Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS)
Razglašam Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. septembra 2015.
Št. 003-02-7/2015-4
Ljubljana, dne 1. oktobra 2015
Borut Pahor l.r.
O AGRARNIH SKUPNOSTIH (ZAgrS)
Ta zakon ureja namen in temeljna načela agrarne skupnosti, članstvo v agrarni skupnosti, njeno zastopanje in odgovornost za obveznosti agrarne skupnosti, finančno poslovanje agrarne skupnosti, temeljni akt, ime in registracijo agrarne skupnosti, organe agrarne skupnosti, poseben način upravljanja s premoženjem članov agrarne skupnosti, pridobivanje nepremičnin članov agrarne skupnosti, posebno ureditev dedovanja ter način prenehanja agrarne skupnosti.
(1) Agrarna skupnost po tem zakonu je skupnost fizičnih in pravnih oseb, ki je bila kot agrarna skupnost ponovno vzpostavljena in organizirana na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 56/99, 72/00, 87/11 in 14/15 – ZUUJFO; v nadaljnjem besedilu: ZPVAS) in je vpisana v register agrarnih skupnosti iz 15. člena tega zakona.
(2) Članica ali član agrarne skupnosti po tem zakonu je fizična ali pravna oseba, ki je vpisana v zemljiško knjigo kot solastnik ali skupni lastnik nepremičnega premoženja, ki je bilo vrnjeno po ZPVAS ali Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93, 24/95 – odl. US, 20/97 – odl. US, 23/97 – odl. US, 65/98, 76/98 – odl. US, 66/00, 66/00 – ORZDen27, 11/01 – odl. US in 18/05 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDen), (v nadaljnjem besedilu: član).
(namen agrarne skupnosti)
Namen agrarne skupnosti je zagotavljanje upravljanja s premoženjem članov, trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju, ohranjanje poseljenosti in običajev na podeželju ter razvoj podeželja.
(domneva enakih deležev pri skupni lastnini)
(1) Za namen tega zakona se domneva, da so deleži na premoženju članov, ki je v skupni lastnini članov, enaki, če ni s temeljnim aktom agrarne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: temeljni akt) določeno drugače.
(2) Za skupno lastnino se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o solastnini, če ni s tem zakonom določeno drugače.
Agrarna skupnost prosto ureja razmerja med člani v okviru omejitev in prepovedi, ki jih določajo predpisi.
(načelo ohranitve premoženja)
Nepremičnina kot celota, ki je v lasti članov, se v pravnem prometu ne sme odtujiti ali razdeliti, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.
(sposobnost biti stranka)
Agrarna skupnost ni pravna oseba, ima pa sposobnost biti stranka v sodnih, upravnih in drugih, razen davčnih postopkih.
III. ČLANSTVO, ZASTOPANJE IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI AGRARNE SKUPNOSTI
Član ima v zvezi s premoženjem, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov, pravice in dolžnosti, kot jih določata ta zakon in temeljni akt, in jih uresničuje neposredno ali posredno preko organov agrarne skupnosti.
(zastopanje agrarne skupnosti)
(1) Agrarno skupnost v sodnih, upravnih in drugih, razen davčnih postopkih, ter v razmerjih s tretjimi osebami zastopa predsednica ali predsednik (v nadaljnjem besedilu: predsednik) agrarne skupnosti.
(2) Pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka mora predsednik agrarne skupnosti upoštevati omejitve, ki jih določajo organi agrarne skupnosti, temeljni akt in ta zakon.
(3) Pri sklepanju pravnih poslov s tretjimi osebami predsednik agrarne skupnosti nastopa v imenu in za račun članov.
(4) Šteje se, da je pravni posel sklenjen v imenu članov, če pravni posel vsebuje ime agrarne skupnosti.
(5) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena določi zastopnika občni zbor, če to zaradi navzkrižja interesov predlaga predsednik agrarne skupnosti ali najmanj petina članov glede na njihove deleže na premoženju.
(odgovornost za obveznosti)
(1) Član je odgovoren za obveznosti, ki so nastale v zvezi z delovanjem agrarne skupnosti, z vsem svojim premoženjem do višine vrednosti svojega deleža na premoženju, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je odgovoren za obveznosti z vsem svojim premoženjem tudi predsednik agrarne skupnosti, ki v svojo korist ali korist koga drugega zmanjša premoženje članov, čeprav je vedel ali bi moral vedeti, da agrarna skupnost ne bo sposobna poravnati obveznosti v razmerju do tretjih oseb, če v nasprotju z zakonom ravna s premoženjem članov ali če agrarno skupnost zlorabi za oškodovanje svojih ali njenih upnikov.
(1) Agrarna skupnost lahko v temeljnem aktu predvidi možnost imenovanja pristopnih članov in določi pogoje za njihovo imenovanje.
(2) Pristopnega člana izvoli in razrešuje občni zbor.
(3) Pristopni član lahko ima predkupno pravico pri prodaji solastniškega deleža člana v skladu z 42. členom tega zakona.
(4) Pristopni član nima glasovalnih in drugih pravic ter obveznosti, ki izvirajo iz upravljanja in razpolaganja s premoženjem članov.
IV. FINANČNO POSLOVANJE AGRARNE SKUPNOSTI
(1) Vsi prilivi in odlivi iz kmetijske in gozdarske dejavnosti in tisti, ki so povezani z upravljanjem in razpolaganjem premičnega in nepremičnega premoženja, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov, se vodijo na posebnem transakcijskem računu agrarne skupnosti.
(2) Če sredstva na transakcijskem računu agrarne skupnosti ne zadoščajo za plačilo obveznosti v celoti, se poravnajo v skladu z 10. členom tega zakona.
(3) Presežek prilivov nad odlivi, ki ga agrarna skupnost ustvari v posameznem letu, se lahko razdeli med člane v sorazmerju z njihovimi deleži na premoženju na podlagi sklepa občnega zbora.
(4) Agrarna skupnost lahko v temeljnem aktu predvidi rezervni sklad, ki je namenjen vzdrževanju in ohranitvi premoženja. Na denarnih sredstvih rezervnega sklada pridobi član lastninsko pravico v sorazmerju s svojim deležem na nepremičnem premoženju.
V. TEMELJNI AKT IN IME AGRARNE SKUPNOSTI
(1) Agrarna skupnost ima temeljni akt.
(2) Temeljni akt določa:
1. ime in sedež agrarne skupnosti;
2. namen in cilj delovanja;
3. naloge agrarne skupnosti;
4. organe, volitve v organe in njihove pristojnosti;
5. seznam zemljiških parcel;
6. dogovor glede glasovalnih pravic na premoženju, ki je v skupni lastnini članov agrarne skupnosti;
7. pravice in obveznosti članov;
8. reševanje sporov med člani;
9. način razpolaganja s presežkom prilivov nad odlivi;
10. pogoje za imenovanje pristopnih članov;
11. način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
12. pogoje in način prenehanja agrarne skupnosti;
13. financiranje agrarne skupnosti in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem članov ter nad finančnim in materialnim poslovanjem agrarne skupnosti;
14. način zagotavljanja javnosti dela agrarne skupnosti;
15. druga vprašanja, pomembna za delovanje agrarne skupnosti.
(1) Ime agrarne skupnosti je sestavljeno iz navedbe, da gre za agrarno skupnost, navedbe pretežnega kraja delovanja agrarne skupnosti in oznake »a. s.«.
(2) Sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena.
(3) Agrarna skupnost v pravnem prometu uporablja le svoje ime.
(4) Ime agrarne skupnosti se mora razlikovati od imen drugih agrarnih skupnosti.
(5) Agrarna skupnost, ki meni, da se ime druge agrarne skupnosti ne razlikuje od njenega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o registraciji agrarne skupnosti. Rok za vložitev pritožbe je šest mesecev od registracije agrarne skupnosti.
VI. REGISTRACIJA AGRARNE SKUPNOSTI
(register agrarnih skupnosti)
(1) Agrarna skupnost se vpiše v enotni register agrarnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: register).
(2) Register se upravlja zaradi spremljanja stanja in javne objave podatkov o pravno pomembnih dejstvih o agrarnih skupnostih za potrebe varstva pravnega prometa ter izvajanje zakonsko določenih pristojnosti ali nalog sodišč, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter za izvajanje ukrepov kmetijske politike.
(3) Upravljavec registra je ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo. Podatke v register vpisujejo pristojni upravni organi iz 16. člena tega zakona.
(4) V registru se obdelujejo naslednji osebni in drugi podatki:
1. ime in sedež agrarne skupnosti;
2. identifikacijska številka agrarne skupnosti;
3. osebno ime, enotna matična številka občana ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča predsednika agrarne skupnosti in namestnika predsednika agrarne skupnosti;
4. seznam zemljiških parcel (številka parcele in katastrska občina) z navedbo podatkov o lastnikih: osebno ime ali firma člana in podatek o idealnem deležu pri solastnini oziroma navedba, da gre za skupno lastnino;
5. osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firma pristopnega člana in naslov sedeža;
6. datum pravnomočnosti odločbe o vpisu, odločbe o spremembi podatkov ter odločbe o izbrisu iz registra;
7. podatki o transakcijskem računu.
(5) Podatke iz prejšnjega odstavka v register vpisujejo pristojne upravne enote na podlagi odločb iz drugega odstavka 16. člena, 17. in 18. člena tega zakona.
(6) Podatki iz četrtega odstavka tega člena so javni, razen podatkov o enotni matični številki predsednika agrarne skupnosti in namestnika predsednika agrarne skupnosti in podatkov o naslovu stalnega ali začasnega prebivališča ali firme pristopnega člana in naslova sedeža pristopnega člana.
(7) Zaradi obdelave podatkov v registru upravne enote in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, pridobivajo in obdelujejo osebne in druge podatke o lastninskih pravicah na posameznih parcelah iz zemljiške knjige ter o katastrskih občinah in parcelnih številkah iz zemljiškega katastra.
(postopek vpisa v register)
(1) Predsednik agrarne skupnosti vloži predlog za vpis v register pri pristojni upravni enoti.
(2) Za odločanje o vpisu v register je pristojna upravna enota, na območju katere je večji del nepremičnin, ki so v lasti članov.
(3) Predlogu za vpis v register se priložijo:
1. temeljni akt;
2. zapisnik seje občnega zbora, na kateri je bil potrjen temeljni akt;
3. ime in priimek, rojstni datum in naslovi stalnega ali začasnega prebivališča članov;
4. podatki o zemljiških parcelah (če gre za solastnino, z navedenimi deleži članov);
5. naslov sedeža agrarne skupnosti;
6. podatki o predsedniku agrarne skupnosti (osebno ime, rojstni datum, enotna matična številka občana, naslov stalnega ali začasnega prebivališča);
7. podatki o namestniku predsednika agrarne skupnosti (osebno ime, rojstni datum, enotna matična številka občana, naslov stalnega ali začasnega prebivališča);
8. zapisnik seje občnega zbora, na kateri je bil imenovan predsednik agrarne skupnosti oziroma namestnik predsednika agrarne skupnosti.
(4) O pritožbah zoper upravni akt iz tega člena odloča ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.
(5) V zemljiško knjigo se vpiše zaznamba dejstva, da za upravljanje z nepremičnino velja poseben pravni režim. Zaznamba se vpiše na podlagi obvestila upravne enote, ki mu je priložena pravnomočna odločba o vpisu v register.
(sprememba podatkov v registru)
(1) Predsednik agrarne skupnosti pristojni upravni enoti sporoča spremembe podatkov, ki se vodijo v registru, najpozneje v petnajstih dneh od nastale spremembe.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka predsednik agrarne skupnosti priloži zapisnik seje organa, na kateri so bile sprejete spremembe. Če je bil spremenjen temeljni akt, vlogi priloži izvod besedila sprememb temeljnega akta ter prečiščeno besedilo temeljnega akta.
(3) Za odločanje o vpisu sprememb podatkov v register se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.
Pristojna upravna enota izda odločbo o izbrisu agrarne skupnosti iz registra v primerih prenehanja agrarne skupnosti iz 54. in 55. člena tega zakona na podlagi pisnega obvestila predsednika agrarne skupnosti, h kateremu mora biti priložen zapisnik občnega zbora, na katerem je bil sprejet sklep o preoblikovanju agrarne skupnosti v pravno osebo ali pravnomočna sodna odločba o delitvi premoženja članov agrarne skupnosti. Sodišče odloča o izbrisu zaznambe po uradni dolžnosti na podlagi obvestila in odločbe o izbrisu, ki ju pošlje upravna enota.
VII. ORGANI AGRARNE SKUPNOSTI
(1) Organi agrarne skupnosti so:
– občni zbor,
– predsednik in namestnik predsednika,
– upravni odbor in
– nadzorni odbor.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ima agrarna skupnost, ki ima 25 članov ali manj, samo občni zbor, predsednika in namestnika predsednika. V tem primeru naloge upravnega in nadzornega odbora opravlja občni zbor.
1. Občni zbor
(1) Občni zbor je najvišji organ agrarne skupnosti, ki ga sestavljajo vsi člani.
(2) Občni zbor odloča o:
1. poslih, ki presegajo redno upravljanje s premoženjem, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov;
2. sprejetju temeljnega akta in njegovih sprememb;
3. imenovanju in razrešitvi predsednika agrarne skupnosti in njegovega namestnika;
4. uporabi presežka prihodkov nad odhodki;
5. izvolitvi in razrešitvi pristopnih članov;
6. letnem programu dela in finančnemu načrtu;
7. letnem poročilu dela;
8. upravljanju z denarnimi sredstvi na transakcijskem računu;
9. pridobivanju nepremičnin;
10. volitvah in razrešitvah članov upravnega in nadzornega odbora agrarne skupnosti;
11. prenehanju agrarne skupnosti;
12. drugih vprašanjih, določenih s temeljnim aktom.
(1) Občni zbor odloča na sejah. Občni zbor vodi predsednik občnega zbora, ki je lahko član ali druga oseba, ki jo izvoli občni zbor.
(2) Pri odločanju na občnem zboru ima vsak član pravico do števila glasov sorazmerno z velikostjo njegovega deleža na premoženju, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov.
(3) Občni zbor odloča o poslih iz drugega odstavka prejšnjega člena z večino vseh glasov.
(4) Če so ob uri, razpisani za začetek občnega zbora, navzoči člani, katerih deleži predstavljajo manj kot polovico vseh glasov, lahko občni zbor po preteku pol ure veljavno odloča z eno tretjino vseh glasov, če so bili člani na to posebej opozorjeni v vabilu na občni zbor.
(5) Ne glede na določbi tretjega in četrtega odstavka tega člena občni zbor sprejme:
– temeljni akt in njegove spremembe z večino vseh glasov;
– odločitev o pridobitvi nove nepremičnine z dvotretjinsko večino vseh glasov;
– odločitev o delitvi premoženja z večino, ki jo določa 55. člen tega zakona;
– odločitev o prenehanju agrarne skupnosti s soglasjem vseh članov.
(6) Pri odločanju o prodaji nepremičnine kot celote in o poslih iz 9. in 11. točke drugega odstavka prejšnjega člena mora biti na občnem zboru navzoč upravni delavec upravne enote, na območju katere je večji del nepremičnin, ki so v lasti članov, ali notar, ki preveri, ali je bila odločitev sprejeta z ustrezno večino, in podpiše zapisnik.
(7) Minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo, podrobneje predpiše pogoje v zvezi s prisotnostjo upravnega delavca na občnem zboru, višino in način plačila.
(8) Za člane upravnega in nadzornega odbora so izvoljene osebe, ki prejmejo najvišje število glasov. Ob enakem številu glasov o članu upravnega oziroma nadzornega odbora odloči žreb.
(9) Član lahko za sodelovanje in odločanje na občnem zboru pisno pooblasti drugo osebo. Iz pooblastila mora biti razviden obseg pooblastila. Pooblastilo mora biti notarsko ali upravno overjeno.
(10) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pooblastila ni treba notarsko ali upravno overiti, če član za sodelovanje in odločanje na občnem zboru pisno pooblasti zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja oziroma partnerja v istospolni skupnosti, otroka oziroma posvojenca, enega od staršev oziroma posvojitelja, brata oziroma sestro, nečaka oziroma nečakinjo in vnuka oziroma vnukinjo, razen za odločanje o poslih iz 1., 9. in 11. točke drugega odstavka prejšnjega člena.
(1) Predsednik agrarne skupnosti mora sklicati občni zbor najmanj enkrat letno.
(2) Sklic občnega zbora lahko zahtevajo tudi člani, katerih deleži predstavljajo najmanj eno petino vseh glasov članov. Zahteva mora biti pisna in mora vsebovati vprašanja, ki naj jih obravnava občni zbor.
(3) Če predsednik agrarne skupnosti najpozneje v 15 dneh po prejemu pisne zahteve iz prejšnjega odstavka ne skliče občnega zbora, lahko občni zbor skličejo člani, ki so zahtevali sklic.
(4) Občni zbor lahko skliče tudi nadzorni odbor, če to zahtevajo interesi agrarne skupnosti.
(1) Vabilo na občni zbor se objavi na način, ki ga določa temeljni akt in ki omogoča seznanitev vseh članov.
(2) Med objavo vabila oziroma dnem, ko so bila vabila odposlana, in občnim zborom mora preteči najmanj en teden.
(3) Vabilo vsebuje kraj, datum in uro občnega zbora, predlagani dnevni red in v primerih iz četrtega odstavka 21. člena tega zakona opozorilo o odločanju z nižjo večino glasov.
(1) O delu občnega zbora se sestavi zapisnik.
(2) Zapisnik občnega zbora vsebuje kraj in čas občnega zbora, navedbo predsednika občnega zbora, seznam navzočih članov in število glasov, ki pripadajo posameznemu članu, druge navzoče osebe, ki niso člani agrarne skupnosti, ugotovitev o prisotnosti upravnega delavca ali notarja, ugotovitev o pooblastilih za zastopane člane, ugotovitev sklepčnosti, sprejete sklepe z navedbo izida glasovanja.
(3) Zapisnik podpišejo predsednik občnega zbora, zapisnikar in v primerih iz šestega odstavka 21. člena tega zakona tudi upravni delavec upravne enote ali notar v delu, ki se nanaša na odločanje iz šestega odstavka 21. člena tega zakona.
(4) V 15 dneh po končanem občnem zboru je zapisnik na vpogled vsem članom na način, kot je določen v temeljnem aktu in ki omogoča, da se z zapisnikom seznanijo vsi člani.
2. Predsednik in namestnik predsednika
(1) Predsednik agrarne skupnosti je poslovodni organ agrarne skupnosti, ki organizira in vodi delovanje agrarne skupnosti, predstavlja in zastopa agrarno skupnost v skladu z 9. členom tega zakona in je odgovoren za zakonitost njenega delovanja.
(2) Predsednik agrarne skupnosti je lahko samo poslovno sposobna fizična oseba, ki je član.
(3) Trajanje mandata predsednika agrarne skupnosti določi agrarna skupnost v temeljnem aktu.
(4) Če predsednik agrarne skupnosti ni izvoljen, lahko vsak član predlaga, da predsednika agrarne skupnosti imenuje sodišče v nepravdnem postopku.
(1) Predsednik agrarne skupnosti ima namestnico predsednika ali namestnika predsednika (v nadaljnjem besedilu: namestnik predsednika). Namestnik predsednika opravlja naloge predsednika v času njegove odsotnosti ali zadržanosti.
(2) Za izvolitev, trajanje mandata, prenehanje funkcije in odgovornost namestnika predsednika se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za predsednika agrarne skupnosti.
(3) V času predčasnega prenehanja mandata predsednika agrarne skupnosti namestnik predsednika opravlja funkcijo predsednika agrarne skupnosti do začetka mandata novo izvoljenega predsednika.
Predsednik agrarne skupnosti ima naslednje naloge in pooblastila:
1. sklicuje občni zbor in vodi upravni odbor;
2. sestavi zapisnik po opravljenem sestanku upravnega odbora in ga objavi;
3. uresničuje letni program dela in finančni načrt agrarne skupnosti;
4. vlaga predloge za vpis v register;
5. upravlja z denarnimi sredstvi na transakcijskem računu agrarne skupnosti v skladu s finančnim načrtom in sklepi organov;
6. sprejema plačila in plačuje obveznosti iz pravnih poslov agrarne skupnosti;
7. vlaga vloge in zastopa člane v sodnih, upravnih in drugih, razen davčnih postopkih;
8. na podlagi odločitev organov agrarne skupnosti sklepa pravne posle s tretjimi osebami in skrbi za uresničevanje pravic in obveznosti iz teh poslov;
9. izvršuje druge sklepe organov agrarne skupnosti;
10. o svojem delu poroča članom na občnem zboru in upravnem odboru;
11. ima druge pravice in obveznosti, določene s temeljnim aktom in tem zakonom.
(1) Predsedniku agrarne skupnosti funkcija preneha:
– s smrtjo;
– z iztekom mandata;
– če poda pisno izjavo o odstopu;
– če ga razreši občni zbor.
(2) Predlog za razrešitev predsednika agrarne skupnosti v primerih iz četrte alineje prejšnjega odstavka lahko poda vsak član.
(odgovornost predsednika do članov)
Predsednik agrarne skupnosti je odgovoren do članov z vsem svojim premoženjem za škodo, ki jo povzroči članom, če sklene posel, za katerega nima sklepa organa agrarne skupnosti, ali prekorači sklep organa agrarne skupnosti.
(skrbnost dobrega gospodarja)
(1) Predsednik agrarne skupnosti mora pri opravljanju svojih nalog ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja.
(2) Predsednik agrarne skupnosti ne sme prenesti pooblastila za zastopanje agrarne skupnosti v pravnem prometu.
(3) Za zastopanje po tem zakonu se uporabljajo pravila obligacijskega zakonika o zastopanju, če ta zakon ne določa drugače.
3. Upravni in nadzorni odbor
(1) Upravni odbor odloča o poslih rednega upravljanja s premoženjem, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov, o predlogu dediča iz 50. člena tega zakona, izvršuje sklepe občnega zbora, izvršuje finančni in poslovni načrt ter odloča o drugih vprašanjih, določenih v temeljnem aktu in tem zakonu.
(2) Število članov in trajanje mandata upravnega odbora določa temeljni akt, pri čemer število članov upravnega odbora, ki niso člani agrarne skupnosti, ne sme presegati polovice vseh članov upravnega odbora.
(3) Predsednik agrarne skupnosti je predsednik upravnega odbora.
(1) Nadzorni odbor agrarne skupnosti nadzira delo in poslovanje predsednika agrarne skupnosti in upravnega odbora ter o tem poroča občnemu zboru.
(2) Število članov in trajanje mandata nadzornega odbora določa temeljni akt, pri čemer število oseb nadzornega odbora, ki niso člani agrarne skupnosti, ne sme presegati polovice vseh članov nadzornega odbora.
(3) V nadzorni odbor ne sme biti izvoljena oseba, ki je predsednik agrarne skupnosti ali član upravnega odbora.
(odločanje upravnega in nadzornega odbora)
(1) Pri odločanju ima vsak član upravnega ali nadzornega odbora en glas ne glede na svoj delež na premoženju, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov.
(2) Upravni in nadzorni odbor odločitve sprejemata z večino vseh glasov.
(3) Svoje dolžnosti mora član upravnega ali nadzornega odbora opravljati osebno.
4. Dokumentacija
(dostop do dokumentacije)
Član ima pravico do brezplačnega vpogleda in na lastne stroške tudi do preslikave dokumentacije, ki jo vodi agrarna skupnost. Način vpogleda in druge vrste dostopa do dokumentacije lahko agrarna skupnost uredi v svojem temeljnem aktu, pri čemer mora biti članu omogočen vpogled in lastna preslikava dokumentacije v 30 dneh od dneva, ko je bila podana zahteva za dostop do dokumentacije. Vpogled v dokumente vsebuje tudi vpogled v osebne podatke, če član izkaže utemeljen interes.
(vrste in vodenje dokumentacije)
(1) Agrarna skupnost vodi in hrani dokumentacijo, ki nastane pri njenem delu ali v zvezi z njenim delovanjem.
(2) Temeljni akt in zapisniki organov agrarne skupnosti skupaj s prilogami so dokumenti, ki se hranijo trajno.
(3) S temeljnim aktom se uredijo način vodenja in hrambe dokumentacije ter drugi načini ravnanja z dokumentacijo agrarne skupnosti.
(4) Odgovorna oseba za vodenje in hrambo dokumentacije je predsednik agrarne skupnosti, razen če ni s temeljnim aktom določeno drugače.
5. Pravica preglasovane manjšine
(1) Najmanj ena petina članov glede na deleže na premoženju (v nadaljnjem besedilu: preglasovana manjšina) ima pravico pred sodiščem izpodbijati sklepe občnega zbora, če meni, da so bili sprejeti v nasprotju s tem zakonom ali temeljnim aktom ali da bi z izvršitvijo izpodbijanega sklepa nastala škoda članom.
(2) Tožba se vloži v šestih mesecih od sprejetja sklepa.
(3) Če preglasovana manjšina naznani izpodbijanje sklepa že na občnem zboru, mora biti tožba vložena v 15 dneh. Do vložitve tožbe oziroma pravnomočne odločitve sodišča agrarna skupnost zadrži izvršitev takega sklepa.
(4) Če je med preglasovano manjšino tudi predsednik agrarne skupnosti, zastopa agrarno skupnost najstarejši član, ki ni med preglasovano manjšino, razen če občni zbor odloči drugače.
VIII. UPRAVLJANJE S PREMOŽENJEM
(1) S premoženjem, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov, se upravlja prek organov agrarne skupnosti.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka vsak član prosto razpolaga s svojim solastniškim deležem, če ni v tem poglavju drugače določeno. Predmet razpolaganja je lahko le celotni solastniški delež na vseh zemljiških parcelah.
Za upravljanje s premoženjem, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov, se uporabljajo določbe stvarnopravnega zakonika, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(1) Na premičnem premoženju, ki ga agrarna skupnost pridobi s svojim poslovanjem, pridobi član lastninsko pravico v sorazmerju s svojim deležem na nepremičnem premoženju.
(2) S prenosom lastninske pravice na solastniškem deležu člana na nepremičnem premoženju se hkrati prenese tudi lastninska pravica na premičnem premoženju.
(upravljanje z nepremičnim premoženjem)
(1) Za posle rednega upravljanja z nepremičninami, ki so v solastnini oziroma skupni lastnini članov (v nadaljnjem besedilu: nepremičnine članov), se štejejo zlasti skrb za pravno in dejansko urejenost, izkoriščanje gozdov in uporaba kmetijskih zemljišč, investicijsko vzdrževanje, dajanje gozdov v uporabo ter dajanje kmetijskih zemljišč v najem oziroma zakup.
(2) Za posle, ki presegajo redno upravljanje z nepremičninami članov, se šteje vsako razpolaganje z nepremičnino kot celoto, zlasti pa to pomeni prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve nepremičnin, vlaganje nepremičnin kot stvarnih vložkov v pravne osebe, ustanovitev zastavne pravice, služnosti, pravice stvarnega bremena in stavbne pravice ter sprememba dejanske rabe.
(3) Za odplačne in neodplačne prenose nepremičnin članov med živimi, vključno s prenosom solastniških deležev članov, se ne glede na določbe predpisov, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami, uporabljajo določbe tega zakona.
(odplačen prenos nepremičnine članov kot celote)
(1) Nepremičnina članov kot celota je lahko predmet odplačnega prenosa samo, če gre za:
1. prodajo stavbnih zemljišč;
2. prodajo kmetijskih zemljišč, ki nimajo fizičnega stika z drugimi nepremičninami članov in katerih površina ne presega 0,5 hektarjev;
3. prodajo gozdnih zemljišč, ki nimajo fizičnega stika z drugimi nepremičninami članov in katerih površina ne presega 1 hektarja;
4. prodajo zemljišč za namen gradnje objektov, za katere je mogoče uvesti postopek razlastitve;
5. prodajo vseh zemljišč v primeru prenehanja agrarne skupnosti;
6. prenos lastninske pravice v postopku agrarnih operacij;
7. prodajo nepremičnine, na kateri stojijo objekti javne infrastrukture oziroma objekti javnega pomena;
8. prodajo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali odločbe državnega organa;
9. prenos lastninske pravice na podlagi menjalne pogodbe in imata nepremičnini, ki sta predmet menjalne pogodbe, enako dejansko rabo.
(2) V primerih iz 2., 3., 5., 6., 8. in 9. točke prejšnjega odstavka se za prodajo kmetijskih in gozdnih zemljišč uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi.
(predkupna pravica pri prodaji solastniškega deleža)
(1) Pri prodaji solastniškega deleža člana na nepremičnini članov lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu:
– agrarna skupnost, katere član je prodajalec, če takšno odločitev sprejme občni zbor z večino dveh tretjin vseh glasov članov;
– član agrarne skupnosti, katere član je prodajalec;
– pristopni član agrarne skupnosti, katere član je prodajalec;
– fizična oseba, ki ima stalno prebivališče v občini, kjer leži nepremičnina, ki je predmet prodaje.
(2) V primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka se kupnina v celoti zagotovi z računa agrarne skupnosti, solastninsko pravico pa pridobijo vsi člani v sorazmerju z njihovimi deleži na nepremičninah članov.
(3) Če predkupno pravico uveljavlja hkrati več članov, ki so solastniki, kupca izbere prodajalec.
(4) Ob enakih pogojih med osebami iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, uvrščenimi na isto mesto, se prednostna pravica uveljavlja po vrstnem redu imenovanja pristopnega člana.
(5) Ob enakih pogojih med osebami iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, uvrščenimi na isto mesto, kupca izbere prodajalec.
(6) Za postopek, roke in način uveljavljanja predkupne pravice iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi.
(omejitev pri sklepanju darilne pogodbe)
(1) Nepremičnina članov kot celota je lahko predmet darilne pogodbe po tem zakonu le, če gre za prenos lastninske pravice na občino ali Republiko Slovenijo.
(2) Član lahko sklene darilno pogodbo, katere predmet je njegov solastniški delež na nepremičnini članov, samo z:
– zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem oziroma partnerjem v istospolni skupnosti, otroki oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki oziroma vnukinjami ali
– agrarno skupnostjo, pri čemer lastninsko pravico, ki je predmet prenosa, pridobijo vsi člani v sorazmerju z njihovimi deleži na nepremičnini članov.
(prenos pravnega nasledstva pri skupni lastnini)
(1) Član, ki ima nedoločen delež na nepremičnini članov, ki je v skupni lastnini, ga lahko prenese s pravnim poslom.
(2) Pri sklenitvi pravnega posla iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 42. in 43. člena tega zakona.
IX. PRIDOBIVANJE NEPREMIČNIN
(pridobivanje novih nepremičnin)
(1) Člani lahko pridobijo lastninsko pravico na drugih nepremičninah, če tako odločitev sprejme občni zbor z dvema tretjinama vseh glasov članov in se v primeru odplačnega pravnega posla kupnina v celoti zagotovi z računa agrarne skupnosti.
(2) Na nepremičnini iz prejšnjega odstavka člani pridobijo lastninsko pravico v sorazmerju z njihovim deležem na nepremičninah članov.
(3) Za pridobivanje nepremičnin po tem členu se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
X. DEJAVNOSTI AGRARNE SKUPNOSTI
(1) Na premoženju, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov, lahko člani opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost.
(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja kmetijstvo, se tudi prva faza predelave mleka živine na paši na planinah in skupnih pašnikih, katerih najnižja točka je na nadmorski višini najmanj 750 metrov, v obdobju paše živine od začetka junija do konca septembra in prodaja teh izdelkov na kraju proizvodnje štejeta za kmetijsko dejavnost.
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja osebno dopolnilno delo, lahko pastir v obdobju paše živine od začetka junija do konca septembra opravlja delo na planini ali skupnem pašniku kot osebno dopolnilno delo.
(2) Vrednotnico v primeru iz prejšnjega odstavka kupi predsednik agrarne skupnosti.
Za dedovanje premoženja člana, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov (v nadaljnjem besedilu: premoženje člana), se uporabljajo splošna pravila o dedovanju, če ta zakon ne določa drugače.
Premoženje člana deduje samo en dedič.
1. Dedovanje na podlagi zakona
Premoženje člana se v primeru, da je več dedičev istega dednega reda, deduje po naslednjem vrstnem redu:
– dedič, ki izkaže interes po sodelovanju v agrarni skupnosti in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči;
– dedič, ki ima stalno prebivališče na območju občine, kjer leži agrarna skupnost. Če je takih več, ima prednost sorodnik iz krajevne skupnosti, kjer leži agrarna skupnost. Če je takih več, ima prednost sorodnik iz bližnjega kolena. Ob enakih pogojih ima prednost tisti, ki ga izbere upravni odbor agrarne skupnosti;
– dedič, ki ga določi sodišče. Sodišče pri določitvi dediča upošteva: oddaljenost stalnega prebivališča od občine, kjer leži agrarna skupnosti; dejstvo, da je dedič prevzemnik zaščitene kmetije; usposobljenost za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti in mnenje upravnega odbora agrarne skupnosti.
(1) Zapuščina brez dedičev postane last občine, kjer ima agrarna skupnost sedež.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ni izplačila nujnih deležev.
(izplačilo nujnega deleža)
(1) Vrednost zapuščine iz tega zakona, na podlagi katere se izračuna nujni delež, se ugotovi na podlagi meril, ki jih vlada določi s predpisom glede na boniteto zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, vrsto dejanske rabe v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejanske rabe zemljišč, in omejitve pri upravljanju premoženja članov, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov po tem zakonu.
(2) Rok za izplačilo nujnega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost in socialne razmere dediča in ne sme biti krajši od enega leta in ne daljši od 10 let.
2. Dedovanje na podlagi oporoke
(določitev dediča in volilo)
(1) Premoženje člana agrarne skupnosti lahko oporočitelj z oporoko zapusti samo enemu dediču.
(2) Če oporočitelj razpolaga s premoženjem v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se deduje na podlagi zakona.
XII. PRENEHANJE AGRARNE SKUPNOSTI
(preoblikovanje agrarne skupnosti v pravno osebo)
(1) Agrarna skupnost se lahko preoblikuje v pravno osebo, če člani soglasno sprejmejo ustrezen akt o ustanovitvi pravne osebe, s katerim na novoustanovljeno pravno osebo prenesejo vse svoje stvarne pravice na nepremičnem in premičnem premoženju, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov.
(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, se v primeru preoblikovanja agrarne skupnosti v družbo z omejeno odgovornostjo v skladu s tem členom šteje, da je podano dovoljenje ministra, pristojnega za gospodarstvo, če je družbenikov več kot 50.
(pravica zahtevati delitev)
(1) Ne glede na določbe stvarnopravnega zakonika lahko delitev solastnine pred sodiščem zahtevajo člani, katerih deleži na nepremičninah članov skupaj predstavljajo več kot tri četrtine.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko delitev solastnine pred sodiščem zahteva vsak član, če delež enega člana na nepremičnem premoženju presega več kot eno polovico.
(1) Nadzor nad izvajanjem določb 17. in 18. člena tega zakona izvajajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo.
(2) Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora imajo kmetijski inšpektorji pristojnosti in pooblastila, kot jih določa zakon, ki ureja kmetijstvo.
(1) Z globo od 200 do 800 eurov se za prekršek kaznuje predsednik agrarne skupnosti, če ne javlja sprememb podatkov v skladu z 17. in 18. členom tega zakona.
(2) Za prekršek iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
XIV. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(1) Upravne enote po uradni dolžnosti v enem letu od uveljavitve tega zakona oziroma od pravnomočnosti odločbe o vrnitvi nepremičnega premoženja, če odločba ob uveljavitvi tega zakona še ni postala pravnomočna, preverijo, ali so v zemljiški knjigi kot imetniki lastninske pravice pri nepremičninah, ki so bile predmet vračanja po ZPVAS ali ZDen, vpisane fizične ali pravne osebe, ki so lahko nosilci pravic in obveznosti.
(2) Če upravna enota ugotovi, da osebe iz prejšnjega odstavka ne obstajajo več, o tem obvesti pristojno sodišče. Sodišča v treh mesecih od obvestila upravne enote po uradni dolžnosti uvedejo postopke dedovanja.
(1) Register iz 15. člena tega zakona se vzpostavi 1. januarja 2016.
(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na register, se začnejo uporabljati 1. januarja 2016.
(sklic prvega občnega zbora)
(1) Ne glede na določbe 22. člena tega zakona prvi občni zbor v skladu s tem zakonom skliče katerikoli član agrarne skupnosti, ki je bila vzpostavljena na podlagi ZPVAS.
(2) Na prvem občnem zboru po tem zakonu mora biti prisoten upravni delavec upravne enote, na območju katere je večji del nepremičnin, ki so v lasti članov, ali notar.
(rok za izdajo podzakonskih predpisov)
(1) Minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo, izda predpis iz 21. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada Republike Slovenije izda predpis iz 52. člena tega zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Do uveljavitve tega predpisa se vrednost nujnega deleža ugotavlja na podlagi dosedanjih predpisov.
(postopki vračanja premoženja po ZPVAS)
(1) Ne glede na določbe ZPVAS se v postopkih vračanja premoženja osebam, ki so člani agrarne skupnosti v drugi državi in postopki vračanja premoženja še niso končani do uveljavitve tega zakona, vrne premoženje na pravno osebo agrarno skupnost v drugi državi, katere člani so, če nacionalna ureditev druge države dopušča, da je agrarna skupnost pravna oseba.
(2) Premoženja, ki je vrnjeno po prejšnjem odstavku, agrarna skupnost ne sme odtujiti, razen v primeru javne koristi.
(prenehanje veljavnosti določbe ZPVAS)
V sedmih letih od uveljavitve tega zakona preneha veljati 11. člen ZPVAS.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 322-01/15-16/20
Ljubljana, dne 23. septembra 2015
EPA 548-VII
Primož Hainz l.r.
