Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12) ter 7. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03, 34/04 – popr.) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 7. seji dne 23. 9. 2015 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja enote urejanja prostora z oznako VT-5
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) za del območja enote urejanja prostora z oznako VT-5.
(2) OPPN je izdelan na podlagi naslednjih strokovnih podlag:
– Geodetskega načrta (GEOSTYLE, Gregor Miklavčič s.p., Cesta zmage 35b, 1410 Zagorje ob Savi),
– Prikaza stanja prostora za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja enote urejanja prostora z oznako VT-5 (JUKUM d.o.o., Črni potok 39c, 1275 Šmartno pri Litiji),
– Pogojev in smernic soglasodajalcev ter ostalega gradiva, ki so jih v postopku sprejemanja OPPN zahtevali posamezni nosilci urejanja prostora.
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
(1) Z OPPN se znotraj ureditvenega območja predvideva gradnja treh stanovanjskih stavb in komunalnega opremljanja.
(2) Dovoljene so naslednje dejavnosti: stanovanjske, poslovne, upravne in storitvene dejavnosti.
I. Besedilni del
Besedilo odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
II. Grafični del
List 1 Izsek iz kartografskega dela prostorskega plana občine M 1:1500
List 2 Geodetski načrt M 1:500
List 3 Vplivno območje načrtovane ureditve M 1:500
List 4 Velikost parcel načrtovane ureditve M 1:500
List 5 Zazidalna situacija M 1:500
List 6 Prometna in zunanja ureditev M 1:500
List 7 Komunalna opremljenost – obstoječe M 1:500
List 8 Komunalna opremljenost – predvideno M 1:500
List 9 Načrt požarnega varstva M 1:500
III. Priloge OPPN
– Povzetek za javnost
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
– Seznam pristojnih nosilcev urejanja prostora
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
OPPN je izdelalo podjetje JUKUM d.o.o., Črni potok 39c, 1275 Šmartno pri Litiji, pod številko projekta 22/2014.
II. UREDITVENO OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
5. člen
(ureditveno območje OPPN)
(1) Ureditveno območje OPPN zajema del območja urejanja VT-5, in sicer zemljišča s parcelnimi številkami 971/2, 971/3, 971/6, 971/7, 971/8, 971/9, vse k.o. Vintarjevec (šifra k.o. 1849).
(2) Površina dela ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta znaša 3290 m2.
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Vplivno območje OPPN bo v času gradnje zajemalo vsa zemljišča znotraj OPPN, to je zemljišče s parcelnimi številkami 971/2, 971/3, 971/6, 971/7, 971/8, 971/9 vse k.o. Vintarjevec (šifra k.o. 1849).
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
7. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
(1) V bližini so vse dejavnosti za potrebe za normalno oskrbo obravnavane lokacije.
(2) Obravnavana gradnja ne bo negativno vplivala na varnost pred požarom ter na higiensko in zdravstveno varstvo okolice.
(3) Negativnih vplivov iz okolice na predvidene objekte ne bo.
(vrsta dopustnih gradenj)
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja gradbeno inženirskih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
(vrste dopustnih objektov)
(1.1) V enotah z oznakami A, B in F so dovoljeni naslednji manj zahtevni objekti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne poti,
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(1.2) V enotah z oznakami A, B in F so dovoljene naslednji nezahtevni in enostavni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe,
– podporni zidovi do višine 1,50 m,
– ograje do višine 2,20 m,
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni komunikacijski objekti,
– pomožni komunalni objekti,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje.
(2.1) V enoti z oznako C, D, E so dovoljeni naslednji manj zahtevni objekti:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne poti,
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(2.2) V enoti z oznako C, D, E so dovoljeni naslednji nezahtevni in enostavni objekti:
– podporni zidovi do višine 1,50 m,
– ograje do višine 2,20 m,
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni komunikacijski objekti,
– pomožni komunalni objekti.
(lega objektov na zemljišču in odmiki)
(1) Stavbe je dovoljeno postavljati le znotraj regulacijske linije. Regulacijska linija predstavlja linijo območja ureditve OPPN.
(2) Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– Regulacijska linija (RL) razmejuje površine za gradnjo stavb od površin, kjer ni dovoljena gradnja stavb.
– Gradbena meja (GM) je črta, ki jo načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele, namenjeni gradnji. Gradbeno mejo lahko presegajo komunalni in prometni priključki, parkirišča, dvorišča, ograje, škarpe in podporni zidovi.
(3) Za objekte, ki so predvideni znotraj gradbene meje kot je določena v OPPN, ni potrebno soglasje lastnika sosednjega zemljišča za oddaljenost manj kot 4 metre.
(4) Ograja, nižja od 2,2 metra in oporni zid sta lahko postavljena do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. Soglasje lastnika sosednjega zemljišča ni potrebno.
(oblikovanje in zunanja podoba objektov)
Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– Objekti morajo upoštevati regulacijske elemente, določene v 10. členu tega odloka.
– Tlorisni gabarit se lahko razvija znotraj površine določene z gradbeno mejo (GM). Tloris ima lahko različne oblike. Razmerje stranic ni določeno.
– Etažnost objektov je lahko največ (K) + P + 1 + M.
– Klet je lahko delno vkopana ali vkopana v celoti.
– Strehe so lahko simetrične dvokapnice z naklonom od 30 do 45 stopinj, enokapnice ali ravne strehe.
– Na strehah je dovoljena izvedba čopov, frčad in strešnih oken. Frčade se lahko izvedejo v drugačnem naklonu ali obliki glede na osnovni naklon strehe, vendar morajo biti poenotene po vsej strehi. Kritina je lahko rdeče, rjave ali sive barve, vendar ne sme biti trajno bleščeča.
– Elementi na fasadah so osno simetrično razporejeni. Fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene.
– Na fasadah so dovoljene svetle barve ter barve v spektru različnih zemeljskih barv; dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 40 % fasadne površine.
– Fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom. Pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les.
– Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo kot prostostoječi objekti ali prizidki.
– Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti po oblikovanju in materialih skladni z osnovnim objektom.
– Pri nezahtevnih in enostavnih objektih je poleg simetrične dvokapnice z naklonom od 30 do 45 stopinj dopustna tudi izvedba strehe enokapnice in ravne strehe.
(1) Vse zelene površine na obravnavanem območju je treba urediti, zatraviti in ozeleniti z drevjem in grmičevjem.
(2) Na prostih površinah ob stavbah se uredijo tlakovana dvorišča za parkiranje in manipuliranje z osebnimi vozili.
(3) Ograje ob dovozni cesti ne smejo presegati višine 1,60 m in so lahko postavljene minimalno 0,50 m od roba dovozne ceste. Ograje med parcelami so lahko visoke do 2,20 m in so lahko postavljene do parcelne meje oziroma na parcelno mejo s soglasjem mejaša. Ograje se izvedejo v leseni izvedbi ali kot kovinske ograje na nizkem AB parapetnem zidu. Višinske razlike se premostijo z opornimi zidovi, katere se ozeleni. Na oporne zidove se lahko postavi ograja.
(stopnja izkoriščenosti zemljišča)
(1) Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji je razmerje med zazidano tlorisno površino vseh objektov (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) in celotno površino parcele namenjeni gradnji. Faktor znaša največ 0,3.
(2) Faktor odprtih bivalnih površin naj ne bo manjši od 10 %.
(3) Faktor izrabe zemljišča je največ 0,5.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
14. člen
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Uvoz na območje urejanja OPPN za del območja z oznako VT-5 je iz javne poti JP709501 (Odsek R2-416 Hostnik).
(2) Načrt prometne ureditve vključuje tri cestne priključke do stanovanjskih objektov iz javne poti JP709501 (Odcep Hostnik).
(3) Dovozne poti do stanovanjskih stavb so minimalne širine 3,50 m, izvedene v asfaltu ali kako drugače protiprašno urejene. Ob priključevanju na javno pot se izvede ustrezen radij, ki je usklajen s predpisom o priključevanju na javne poti.
(4) Za ureditev mirujočega prometa ob stanovanjskih objektih je potrebno na vsakem zemljišču namenjenem za gradnjo predvideti najmanj dve parkirni mesti na stanovanjsko enoto.
(1) Objekti v ureditvenem območju bodo priključeni na vodovod v območju, z navezavo na obstoječe vodovodno omrežje.
(2) Napajanje objektov bo zagotovljeno preko obstoječega vodovodnega omrežja na parceli 1958 k.o. Vintarjevec.
(3) Napajanje objektov bo zagotovljeno preko vodovodnih priključkov ustreznih dimenzij iz predvidenih vodomernih jaškov. Vodomerni jaški morajo biti na stalno dostopnih mestih.
(1) Obstoječe kanalizacije za komunalne odpadne vode na tem območju ni. Vse komunalne odpadne vode se bodo preko novo načrtovane kanalizacije vodile v tipske male komunalne čistilne naprave za vsak objekt posamezno.
(2) Znotraj območja OPPN se bo odpadno meteorno vodo iz strešnih površin ponikalo v ponikovalnicah. Lahko bo speljana tudi v tipske zabojnike in se jo bo uporabljalo kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ne bo potrebno zagotoviti kakovosti za pitno vodo.
(3) Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se bo odvijal motorni promet, bo potrebno odvesti preko lovilcev olj v ponikovalnice.
(1) Na območju OPPN se že nahajajo elektroenergetski objekti in naprave v upravljanju podjetja Elektro Ljubljana d.d.
(2) Napajanje objektov bo zagotovljeno preko obstoječega nizkonapetostnega priključnega zemeljskega voda na parceli 971/9 k.o. Vintarjevec.
(3) Napajanje objektov bo zagotovljeno preko nizkonapetostnih priključkov zemeljskih vodov ustreznih presekov iz predvidene elektro omarice. Elektro kabelska omarica mora biti na stalno dostopnem mestu.
(4) Zemeljski vodi na območju od elektro omarice do objektov bodo uvlečeni v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo ustreznih dimenzij.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na območju OPPN se že nahajajo telekomunikacijski objekti in naprave v upravljanju podjetja Telekom Slovenije d.d., vendar ni predvidena priključitev objektov na telekomunikacijsko omrežje.
(2) V primeru priključitve objektov na javno TK omrežje bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Predvidi naj se TK kabelska kanalizacija z ustreznimi cevmi in TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom.
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
(2) V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb odloka o OPN.
(3) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije, ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.
(4) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zmanjšuje sistem oskrbe z energijo (v nadaljevanju: študija izvedljivosti), pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke.
(5) Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD v skladu s predpisi o graditvi objektov.
Znotraj območja OPPN je predviden individualni način ogrevanja. Dovoljeni so tudi drugi načini ogrevanja v skladu z energetsko usmeritvijo občine.
Zbiranje odpadkov in lokacija zabojnikov se izvede ob stiku dovozne ceste z javno cesto, kjer so predvidena odjemna mesta za postavitev zabojnikov.
(1) Odstopanja pri trasah komunalnih ter energetskih vodovod in naprav so dovoljena s soglasjem upravljalcev. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov ter cestnega omrežja zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora ali boljše tehnične rešitve.
(2) V skladu s pogoji upravljalcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprav OPPN ni bilo mogoče predvideti.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
23. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Obravnavano območju OPPN ne posega na registrirane enote kulturne dediščine.
(2) Na obravnavanem območju prostorskega akta ni registriranih enot kulturne dediščine, zato konkretnih usmeritev, ki bi izhajale iz varstvenih režimov kulturne dediščine ni.
(3) Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheološki ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča oziroma investitor oziroma odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki lastnika zemljišča oziroma investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
24. člen
(tla, varstvo podtalnice in površinskih vodotokov)
(1) Obravnavano območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju ali na poplavno ogroženem območju, se pa nahaja na plazljivem in erozijsko ogroženem območju.
(2) V skladu z veljavnimi predpisi v sklopu projektne dokumentacije PGD je potrebno izdelati elaborat, ki bo definiral dejansko erozijsko ogroženost in predvidel morebitne ukrepe za njihovo eliminacijo.
Po končani izvedbi OPPN se onesnaženje zraka ne bo povečalo.
(1) V območju urejanja ni predvidenih dejavnosti, ki bi povzročale večje obremenitve s hrupom, kot je dovoljeno. Dopustne so dejavnosti v skladu s predpisi, ki določajo mejne in kritične vrednosti kazalcev v okolju.
(2) Območje OPPN je opredeljeno z II. stopnjo varstva pred hrupom. Upošteva se predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom. Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa.
(3) Za objekte je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati elaborat Zaščite pred hrupom in Izkaz zaščite pred hrupom.
(ohranjanje naravne dediščine)
Območje OPPN ne leži v območju naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(1) Območje OPPN ne leži v območju, ki v Gozdnogospodarskem načrtu za gozdnogospodarsko enoto Litija – Šmartno (2013-2022) ni opredeljeno v gozd.
(2) Območje OPPN pa na zahodni strani meji na območje gozdov. Gozdovi poleg območja OPPN se nahajajo v gozdnogospodarskem oddelku 47G22 in imajo na 1. stopnji poudarjeno hidrološko funkcijo gozda, ki določa način gospodarjenja z gozdom.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
29. člen
Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
– ustrezne odmike med parcelami in objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,
– dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila.
(2) Požarna varnost okoliških objektov se zaradi izvedbe OPPN ne bo spreminjala. V času gradnje in po njej bo zagotovljen dostop in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce.
(3) V projektu (PGD) je potrebno opredeliti ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom podanih v predpisih, ki določajo varstvo pred požarom in pri tem smiselno upoštevati določila veljavnih podzakonskih aktov.
(4) Za objekt je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi v sklopu projektne dokumentacije (PGD) izdelati zasnovo požarne varnosti in izkaz požarne varnosti.
V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) je potrebno opredeliti in upoštevati vse naravne omejitve (poplavnost, erozivnost ter plazovitost terena) in cono potresne ogroženosti, ki je na karti potresne nevarnosti definirana s projektivnim pospeškom tal 0,2 g (Atlas okolja) ter temu primerno predvideti tehnične rešitve oziroma način gradnje ali navesti ustrezne hidrološke in geološke raziskave glede poplavnosti, erozivnosti in plazovitosti, ki bodo podale ustrezne ukrepe.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
31. člen
(1) Izvajanje OPPN je razdeljeno v posamezne faze izvedbe.
(2) Vsaka posamezna enota urejanja prostora je razdeljena na tri faze izvedbe, in sicer. Prva faza je ureditev komunalne in energetske infrastrukture ter prometne infrastrukture. Druga faza vključuje gradnjo objektov. Tretja faza pa vključuje hortikulturno ureditev območja OPPN.
(3) Vsaka enota urejanja prostora se lahko izvaja samostojno in ni odvisna od druge enote.
(4) Izgradnja komunalne in energetske ter prometne infrastrukture ni pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte.
(5) Projektno dokumentacijo se lahko odda na upravno enoto istočasno, tako za komunalno in energetsko ter prometno infrastrukturo, kot tudi za gradnjo objektov.
(6) Komunalno in energetsko ter prometno infrastrukturo pa je potrebno zgraditi pred začetkom gradnje stanovanjskih objektov.
IX. USMERITVE GLEDE HRAMBE NAČRTA
32. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Šmartno pri Litiji.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-3/2014-73
Šmartno pri Litiji, dne 23. septembra 2015
Občine Šmartno pri Litiji
Rajko Meserko l.r.
