Na podlagi 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odl. US, 93/05 – ZVMS, 120/06 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 76/10 – ZRud-1A, 20/11 – odl. US, 57/12, 110/13, 101/13 – ZDavNepr, 22/14 – odl. US in 19/15), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF), Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča – s spremembami in dopolnitvami (UVG 47/1996, 33/2003, 35/2005), ter 16. člen Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 55/07, 122/08, 45/10, 36/12) je občinski svet na 7. redni seji dne 23. 9. 2015 sprejel

V 2. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kranjska Gora (v nadaljevanju: odlok), se doda četrti in peti odstavek:

»(1) Občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča brezplačno pridobi podatke katastra stavb. Občina mora v namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča lahko uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc. Podatke o površini zemljiških parcel, ki so vključene v območja, za katera je občina določila, da se na njih plačuje nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, pa pridobi občina tudi brezplačno iz uradnih evidenc o zemljiškem katastru. Če fundus stavbe ni evidentiran v zemljiškem katastru kot samostojna zemljiška parcela ali del parcele, se za takšen fundus šteje tloris stavbe iz katastra stavb.

(2) Občina obvesti lastnike stavb in delov stavb o podatkih, ki še niso vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki, ter z njimi povezanih gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča) o podatkih za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ki jih pridobi na način, kot to določa prejšnji odstavek, z javnim naznanilom. Javno naznanilo, ki se ga objavi na krajevno običajen način, mora vsebovati navedbo, da se razgrinjajo podatki za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, kje in kdaj so takšni podatki na vpogled ter jih seznanijo z možnostmi dajanja pripomb.

(3) Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku enega meseca, od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov katastra stavb pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(4) Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki občine pravilni.

Glede na to, da objekt v času gradnje še ni vpisan v Kataster stavb, obveznost plačila za zazidano stavbno zemljišče pa je že nastopilo, se podatki o neto tlorisni površini objekta vzamejo iz projekta, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje.«

V 7. členu odloka se v točki A1) doda drugi odstavek:

»Razvrstitev posameznega stanovanja ali stanovanjske stavbe v to skupino je možna pod pogojem, da zavezanec za odmero NUSZ predmetno nepremičnino uporablja za stalno prebivanje, kar se dokaže s potrdilom o prijavi stalnega prebivališča ali z vpogledom v Centralni register prebivalstva.«

Besedilo točke A2) se dopolni tako, da se za besedo prebivanje naredi vejica in nadaljuje: »stanovanja, stanovanjski in večstanovanjski objekti pravnih oseb, opuščeni objekti, novogradnje ter ostala stanovanja in stanovanjski objekti, ki jih zavezanci ne uporabljajo za stalno prebivanje, kar se ugotavlja z vpogledom v Centralni register prebivalstva. V večstanovanjskih objektih lahko isti zavezanec, kot fizična oseba, uporablja samo eno stanovanje za stalno prebivanje (kar dokazuje s potrdilom o prijavi stalnega bivališča), ostala stanovanja pa se razvrščajo v skupino A2).«

Točka »A3) stanovanja v poslovnih prostorih« se črta.

V točki B6) se črta besedilo: »počitniška stanovanja pravnih oseb.«

V 8. členu se »točke za skupino A3) črtajo«.

V 14. členu se v drugem odstavku za številko 8., doda številka »11.,«.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2016 naprej.