plačal nadomestilo za ustanovitev služnostne pravice, pa se kasneje izkaže, da služnosti ne potrebuje in da na predmetu služnosti še ni izvedel nobenih aktivnosti, se mu po vložitvi vloge za vrnitev nadomestila in izbrisu služnostne pravice iz zemljiške knjige nadomestilo v nerevaloriziranem znesku vrne.
(3) Po poteku obdobja podelitve služnostne pravice oziroma v primeru, da je investitor oziroma služnostni upravičenec na nepremičnini, ki je obremenjena s služnostno pravico že izvajal aktivnosti, pa želi predčasno prekini služnostno pravico, se nadomestilo ali sorazmerni del le-tega zavezancu ne vrne.
(območja podeljevanja služnostne pravice)
Območje občine je glede podeljevanja služnostne pravice razdeljeno na enaka območja, kot območja stavbnih zemljišč, navedena v 11. členu tega odloka.
(višina nadomestila za služnost)
(1) Višina nadomestila za podeljeno služnost se določi glede na namensko rabo zemljišča, razvidno iz prostorskih aktov ter območje, v katerem se zemljišče nahaja ter je navedena v EUR/m2 brez DDV.
Namenska raba | I. območje | II. območje | III. območje |
stavbna zemljišča | 18,00 | 15,00 | 13,00 |
kmetijska zemljišča | 1,40 | 1,20 | 1,00 |
(2) Kolikor bi višina nadomestila za služnost, določena po določilih prvega odstavka tega člena, presegala 1.000 EUR, se višino nadomestila določi z uradno cenitvijo.
(3) Ne glede na izračun višine nadomestila za služnost ta ne more znašati manj kot 50 EUR brez DDV.
(vzpostavitev v prejšnje stanje)
Ob prenehanju služnostne pravice ima občina pravico od investitorja ali od služnostnega upravičenca ali od vsakokratnega lastnika nepremičnine zahtevati, da le-ta na svoje stroške odstrani komunalni vod oziroma objekt ipd. v, na ali nad služečo nepremičnino ter da vzpostavi prejšnje stanje (sanacija zemljišča ipd.).
Če služnostni upravičenec kot investitor oziroma njegov izvajalec pri gradnji predmeta služnosti povzroči občini ali tretji osebi kakršno koli škodo, jo je povzročitelj dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu. Višino škode v primeru spornosti ugotovi cenilec. Investitor in izvajalec sta solidarno odgovorna za plačilo nadomestila, stroškov cenitve ter morebitnih drugih stroškov.
(preureditev predmeta služnosti)
Če postavitev predmeta služnosti moti občino pri izvedbi kakšnega njenega projekta, je investitor oziroma služnostni upravičenec na svoje stroške dolžan prestaviti oziroma preurediti predmet služnosti po navodilih občine, sicer lahko to na stroške investitorja oziroma služnostnega upravičenca naredi občina. Smiselno enako velja za primer, če je predmet služnosti zgolj uporaba nepremičnine.
(brezplačna služnostna pravica)
Brezplačno služnostno pravico se sme ustanoviti v primerih, v katerih se uresničuje širši interes občine ali krajevne skupnosti. Širši interes s sklepom v vsakem posameznem primeru ugotovi župan. Praviloma, vendar ne izključno, je širši interes podan v naslednjih primerih:
– pri izvajanju novogradnje ali rekonstrukcije komunalne opreme sočasno z gradnjami ali v zvezi z že obstoječo komunalno opremo, ki je v interesu občine ali dela občine oziroma krajevne skupnosti,
– kadar izvaja gradnjo oziroma investicijo komunalne opreme investitor, katerega (so)ustanovitelj oziroma (so)lastnik je Občina Ivančna Gorica.
(1) Stavbna pravica se sme ustanoviti na tistih nepremičninah v lasti občine, ki jih le-ta trajno ne potrebuje za svoje potrebe in je ustavitev stavbne pravice bolj ekonomsko utemeljena od prodaje predmetne nepremičnine ali če je to v danih okoliščinah edini način gospodarne uporabe tega premoženja. Ekonomsko utemeljenost se izkazuje s Poročilom o ekonomski utemeljenosti ugotovitve stavbne pravice na nepremičnini v lasti občine.
(2) Stavbna pravica se lahko ustanovi, če je vrednost nadomestila, ki ga imetnik stavbne pravice plača za ustanovitev stavbne pravice, enaka ali večja vrednosti nadomestila, ki ga bo lastnik zemljišča plačal imetniku stavbne pravice po poteku časa, za katerega je stavbna pravica ustanovljena. Upravljavec je pred sklenitvijo pravnega posla o ustanovitvi stavbne pravice dolžan pripraviti tudi predlog finančnega načrta odplačila nadomestila, ki ga po izteku pogodbenega razmerja plača imetniku stavbne pravice
(3) Za postopek ustanovitve stavbne pravice se smiselno uporabljajo zakonske in podzakonske določbe o razpolaganju s stvarnim premoženjem.
(4) Stavbne pravice se ne sme ustanoviti na nepremičnini s statusom grajenega javnega dobra.
(5) Stavbno pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da le-ta obremenjeno nepremičnino čim manj obremenjuje.
(6) V pogodbi o stavbni pravici se vsebino stavbne pravice natančno določi in se jo praviloma prikaže tudi na k pogodbi priloženi skici.
(7) V tem odloku je beseda imetnik stavbne pravice uporabljena za osebo, ki dejansko izvede s stavbno pravico povezano investicijo in za osebo, na katero morebiti le-ta prenese stavbno pravico.
(postopek za ustanovitev stavbne pravice)
(1) Postopek za ustanovitev stavbne pravice se začne na podlagi vloge zainteresiranega investitorja. Iz vloge mora biti razvidno, kakšna naj bi bila vsebina stavbne pravice ter opisano, kje na predmetni parceli naj bi se predmet stavbne pravice (gradnja) nahajal in kolikšno površino (v m2) naj bi zasedal.
(2) Investitor mora k vlogi za ustanovitev stavbne pravice priložiti:
– projektno dokumentacijo z vrisom lokacije (situacije) stavbne pravice v naravi in
– katastrske in zemljiškoknjižne listine s podatki za vsako posamezno nepremičnino, na kateri se ustanavlja stavbna pravica.
(3) Podatki o površini, obremenjeni s stavbno pravico, se povzamejo iz projektne oziroma druge dokumentacije.
(plačilo stavbne pravice)
(1) Stavbna pravica je odplačna, razen če je s tem odlokom ali drugim predpisom drugače določeno.
(2) Zavezanec za plačilo nadomestila za stavbno pravico je investitor oziroma vsakokratni imetnik stavbne pravice.
(3) Nadomestilo se praviloma obračuna v enkratnem znesku, plačljivo pa je pred izročitvijo vknjižbenega dovoljenja investitorju, lahko pa tudi v obliki periodičnega (mesečnega ali letnega) plačevanja. V primeru obročnega plačevanja mora zavezanec prvi del nadomestila plačati preden se mu izroči vknjižbeno dovoljenje. V primeru predčasnega prenehanja stavbne pravice se nadomestilo ali sorazmerni del le-tega investitorju ne vrne.
(4) Stroški postopka ustanovitve stavbne pravice bremenijo investitorja. Stroške mora investitor plačati preden se mu izroči vknjižbeno dovoljenje.
(ugotavljanje vrednosti nadomestila za stavbno pravico)
V primeru odplačne stavbne pravice višino nadomestila za stavbno pravico ugotavlja pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin.
(zamuda plačila stavbne pravice)
(1) Za veliko zamudo pri plačilu stavbne pravice se šteje, če imetnik stavbne pravice zapade v zamudo s plačilom treh zaporednih mesečnih obrokov nadomestila ali petih mesečnih obrokov iz obdobja šestih mesecev ali s plačilom enega letnega obroka nadomestila za več kot 90 dni.
(2) V primeru velike zamude pri plačilu stavbne pravice ima občina pravico, da – potem ko je imetnika stavbne pravice opomnila na plačilo in mu za plačilo postavila dodaten 15-dnevni rok, imetnik stavbne pravice pa ni plačal – odstopi od pogodbe oziroma zahteva prenehanje stavbne pravice.
(ob prenehanju stavbne pravice)
(1) Ob prenehanju stavbne pravice občina imetniku stavbne pravice plača nadomestilo v višini, ki je dogovorjena s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, če pa to ni dogovorjeno, pa plača eno polovico povečanja tržne vrednosti nepremičnine.
(2) Če je vrednost iz prejšnjega odstavka negativna (vrednost odstranitve objekta, sanacije zemljišča ter drugi s tem povezani stroški so večji od takratne amortizirane vrednosti objekta), ima občina pravico od imetnika stavbne pravice zahtevati, da le-ta na svoje stroške odstrani gradnjo, ki je bila zgrajena v zvezi s stavbno pravico ter da vzpostavi stanje, kot je bilo pred gradnjo (sanacija zemljišča).
(3) Če imetnik stavbne pravice v primernem roku ne naredi, kar je bilo skladno s prejšnjim odstavkom od njega zahtevano, sme občina to narediti sama na strošek imetnika stavbne pravice.
(povzročitev škode imetnika stavbne pravice)
Če imetnik stavbne pravice oziroma njegov izvajalec pri gradnji predmeta stavbne pravice povzroči občini ali tretji osebi kakršno koli škodo, jo je povzročitelj dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu. Višino škode v primeru spornosti ugotovi cenilec. Imetnik stavbne pravice in izvajalec sta solidarno odgovorna za plačilo nadomestila, stroškov cenitve ter morebitnih drugih stroškov.
(brezplačna stavbna pravica)
(1) Brezplačno stavbno pravico se sme ustanoviti v primerih, v katerih se uresničuje javni interes. Javni interes s sklepom v vsakem posameznem primeru ugotovi župan v skladu z veljavno zakonodajo.
(2) V primeru podelitve brezplačne stavbne pravice je obvezna sestavina pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice določba, da se po prenehanju stavbne pravice nadomestilo imetniku stavbne pravice ne plača. Nepremičnine, ki je predmet stavbne pravice, imetnik ne sme obremeniti z zastavno pravico.
(1) Imetnik stavbne pravice lahko le-to prenese na tretjo osebo le ob predhodnem pisnem soglasju občine. Soglasje se lahko poda tudi že v pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice.
(2) Če imetnik stavbne pravice prenese le-to na tretjo osebo brez predhodnega soglasja ali celo ob izrecnem nasprotovanju občine, sme občina odstopiti od pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(veljavnost sklenjenih pogodb)
(1) Najemne (zakupne), služnostne in podobne pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega odloka, ostanejo v veljavi.
(2) V primeru podaljšanja pogodb iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe tega odloka.
(3) Vsi zahtevki, vloženi pred veljavnostjo tega odloka se rešujejo v skladu s tedaj veljavnimi predpisi.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o pogojih, načinu in cenah oddaje poslovnih prostorov v lasti Občine Ivančna Gorica v kratkotrajni najem (Uradni list RS, št. 46/12).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0012/2015
Ivančna Gorica, dne 23. septembra 2015
Dušan Strnad l.r.
