Na podlagi prvega odstavka 15. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13 in 11/14) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) je Državni zbor na seji dne 29. septembra 2015 sprejel
o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 – »Kakovostna policija za varno Slovenijo« (ReDRPPol)
Policija, organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, je največji državni upravni organ v Republiki Sloveniji. Svoje poslanstvo, določeno v nacionalnih in mednarodnih predpisih, izvaja na celotnem državnem ozemlju. Pod pogoji in v obsegu, kot jih določa vsakokratni mandat mednarodnega prava, lahko pod okriljem mednarodnih varnostnih povezav in misij deluje tudi na ozemlju drugih držav.
Policija je del enotnega nacionalnega varnostnega sistema Republike Slovenije, pristojna pa je za izvajanje nalog na področju notranje varnosti. Opravlja javnovarnostne naloge, s katerimi varuje življenje in telesno integriteto ljudi ter vse oblike premoženja, tako da izvaja proaktivne ukrepe za preprečevanje nevarnosti nastanka škodljivih posledic in postaktivne ukrepe preiskovanja varnostnih dogodkov s škodljivimi posledicami ter odkrivanja odgovornih oseb. Pri tem sodeluje z drugimi nacionalnovarnostnimi organi Republike Slovenije, s pravnimi osebami javnega in zasebnega prava, s civilnodružbenimi organizacijami in državljani ter z organi drugih držav in mednarodnih organizacij.
Funkcionalni razvoj policije, zgodovinsko gledano skozi optiko vsakokratnega varnostnega prostora in časa, poteka evolutivno in vzporedno z razvojem varnostnih groženj, uperjenih proti skupnosti ali posameznikom. Razvoj prinaša nove metode, taktike in tehnike policijskega dela, ki so v precejšnji meri globalizirane, podobno kot so globalizirane tudi varnostne grožnje. Te se v nove pojavne oblike razvijajo nekoliko hitreje kot policijska organizacija, zato mora slednja ves čas vlagati napore v lasten razvoj. Svojo formalno in funkcionalno organiziranost mora prožno prilagajati dinamiki varnostnih dogajanj in razvijati vire za lastno delovanje za čim uspešnejše in učinkovitejše izpolnjevanje svojega poslanstva.
Policija je v zadnjih 20 letih doživela nekaj pomembnih organizacijskih sprememb. V preteklosti so bili uspešno izpeljani veliki projekti (npr. vstop v schengensko območje, policija na lokalni ravni, oblikovanje policije kot organa v sestavi MNZ in Generalne policijske uprave na državni ravni, ustanovitev NPU in projekt Libra na regionalni ravni). Slovenska policija danes deluje dobro, predvsem pa policistke in policisti dnevno dokazujejo, da so predani posamezniki, ki se zavedajo odgovornosti pri zagotavljanju svobode in varnosti vseh državljanov Republike Slovenije in vseh drugih, ki v njej živijo ali jo obiščejo.
Učinkovitost, strokovnost, zakonitost in etičnost policijskega dela so življenjsko povezani vidiki, med drugim z ustreznim materialnim in moralnim vrednotenjem policijskega dela, kakovostjo opreme in delovnih sredstev, organizacijsko kulturo in ustreznim vodenjem, medsebojnimi odnosi in občutkom pripadnosti organizaciji, ki zna zaščititi policistke in policiste pred grožnjami in neutemeljenimi obtožbami, vendar hkrati od njih zahteva dosledno spoštovanje zakonitosti in človekovih pravic.
Razvoj virov in delovnih zmogljivosti policije je kompleksen proces, ki ob potrebnem času in finančnih sredstvih zahteva predvsem natančno razvojno načrtovanje, oprto na kakovostna empirična in teoretska spoznanja sodobnih varnostnih ved. Enako velja tudi za razvoj novih metod, taktik in tehnik policijskega dela.
Družba od policije pričakuje veliko, zlasti ko se pojavijo nove varnostne grožnje. V manjši meri lahko policija pričakovanja skupnosti zadovolji s sistemskimi prilagoditvami, ki ne zahtevajo dodatnih virov, velikokrat pa pričakovana višja odzivnost policije na sodobne varnostne izzive terja nova razvojna vlaganja. Temu cilju poleg zadovoljitev pričakovanj družbe glede sodobnih varnostih izzivov sledi Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 (v nadaljnjem besedilu: Resolucija).
Resolucija je najvišji ključni razvojnousmerjevalni dokument, namenjen policiji, in hkrati dolgoročni planski dokument, ki zagotavlja platformo in okvir za dolgoročni razvoj policije in je hkrati temelj srednjeročnih načrtov dela policije. Gre za strateški dokument, ki odgovarja na ključna vprašanja dolgoročnega razvoja policije in zagotavlja konstantnost prioritet in vlaganje v varnost. Pričakovanja družbene skupnosti do policije so vselej velika, kar še posebej velja, ko se pojavijo nove varnostne grožnje. V manjši meri lahko policija pričakovanja skupnosti zadovolji s sistemskimi prilagoditvami, ki ne zahtevajo dodatnih virov, v večji meri pa pričakovana višja odzivnost policije na sodobne varnostne izzive terja nova razvojna vlaganja.
Za pripravo pričujočega dokumenta je policija najprej identificirala ključne razvojne probleme, s katerimi se sooča. Identificirala je razloge za problemska stanja ter njihove notranje in zunanje posledice. Na tej podlagi je za vsak problemski sklop določila temeljne in posamezne razvojne cilje, metode za njihovo uresničevanje, čas za izvedbo razvojnih projektov, vire in kazalnike uspešnosti doseganja postavljenih ciljev.
1.1 POSLANSTVO
Temeljna determinanta razvoja policije je njeno poslanstvo, ki ga mora opravljati učinkovito in kakovostno, dosledno upoštevajoč kogentne predpise in spoštujoč ustavno jamstvo človekovih pravic in svoboščin, v katere sme posegati zgolj izjemoma ter v obsegu in na način, kot ju določa zakon, ob upoštevanju načel enake obravnave, zakonitosti, sorazmernosti ter strokovnosti in integritete. Temeljne dolžnosti policije so zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države.
Poslanstvo policije je varovanje življenja, telesne integritete in premoženja ljudi, preprečevanje in obvladovanje varnostnih incidentov, zmanjševanje občutka strahu ljudi pred tem, da postanejo žrtve kaznivih ravnanj, in zagotavljanje javnovarnostnih razmer, ki ljudem omogočajo kakovostnejše življenje in delo ter splošen družbeni razvoj in blagostanje. V prizadevanju po utrditvi javnega zaupanja, zavezana k spoštovanju visokih etičnih in strokovnih standardov, policija ravna častno, pošteno in pregledno, upoštevajoč enakost vseh ljudi pred zakonom in spoštujoč njihove pravice, svoboščine in osebno dostojanstvo.
1.2 VIZIJA
Policija bo vsem državljanom Republike Slovenije in vsem drugim, ki v njej živijo ali jo obiščejo, zagotavljala visoko stopnjo varnosti pred najhujšimi oblikami kriminalitete kot tudi pred vsemi ostalimi oblikami kriminalitete in bo tako v evropskem kot svetovnem merilu prepoznavna kot ena najvarnejših držav. Z zmanjševanjem in obvladovanjem varnostnih tveganj bo prispevala k zmanjševanju občutka strahu za življenje, ogrožanje telesne integritete in premoženja ljudi ter tako omogočala pogoje za nemoteno uživanje temeljnih človekovih pravic, osebnostni in splošni družbeni razvoj. Cilj programa je s konstantnim in dolgotrajnim dejanskim zagotavljanjem varnosti ljudi v Republiki Sloveniji in na podlagi predlaganih ukrepov in dejanj doseči tako družbeno stanje, da bi se ljudje počutili varne.
2. SPLOŠNI DOLGOROČNI RAZVOJNI CILJI
Namen Resolucije, temu je sledila tudi prenova policijske zakonodaje, je visoka raven pravne in osebne varnosti ljudi in varnosti njihovega premoženja, krepitev pravne države, okrepitev sodelovanja z lokalno skupnostjo, dekoncentracija policije in uresničevanje obveznosti pri zagotavljanju mednarodne varnosti, ki jih je Republika Slovenija sprejela na policijskem področju. Znotraj tega je na prvem mestu uresničevanje zakonskih ciljev, kot so varnost življenja ljudi in njihovega premoženja pred nevarnostmi kaznivih ravnanj, sorazmerno visoka raven pravne varnosti povzročiteljev teh dejanj v policijskih postopkih z doslednim uresničevanjem demokratičnega nadzora nad policijo, zlasti ob uporabi policijskih pooblastil in prisilnih sredstev. Strokovno in trdno zgrajen sistem policijskih uslužbencev, z jasno izraženimi cilji in podporo ozaveščene civilne družbe, nevladnih organizacij in javnega mnenja, je zagotovilo za njihovo zakonito in strokovno delo. Strokovnost, etičnost in zakonitost dela policijskih uslužbencev je mogoče doseči, če uživajo potrebno funkcionalno samostojnost in poklicno varnost.
Policija bo veliko pozornosti in organizacijskih naporov posvečala vodenju in upravljanju policijskih enot na vseh organizacijskih ravneh. Z namenom racionalizacije poslovanja policijskih enot na vseh ravneh bo policija nadaljevala z uvajanjem novih metod in začetimi projekti na področju vodenja in upravljanja policijskih enot. V delovne procese bo uvajala sodobna spoznanja policijskega menedžmenta in skrbela za stalno usposabljanje in izpopolnjevanje vodstvenih in vodilnih uslužbencev, za pridobivanje in razvoj želenih vodstvenih kompetenc, za ocenjevanje dela vodij ter odpravljanje napak in pomanjkljivosti pri vodenju in upravljanju.
Za čim uspešnejše preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete bo svojo formalno in funkcionalno organizacijsko strukturo prilagajala sodobnim trendom razvoja kriminalitete doma in v mednarodnem prostoru, v delo pa bo vpeljevala nove metode, taktike in tehnike dela, pri čemer bo uvajala in uporabljala sodobne informacijsko-telekomunikacijske rešitve, ki policiji omogočajo tudi preventivne in analitične aktivnosti. Še naprej bo utrjevala partnersko sodelovanje z družbenimi skupnostmi in z domačimi in tujimi organi odkrivanja, pregona in sojenja.
Policija bo okrepila mednarodno operativno policijsko sodelovanje, zlasti z agencijo EU Europol in Mednarodno organizacijo kriminalistične policije INTERPOL, in aktivno pristopila k izvajanju aktivnosti v okviru Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela.
Policija bo še naprej nadgrajevala specializirane enote za boj proti terorizmu, najhujšim oblikam kriminalitete in ogrožanju varnosti ljudi in premoženja z eksplozivnimi sredstvi. Ob čedalje bolj sofisticiranih oblikah terorizma in organiziranega kriminala bodo specializirane enote učinkovito izvedle svoje naloge le z uvajanjem novih taktik delovanja in s sodobno opremo.
Podpora policijskemu preiskovanju kaznivih dejanj, prekrškov in drugih varnostnih dogodkov, predvsem pa z njimi povezano odkrivanje, zavarovanje, analiza, vrednotenje in sodna predložitev dokazov v obliki materialnih sledi, bo okrepljena z modernizacijo in širitvijo zmogljivosti forenzičnega preiskovanja in širitvijo obsega akreditiranih preiskovalnih postopkov in metod, s čimer se bo zagotovila višja stopnja usposobljenosti forenzičnega laboratorija in njegovega osebja.
Vzdrževanje javnega reda postaja vse bolj zahtevno taktično policijsko opravilo, zlasti v primerih nasilnih in z nevarnimi predmeti ali orožjem opremljenih storilcev, ter ob množičnih kršitvah javnega reda in miru, kjer v veliki meri pripomorejo tudi sodobne informacijsko-telekomunikacijske rešitve. Poleg splošnega patruljnega principa dela, ki omogoča odzivanje na lažje kršitve javnega reda, bo policija razvijala nove formalne in funkcionalne oblike koncentracije sil za hitro, učinkovito in strokovno ukrepanje v primeru kršitev javnega reda z visoko stopnjo tveganja za življenja in premoženje ljudi.
Policija bo nadgradila metodologijo, materialno-tehnična sredstva in vire za izvajanje nalog splošne varnostni ljudi in premoženja na celinskih vodah in območjih, ki so poplavno ogrožena. Policija bo sposobna na celinskih vodah, predvsem pa na poplavljenih in evakuiranih območjih, opravljati vse vrste policijskih nalog ob tesnem sodelovanju z enotami sistema za zaščito in reševanje, drugimi subjekti varnostnega sistema in državljani.
Hiter in neustavljiv razvoj prometa na javnih cestah prinaša nove izzive pri vzdrževanju varnosti v cestnem prometu. Policija bo, upoštevajoč čim več dejavnikov, ki vplivajo na prometno varnost, iskala nove modele procesne organiziranosti dela na avtocestnem omrežju in omrežju hitrih cest, ki sta najbolj obremenjena s sodobnimi prometnimi tokovi, s tem pa so povezana različna tveganja, ki so jim neposredno ali posredno izpostavljeni udeleženci v prometu in njihovo premoženje. Pri tem razvojno ne bo zanemarila organizacije dela na ostalih državnih in lokalnih cestnih omrežjih, saj se zaradi sprememb v gostoti prometnih tokov spreminjajo tudi oblike tveganj na tem delu nacionalnega cestnega omrežja. Policija bo prilagajala operativno taktično delo in na področju prometne varnosti vpeljevala nove tehnične rešitve, pri tem pa bo nekatere, temelječe na sodobnem razvoju elektronskih merilnih sistemov in informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij, razvijala skupaj z drugimi nosilci odgovornosti za stanje varnosti na javnih cestah.
Dinamične spremembe v evropskih integracijah bodo prinesle spremembe tudi pri varovanju državne meje in s tem povezanih zakonitih in nezakonitih migracijah. Z vključitvijo držav, ki se nahajajo južno in vzhodno od Republike Slovenije, v Evropsko unijo in z vstopom Republike Hrvaške v schengenski prostor ter prevzemom varovanja zunanjih meja tega prostora bo morala policija spremeniti teritorialno razporeditev svojih sil in taktiko delovanja. Namesto pretežno na južno državno mejo osredotočene dejavnosti bo delo v večji meri preusmerila v notranjost države in razvila modele razpršene kontrole migracij ljudi ter z njimi povezanih nezakonitih tokov ljudi in stvari preko slovenskega državnega ozemlja ali vanj.
Varovanje določenih oseb in objektov je ena od dejavnosti policije, ki je precej zahtevna z vidika porabe virov. Policija bo uvedla spremembe v procesni organizaciji varovanja nosilcev ključnih javnih funkcij in objektov, v katerih se te funkcije izvajajo, spremenila pa bo tudi interno organizacijsko strukturo enot, ki zagotavljajo trajno varovanje. Opustila bo model kombinirane enote, ki jo v precejšnji meri sestavljajo policisti, vanjo razporejeni za kratek čas, in prešla v stabilnejšo strukturo s stalnim delovnim sestavom.
Za opravljanje nalog imajo policisti z zakonom določena pooblastila. Z izvajanjem policijskih pooblastil posegajo v človekove pravice in svoboščine, zato je pomembno, da policisti dobro poznajo pogoje za njihovo uporabo in da policijska pooblastila izvajajo v skladu s pravili stroke. Pomemben pokazatelj zakonitosti, strokovnosti in etičnosti dela policistov so tudi pritožbe nad njihovim delom, ki zaradi sodelovanja javnosti pomenijo pomembno obliko zunanjega nadzora nad delom policije, vplivajo pa tudi na zaupanje državljanov v policijo (policija je pristojna za vodenje t. i. pomiritvenega postopka). Zato je stalna naloga policije, da zagotavlja visok nivo strokovne usposobljenosti policistov za izvajanje pooblastil s praktičnim postopkom in samoobrambo. S tem se zagotavljajo pogoji za uspešno, učinkovito in varno opravljanje policijskih nalog in varstvo človekovih pravic v policijskih postopkih. S prenovo policijske zakonodaje so se zaradi večje učinkovitosti policije na posameznih delovnih področjih spremenila nekatera obstoječa pooblastila, uvedla pa so se tudi nekatera nova, zato policija posebno pozornost namenja njihovi uveljavitvi v praksi. Pomembno vlogo ima Svet za policijsko pravo in policijska pooblastila, ki pripravlja načelna strokovna mnenja, razlage in priporočila, ki se nanašajo na pripravo in uporabo predpisov s področja policijskega prava in policijskih pooblastil. Svet tudi sistematično proučuje vprašanja, ki se pojavljajo v praksi in se nanašajo na področje uporabe in razlage policijskih pooblastil in policijskih nalog. Ukvarja se s perečimi strokovnimi vprašanji, ki se nanašajo na izvajanje nalog in pooblastil policije in ki zahtevajo poenotenje razlage uporabe predpisov v praksi in identificiranje potrebnih sprememb z namenom zagotavljanja čim večje učinkovitosti policijskega dela ob polnem spoštovanju človekovih pravic in vrednot pravne države.
Za uspešno delo policije so izjemnega pomena enote za operativno policijsko podporo. To so specializirane enote za stalno zaznavanje varnostnih pojavov, ki zahtevajo hitro, učinkovito in usklajeno razporejanje interventnih policijskih sil, enote za specialistično posredovanje ob dogodkih z najvišjo stopnjo tveganja za življenje in premoženje ljudi ter enote za zračno podporo vsem oblikam policijskega dela in nalogam zaščite in reševanja ljudi in premoženja. Ker gre za tehnološko intenzivna področja dela, ki so zahtevna tudi glede trošenja virov, bo policija veliko naporov vlagala v posodabljanje in pridobivanje delovnih sredstev in opreme za neposredno specialistično operativno delo, informacijsko-telekomunikacijskih sredstev in sredstev zračne podpore.
Policija si bo prizadevala še bolj utrditi svojo povezanost z lokalnimi skupnostmi, saj ocenjuje, da je neposreden stik z državljani v partnerskem odnosu bistvena sestavina preprečevanja varnostnih dogodkov s škodljivimi posledicami, hkrati pa ji omogoča učinkovitejše preiskovanje primerov protipravnih ravnanj, ki so škodljive posledice že povzročila. Partnerski odnos med policijo in uporabniki njenih storitev bo utrjeval tudi zaupanje v delo policije in njen javni ugled. Cilji policijskega dela v skupnosti in partnerskega sodelovanja bodo predvsem spodbujanje k samozaščitnemu ravnanju in varnostnemu samoorganiziranju in pomoči, skupno preprečevanje varnostne problematike, odkrivanje in odstranjevanje vzrokov in pogojev za nastanek kaznivih dejanj, prekrškov in drugih negativnih pojavov, obveščanje državljanov o varnostni problematiki v lokalni skupnosti, o delu policije in možnostih preprečevanja kaznivih dejanj in drugih negativnih dejanj in pojavov, ki vplivajo na občutek varnosti.
Uspešnost in učinkovitost policije v dinamični interakciji delovanja ljudi in naravnih sil, ki vplivajo na stanje javne varnosti, je v veliki meri odvisna od njenih človeških virov. Policisti morajo za opravljanje javnovarnostnih nalog izpolnjevati posebne kriterije, treba jih je dodatno usposabljati, stalno izpopolnjevati njihove kompetence in jim zagotoviti dodatno izobraževanje. Tudi v službah, ki skrbijo za tehnično podporo, je zelo pomembno stalno usposabljanje, tehnično izobraževanje oziroma obvladovanje novih tehnologij, saj se le-te zelo hitro menjajo, zaradi česar je potrebno stalno sledenje njihovemu razvoju. Brez znanja bo policija lahko storitve in rešitve najemala le še na trgu. Policisti morajo pri opravljanju svojega dela in v zasebnem življenju skrbeti za varovanje in utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije, posebej pa za krepitev integritete v policijski organizaciji. Pri svojem delu morajo biti načelni, dosledni, odločni, vztrajni, pravični, strokovni, pri stiku z ljudmi, predstavniki državnih organov, nevladnih organizacij, pravnih oseb in drugih ustanov pa vljudni in korektni. Policija bo nadgrajevala sistem upravljanja s človeškim viri v smeri pridobivanja in izpopolnjevanja potrebnih kompetenc za vse oblike policijskega dela ter njegovega menedžiranja (v sklopu izgradnje kariernega sistema bo uvedla kadrovske selekcije za izbor vodilnih delavcev). Za uspešno izvajanje te funkcije je reorganizirala svoj sistem izobraževanja tako, da je ukinila srednješolsko prekvalifikacijo za poklic policista in oblikovala višješolsko policijsko izobraževanje. Obnovila in nadgradila bo tudi prostorske in tehnične zmogljivosti, nujne za razvijanje človeških virov.
Policija bo nadgrajevala sistem psihološke pomoči in podpore v smeri prilagajanja potrebam policistov pri opravljanju policijskega dela in zaradi posledic opravljanja operativnega policijskega dela.
Podporo sodelovanju policije s posamezniki in skupnostmi, krepitvi ugleda in integritete zaposlenih v policijski organizaciji bo okrepila z vzpostavitvijo sodobne policijske muzejske dejavnosti.
Obvladovanje varnostnih pojavov, njihovo analiziranje, sintetiziranje ključnih strateških spoznanj in sprejemanje odločitev na njihovi podlagi zahteva sodobno elektronsko, informacijsko in telekomunikacijsko podporo, ki mora biti uporabnikom na voljo v realnem času, sama uporaba IT-pripomočkov pa ne sme prekomerno zmanjševati časa, potrebnega za operativno policijsko delo. Ravno nasprotno, z uvajanjem novih IKT-rešitev želimo zagotoviti večjo prisotnost policistov na terenu, hkrati pa jim z njihovo pomočjo zagotoviti kar najboljšo podporo za uspešno delovanje. Policija bo nadaljevala z razvojem procesne organiziranosti IT-podpore osnovnim policijskim opravilom tako, da bo posodobila učinkovitost in uporabniško prijaznost programske opreme, nadgradila in posodobila pa bo tudi strojne elemente elektronske informacijske in telekomunikacijske opreme. Informacijske in telekomunikacijske rešitve veliko pripomorejo tudi k zmanjševanju stroškov in odpravi administrativnih ovir ter omogočajo uspešnejše delovanje policije.
Policija za svoje delo potrebuje precejšnje logistične, materialne in finančne vire. Ministrstvo za notranje zadeve upravlja vrsto objektov, v katerih policija opravlja svoje dejavnosti, za te objekte pa so potrebna stalna finančna sredstva za plačevanje stroškov delovanja in njihovo vzdrževanje. Nekateri objekti zaradi dotrajanosti, neustreznega stavbnega pohištva, neustrezne opremljenosti ali drugih razlogov ne zagotavljajo predpisanih delovnih in higienskih pogojev zaposlenim v policiji ali ne omogočajo siceršnjih optimalnih pogojev za izvajanje policijske dejavnosti, zato bodo čim prej nadomeščeni z novimi, bodisi z novogradnjo ali najemom ustreznih prostorov.
Aktivnosti policije in njena učinkovitost bodo v prihodnosti odvisne tudi od zagotavljanja materialno-tehničnih pogojev, brez katerih ni moč izvajati temeljnih dejavnosti policije, kakor tudi ne slediti novim oblikam izvajanja operativnega dela. Za uspešno izvajanje policijskega dela na vseh nivojih je treba zagotoviti ustrezno opremljenost policistov, ki se kaže predvsem v zagotavljanju osebne in zaščitne opreme ter nenazadnje tudi v ustrezni tehnični in oborožitveni opremi ob sočasnem zagotavljanju usposobljenosti.
3. SPLOŠNE DRUŽBENE OKOLIŠČINE DELOVANJA POLICIJE
Policija je organizacija sui generis in je zgodovinska komponenta sleherne v državno ali drugo obliko organizirane družbene skupnosti, ki izvaja suvereno oblast na določenem ozemlju. Obstoj policije je nujen, saj poleg drugih organov zakonske prisile in pravosodja omogoča družbeno funkcijo nadzora kriminalitete in drugih socialnopatoloških pojavov kot negativnih produktov družbene stvarnosti. Kjer in kadar odpovedo splošne moralne, etične in formalne družbene norme, kar ljudje čutijo kot ogrožanje osebne varnosti in varnosti premoženja v obliki strahu, posreduje policija, ki ji je družba podelila mandat neposredne zakonske, tudi fizične prisile, zoper tiste posameznike, ki se ne uklanjajo družbenemu redu in s tem povzročajo družbeno škodljive posledice, strah in občutek nevarnosti. Varnost je ena od osnovnih človeških potreb in je hkrati tudi vrednota, ki jo mora družba na sistematičen način zagotavljati za normalno delo in življenje ljudi in za splošno blagostanje družbe kot celote.
Koliko varnosti, na kakšen način in s kakšnimi sredstvi bo le-to družba zagotavljala ljudem, je odvisno od več dejavnikov. Pri tem so v ospredju predvsem realne materialne in finančne možnosti družbe, ki mora poleg varnosti zagotavljati tudi druge vrednote. Zato družba v okviru postavljanja nacionalnih prednostnih nalog za izvajanje javnovarnostnih funkcij namenja toliko sredstev, kot se zdi v določenem času in ob določenih pogojih racionalno in nujno potrebno, kar še posebej velja za obdobje recesije. V obdobju konjunkture in splošnega družbenega napredka lahko družba več sredstev nameni tudi posodobitvam varnostnih funkcij. Brez dvoma bodo za razvoj policije v obdobju do leta 2025 ključnega pomena gospodarska in s tem fiskalna gibanja v Republiki Sloveniji. Ključno tveganje razvoja policijske organizacije so javnofinančne zmožnosti države in z njimi povezan delež javnih financ, ki jih bo policija lahko uporabila v okviru razvojnih dejavnosti. Te, če naj bodo učinkovite, so vedno povezane z investiranjem v vse vrste virov, ki jih policija potrebuje za svoje delo in obstoj.
Policija kriminalitete in drugih socialnopatoloških pojavov ne more zatreti v celoti, lahko pa jih bolj ali manj uspešno obvladuje s preventivnimi in represivnimi ukrepi. Za izvajanje slednjih ima zakonski mandat prisile, ki pa je omejen na nujen obseg in intenzivnost, ki še zagotavljata uspešno in učinkovito izvedbo varnostnih nalog. Demokratična družba je na eni strani občutljiva na policijske prekoračitve pooblastil, ker imajo negativne posledice za ljudi, na drugi strani pa so njena pričakovanja v nekaterih primerih prevelika in jih policija ne more izpolniti prav zaradi zavezanosti k spoštovanju zakonskih omejitev. Na ta kolektivna razpoloženjska gibanja se policija ne bo smela posebej odzivati, temveč bo morala svoj ugled in zaupanje javnosti utrjevati s preglednim, zakonitim, etičnim in učinkovitim delom, kar je dolgotrajen proces. Policisti morajo s svojim delom zagotavljati varovanje in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri zakonitem poseganju vanje morajo spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo, ki so ju dolžni varovati tudi s preprečevanjem kakršnega koli nasilja, nečloveškega ravnanja in drugih dejanj, ki so ponižujoča za ljudi. Svoje poslanstvo morajo opravljati z avtoriteto argumenta in ne z argumentom moči. Če bodo ljudje svoja pozitivna občutja varnosti povezovali s konkretnimi prizadevanji policije, ki je tu zato, da »služi in varuje«, bo tudi odnos javnosti do policije pozitiven.
3.1 KADROVSKI VIDIK
Kadrovski načrt za policijo je v letu 2012 predvideval 9.218 zaposlenih. S sklepom št. 10002-12/2013/7 z dne 12. septembra 2013 in sklepom št. 10002-3/2015/33 z dne 26. februarja 2015, se je za naslednje triletno obdobje zmanjšal, in sicer:
– za leto 2013 je predvideval 8.355 zaposlitev,
– za leto 2014 skupaj 8.270 zaposlitev in
– za leto 2015 skupaj 8.187 zaposlitev.
Glede na cilj zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju se predvideva konstantno zmanjšanje tudi dovoljenega števila zaposlitev po kadrovskem načrtu policije.
Negativna fluktuacija na letni ravni je vrh dosegla v letu 2012 s 384 prenehanji delovnega razmerja, največ zaradi postopkov upokojevanja na podlagi 246. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ1. V letu 2013 je bilo prenehanj 178, v letu 2014 pa 307.
Vir: MFERAC 21. 5. 2015
1
Konec leta 2012 je bilo v policiji 8.488 zaposlenih, konec 2013 je bilo 8.300 zaposlenih ter konec 2014 je bilo 8.074 zaposlenih. Na dan 21. maja 2015 je bilo v policiji 8.042 zaposlenih, njihova povprečna starost pa je 40,6 leta.
Vir: MFERAC 21. 5. 2015
S predvideno negativno fluktuacijo bo število zaposlenih manjše od števila dovoljenih zaposlitev po kadrovskem načrtu policije, starostno povprečje pa se bo le še višalo. Po podatkih centralne kadrovske evidence bo pogoje za upokojitev izpolnjevalo naslednje število javnih uslužbencev:
Leto | Št. uslužbencev policije, ki izpolnijo pogoje za upokojitev do leta 2019 |
2015 | 44 |
2016 | 83 |
2017 | 74 |
2018 | 90 |
2019 | 160 |
Vir: MFERAC 21. 5. 2015
Pri tem pa je treba upoštevati tudi še možnost, da policisti koristijo t. i. poklicno upokojitev (87. člen Zakona o policiji2 v povezavi s 399. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3).
Leto | Ocena o št. uslužbencev policije, ki lahko izkoristijo poklicno upokojitev |
2015 | 275 |
2016 | 318 |
2017 | 386 |
2018 | 388 |
2019 | 378 |
Vir: MFERAC 21. 5. 2015
Ob vsem tem je treba upoštevati, da je v policiji povprečno letno okoli 117 prenehanj delovnega razmerja zaradi drugih vzrokov (sporazumne prekinitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, smrt …).
Upoštevajoč vse tri možne variante zmanjševanja zaposlenih v policiji (upokojitve, poklicne upokojitve in druge odhode) je napoved gibanja kadra naslednja:
vir: izračun na podlagi informativnih podatkov MFERAC in »drugi odhodi« upoštevali samo povprečno 50 na leto (odpovedi pogodbe, smrti ...)
Za približevanje vzdržni fluktuaciji bi bilo treba od leta 2015 začeti izvajati aktivno politiko zaposlovanja z vsakoletnim razpisom za zaposlitev policistov in kontinuirano izvajati višješolski študijski program za poklic Policist. Če bi vsako leto, začenši z letom 2015, začeli s kontinuiranim zaposlovanjem 100 novih policistov v okviru višješolskega programa, bi se zmanjševanje kadrov zmanjšalo, kar je razvidno iz zgornjega grafa (graf: višja šola – red. + NDM). Pri tem je treba upoštevati, da bi prva generacija policistov začela z višješolskim programom oktobra 2015, z delom pa konec leta 2017.
Zaradi izkazanih zahtev za dvig poklicnega standarda, na podlagi strokovnih ugotovitev, je bil uveden višješolski študijski program za poklic Policist. Zaradi dviga poklicnega standarda za poklic Policista bo treba do leta 2018 sistemizirati delovna mesta, na katerih policisti opravljajo naloge z višjo strokovno izobrazbo ter na ta delovna mesta premestiti policiste po pridobljeni višji strokovni izobrazbi. Hkrati bo treba prilagoditi hierarhično strukturo delovnih mest v policiji.
Ob vstopu Republike Hrvaške v schengenski prostor se zaradi prenehanja izvajanja določenih nalog policije od skupaj 2.000 schengenskih delovnih mest načrtuje premestitev približno 1.000 zaposlenih v druge enote policije.
Navedene kadrovske resurse se bo izkoristilo za okrepitev področnih policijskih postaj. Kadrovska okrepitev se predvideva tudi na območnih policijskih postajah.
Skladno s Strategijo obvladovanja gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji, ki je bila sprejeta na 21. redni seji Vlade Republike Slovenije 5. julija 2012, so se kadrovsko krepile enote, ki posredno ali neposredno izvajajo naloge preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalitete. Na področju preiskovanja gospodarske kriminalitete je bilo tako dodatno sistemiziranih 28 delovnih mest, prav tako se je v letu 2014 izvedla zaposlitev 55 kriminalistov na področju preiskovanja gospodarske kriminalitete. V nadaljevanju bo treba še naprej skrbeti za dvig strokovne usposobljenosti zaposlenih v enotah za gospodarsko kriminaliteto in vzdrževanje ustreznega števila zaposlenih z aktivnim zaposlovanjem.
Ob tem pa je treba skrbeti, da policisti svoje delo opravljajo v skladu z zakoni, strokovnimi pravili, etiko in integriteto. Zaupanje javnosti v delo policije je nujen pogoj za njeno učinkovitost, kot je na drugi strani nujna tudi skrb za zaščito policistov pred napadi, šikaniranji, grožnjami in drugimi negativnimi dejanji.
3.2 JAVNOVARNOSTNE GROŽNJE
Velik delež pojavov, ki so predmet policijskega dela, je geografsko lokaliziran. Ljudje so žrtve kaznivih ravnanj drugih ljudi v pretežni meri tam, kjer živijo in delajo. To še zlasti velja za premoženjske delikte, nekatere delikte z elementi nasilja in kršitve javnega reda. Število teh pojavov narašča vzporedno s kriminogenimi dejavniki, kot so večanje osebnega nepremičnega in premičnega premoženja ljudi, gospodarska kriza, brezposelnost, povečana mobilnost storilcev, povečana uporaba psihoaktivnih substanc (alkohola in prepovedanih drog) in drugi dejavniki. Stopnja resnosti teh pojavov se izraža v obsegu in naravi škodljivih posledic, ki zajemajo celoten spekter od neznatnih do skrajno resnih – tako za življenje in osebno integriteto ljudi kot za njihovo premoženje.
Posebno obliko groženj predstavljajo hude oblike kriminala. Njihova resnost je izrazita, saj po obsegu in naravi škodljivih posledic pomenijo resno nevarnost za ljudi in za družbo kot celoto, stopnja pogostosti pa je nižja kot pri lažjih oblikah kriminalitete. Zajemajo organizirani kriminal v vseh pojavnih oblikah hudodelskih združb, ki se ukvarjajo z nezakonitim trgovanjem s prepovedanimi drogami, orožjem, ljudmi in ukradenimi vozili, z nezakonitimi migracijami, zlorabo prostitucije, ropi, tatvinami in ponarejanjem denarja. Značilnost teh pojavnih oblik so nadnacionalnost grožnje in geografska regionalizacija, za nekatere pa tudi globalizacija, saj vključujejo različne oblike udeležbe mednarodnih kriminalnih združb vzdolž ustaljenih evropskih in svetovnih kriminalnih poti. Republika Slovenija, ki jo seka t. i. »balkanska pot«, je izpostavljena predvsem tihotapljenju ljudi in nezakonitemu trgovanju s prepovedanimi drogami, orožjem, eksplozivi in visoko obdavčljivim blagom.
Poleg mednarodnih oblik organiziranega kriminala in nezakonitih migracij sodita v nadnacionalne vire groženj tudi mednarodni terorizem in kibernetski kriminal. Grožnja škodljivih posledic zaradi teh dejanj je sicer resna, glede na pogostost pa na ozemlju Republike Slovenije manj verjetna, a je ni mogoče popolnoma izključiti.
Posebno grožnjo tako EU, regiji Zahodnega Balkana kot tudi Sloveniji predstavljata terorizem in z njim povezana radikalizacija, še posebej t. i. tuji borci, ki z namenom udeleževanja v terorističnih aktivnostih in organiziranem nasilju zoper civilno prebivalstvo iz Slovenije ali preko nje odhajajo na krizna območja. Ti posamezniki predstavljajo vse večjo grožnjo, potem ko se po daljši izpostavljenosti indoktrinaciji, dodatno usposobljeni v rokovanju z orožjem in vojaških veščinah, vračajo v EU oziroma Slovenijo.
V kategorijo hudih oblik kriminala sodijo tudi gospodarski delikti, ki ogrožajo gospodarsko podstat skupnosti. So zelo resni zaradi obsega in intenzivnosti škodljivih posledic, ki jih povzročajo neposredno in posredno, povečuje pa se tudi njihova pogostost. Ključni kriminogeni dejavniki, ki vplivajo na resnost in obseg grožnje, so nedokončana lastniška tranzicija, njene razvojne stranpoti, pohlep posameznikov in skupin, pomanjkanje ali popolna odsotnost družbenega nadzora, latentnost pojavnih oblik in koruptivna ravnanja, v katera so vpleteni nosilci družbenih funkcij.
Prioriteto preiskovanja predstavljajo kazniva dejanja v škodo bank in korupcijska kazniva dejanja v škodo proračunskih sredstev. Nadaljnja prioriteta so prav tako ukrepi na področju preprečevanja in preiskovanja pranja denarja, skladno z nacionalnim akcijskim načrtom in priporočili Moneyvala, in preprečevanje ter preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj na škodo sredstev EU.
Globalne varnostne grožnje, ki so jim izpostavljeni prebivalci Republike Slovenije posredno in v omejenem obsegu tudi neposredno, zajemajo predvsem podnebne in ekološke spremembe. Resnost grožnje je sicer zelo visoka, pogostost njenih škodljivih posledic na ozemlju Republike Slovenije pa je nizka in zajema pretežno materialno škodo zaradi meteoroloških pojavov in protipravnih emisij in odlaganja nevarnih snovi v naravno bivalno okolje. V kategorijo globalnih groženj sodijo tudi učinki finančne, gospodarske in socialne krize, ki se kažejo v obliki povečanih kriminalnih dejavnosti, družbenih napetosti in konfliktov. Dodatno varnostno grožnjo pa predstavlja tudi bližina kriznih žarišč Zahodnega Balkana. Resnost teh groženj je stalna, verjetnosti škodljivih posledic za Republiko Slovenijo pa ni mogoče izključiti, zlasti ne v primeru stopnjevanja gospodarske krize v svetu in doma.
Cestni promet je zaradi intenzivnosti in razvoja eden ključnih dejavnikov varnostnih groženj, ki so jim ljudje zaradi protipravnega ravnanja drugih ljudi in okoljskih dejavnikov dnevno neposredno izpostavljeni. Škodljive posledice so resne in različnih stopenj – od manjše materialne škode do usodnih posledic, stopnja njihove pogostnosti pa je visoka.
Grožnje s področja varnosti državne meje nastajajo predvsem zaradi ekonomske, varnostne in politične situacije na določenih območjih, predvsem kriznih območjih Bližnjega in Srednjega vzhoda ter severne in srednje Afrike. Na obseg in verjetnost grožnje bistveno vplivajo dejavniki spodbujanja nedovoljenih migracij, ki izvirajo iz navedenih komponent situacije v izvornih državah, kapacitete oziroma učinkovitost sistemov nadzora meja in migracij v tranzitnih državah in dejavniki, ki privlačijo ilegalne migrante v ciljne države. Bistven vpliv na situacijo s tega področja lahko pričakujemo s hrvaško schengensko integracijo oziroma odpravo nadzora meja na slovensko-hrvaški meji.
3.3 JAVNOVARNOSTNA TVEGANJA
Tveganja javne varnosti so razmerja med zaznanimi, jasnimi in trenutnimi varnostnimi grožnjami različne stopnje nevarnosti in verjetnostjo, da se bo nevarnost udejanjila v konkretnih dogodkih, ki bodo povzročili resne škodljive posledice za posameznike ali skupnost.
Na ozemlju Republike Slovenije bodo v obdobju do leta 2025 obstajala naslednja javnovarnostna tveganja:
– verjetnost povečanja viktimizacije zaradi kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete in drugih oblik splošne kriminalitete v kraju, kjer ljudje živijo ali delajo;
– verjetnost viktimizacije zaradi kaznivih dejanj organizirane kriminalitete, predvsem pa zaradi njenih stranskih učinkov v obliki sekundarne kriminalitete, povezane z uživanjem prepovedanih drog, izsiljevanjem, grožnjami z napadom na življenje in telo, fizičnim obračunavanjem in podobnimi ravnanji;
– verjetnost večanja neposredne in posredne škode zaradi gospodarskega kriminala in korupcije, ki bo lahko zaradi negativnih učinkov na gospodarske subjekte, gospodarske tokove, trg delovne sile in javne finance posredno povzročila tudi globlje socialne pretrese;
– tveganj zaradi mednarodnega terorizma ne bo mogoče izključiti, v znatni meri pa bodo odvisna tako od dejavnikov, na katere Republika Slovenija nima vpliva, kot tudi od tistih, na katere vpliva s svojo vključenostjo v mednarodne varnostne povezave in operacije;
– globalna tveganja, ki jih ni mogoče izključiti, bodo zajemala predvsem potencialne negativne učinke podnebnih in ekoloških sprememb, povzročenih z delovanjem ljudi ali zaradi delovanja naravnih sil;
– sodobna in hitro razvijajoča se elektronska informacijsko-telekomunikacijska tehnologija postaja vse pogosteje sredstvo storitve kaznivega dejanja ali pa tarča kriminalnega napada, zato bodo v porastu kazniva dejanja kibernetske kriminalitete, zaradi povečevanja količine in novih oblik škodljivih računalniških programov pa se bodo povečevala tudi varnostna tveganja informacijskih sistemov pomembnih infrastruktur;
– zelo verjetni so tudi negativni učinki svetovne gospodarske krize in regionalnih političnih kriz, kar bo dodatno prispevalo k revščini in življenjski ogroženosti ljudi; te razmere bodo dodatno prispevale k razraščanju kriminala, množičnih in nasilnih protestov in nezakonitih migracij;
– kljub nadaljevanju pozitivnega trenda zmanjševanja smrtnih žrtev v prometu se bo večalo število prometnovarnostnih dogodkov z neposrednimi in posrednimi škodljivimi posledicami za telesno integriteto ljudi in premoženja;
– tveganje bistvenih sprememb tokov nedovoljenih migracij in njihovega obsega po odpravi mejne kontrole zaradi vključitve Hrvaške v schengensko območje in posledično povečanje problematike nedovoljenega prebivanja.
Vse razvojne dejavnosti policije bodo usmerjene v proces zmanjševanja javnovarnostnih tveganj, ki jih bo policija v čim večji meri preprečevala, zmanjševala bo njihove škodljive posledice za posameznike in družbo, ukrepala bo zoper povzročitelje, prizadetim subjektom in drugim družbenim silam pa bo pomagala tudi pri popravljanju in odpravljanju nastale škode, povzročene z delovanjem ljudi in naravnih sil.
4. PRIORITETE RAZVOJA POLICIJE
Policija bo dolgoročne razvojne cilje dosegla z razvojnimi projekti, ki jih deloma že izvaja ali pa so v različnih delovnih fazah. Za nekatere so izdelane potrebne analize in ocene projektnih virov ter oblikovana osnovna izvedbena zamisel, za druge je izdelana začetna projektna dokumentacija, za tretje so izdelani projektni načrti, ki čakajo na izvedbo.
4.1 VZPOSTAVITEV SISTEMA UPRAVLJANJA KAKOVOSTI
Dolgoročen sistemski cilj projekta uvajanja kakovosti v policijo je podpora vodenju in upravljanju, posamični cilji pa so:
– uporaba modelov poslovne odličnosti,
– razvoj in nadgradnja relevantnih kazalnikov učinkovitosti in uspešnosti policije,
– vzpostavitev kroga PDCA4 pri vodenju policijskih enot,
– medinstitucionalne primerjave učinkovitosti in uspešnosti ter pridobivanje certifikatov kakovosti,
– večja kakovost in količina opravljenega dela,
– povečanje zadovoljstva odjemalcev storitev in zaposlenih,
– optimizacija delovnih procesov in
– racionalizacija porabe virov.
Policija bo pri upravljanju enot zagotovila širšo uporabo metodoloških orodij za zagotavljanje kakovosti opravljenega dela. Razširila bo uporabo kroga PDCA oziroma »kroga nenehnih izboljšav« pri vodenju policijskih enot. V ta namen bo razširila in prilagodila uporabo modelov poslovne odličnosti (CAF,5 EFQM,6 BSC7 ipd). Vodstvenim in vodilnim uslužbencem na državni in regionalni ravni bo omogočila uporabo orodij za optimiziranje obstoječih omejenih virov za uspešno in učinkovito delo, uvedla pa bo tudi primerjavo policijskih enot. Uporaba teh orodij bo omogočila transparentno primerjavo z drugimi evropskimi policijami in državnimi organi oziroma s tistimi, ki se ocenjujejo po teh modelih. S pomočjo modelov poslovne odličnosti bo lahko transparentno prikazala, kaj je treba storiti za zagotavljanje napredka.
4.2 UVELJAVITEV KONCEPTA POLICIJSKEGA DELA V SKUPNOSTI
Dolgoročen sistemski cilj projekta je preprečevanje varnostnih dogodkov, posamični cilji pa so:
– visoka stopnja partnerskega sodelovanja subjektov lokalne skupnosti in prebivalcev pri zagotavljanju varnosti,
– večji občutek varnosti pri ljudeh,
– večje zaupanje ljudi v delo policije,
– večje zadovoljstvo ljudi z delom policije in
– učinkovito preprečevanje in preiskovanje kriminala.
Cilj policijskega dela v skupnosti je v okviru partnerskega odnosa čim bolj zadovoljiti potrebe in interese lokalne skupnosti po varnosti. Zato policijsko delo v skupnosti ni le preventivno delo, temveč zapleten in večplasten proces delovanja, ki zajema vsa področja dela policistov kot tudi vodstvenih in vodilnih uslužbencev. Zavzemanje za kakovostno policijsko delo v skupnosti se mora odražati pri vseh odločitvah in dejavnostih v policiji, za to pa bodo potrebne tudi spremembe miselnosti policistov in njihovih vodij. S policijskim delom v skupnosti bo policija tudi bolje preprečevala in preiskovala kriminaliteto. Partnerstvo s skupnostjo bo omogočilo pridobivanje informacij za zgodnje prepoznavanje varnostnih problemov in z njim povezanih tveganj.
4.3 RACIONALNA IN UČINKOVITA PODPORA USPOSOBLJENOSTI ZA IZVAJANJE POLICIJSKIH POOBLASTIL
Dolgoročen sistemski cilj projekta je zagotavljanje zakonitosti in izboljšanje strokovnosti ter poudarjanje etičnosti izvajanja policijskih pooblastil, z namenom uresničevanja temeljnega poslanstva policije v družbi, posamični cilji pa so:
– zagotavljanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v policijskih postopkih,
– zmanjšanje preprečitev uradnih dejanj in napadov na policiste oziroma posledic navedenih kaznivih dejanj,
– dobra opremljenost policistov s prisilnimi in zaščitnimi sredstvi ter tehničnimi pripomočki,
– visoka raven strokovne in psihofizične usposobljenosti policistov za opravljanje nalog in
– zmanjšanje števila utemeljenih pritožb na delo policistov oziroma neskladnega ravnanja s predpisi.
Policisti dobro poznajo svoja pooblastila in jih izvajajo zakonito, etično in strokovno. Zaradi občutljivosti posega v temeljne človekove pravice in svoboščine pri izvajanju policijskih pooblastil pa si je treba stalno prizadevati, da bi bilo stanje na tem področju še boljše. Za dosego tega cilja so potrebni ustrezno znanje, usposobljenost, psihofizična pripravljenost in opremljenost policistov za izvajanje nalog.
Z namenom racionalne in učinkovite podpore policijskemu operativnemu delu in z namenom učinkovitega, strokovnega in etičnega dela policistov se bo s pregledom policijskih pooblastil sistemsko pristopilo k zagotavljanju enotnega pregleda predpisov, ki urejajo delo policije.
Cilji tega so:
– opredeliti vsebinski obseg in pričakovanja glede informacijskotehničnih rešitev,
– izdelati računalniško aplikacijo v okviru spletne zbirke policije, ki bo omogočila enostaven in praktičen dostop do predpisov, policijskih pooblastil in do opisa standardov policijskih postopkov,
– izdelati enoten pregled predpisov, policijskih pooblastil in postopkov, ki jih policisti uporabljajo oziroma izvajajo pri opravljanju svojih nalog,
– preveriti praktičnost uporabe izdelave aplikacije na vseh nivojih policijske organizacije, s poudarkom na lokalnem nivoju,
– izdelati interni akt, ki bo urejal ažuriranje pregleda predpisov, policijskih pooblastil in postopkov v policiji,
– koristna informacija – na koristen način ob pravem času.
4.4 VZDRŽEVANJE IN VZPOSTAVLJANJE JAVNEGA REDA IN MIRU Z INTERVENTNIM UKREPANJEM
Dolgoročen sistemski cilj projekta je vzdrževanje javnega reda, posamični cilji pa so:
– hitrejša odzivnost na interventne klice,
– učinkovito interveniranje in vzpostavitev javnega reda,
– večja varnost policistov,
– zmanjšanje števila napadov na policiste in
– razvoj taktičnih, tehničnih in strokovnih rešitev za varno, sorazmerno in učinkovito vzpostavljanje javnega reda in miru, ko je ta huje in množično kršen (javni shodi, socialni nemiri ipd.).
Organiziranost policijskih postaj za izvedbo intervencij temelji na delu patrulj, ki poleg nalog intervencije izvajajo tudi druge policijske naloge, ki so glede na obliko dela določene z delovnim nalogom. Tako se policisti v patruljah srečujejo s paleto različnih postopkov, ki zajemajo večino zakonodaje, za izvajanje katere je pristojna policija. Uveljavljen prekrškovni postopek policistom podaljšuje vodenje tega postopka na terenu predvsem v zvezi z odločitvami v hitrem postopku o prekršku. Policisti se pri vzdrževanju in vzpostavljanju javnega reda in miru srečujejo z vsemi stopnjami nevarnosti policijskih postopkov, klasificiranih v Katalogu standardov policijskih postopkov. Pričakovanja javnosti so glede zakonitega in strokovnega izvajanja policijskih pooblastil upravičeno visoka. Vse to od policije in posameznih policistov zahteva stalno spremljanje družbenih, zakonskih in strokovnih sprememb, izboljšav in celo predvidevanje trendov. Policija mora na podlagi izkušenj, ki jih pridobi na posameznih primerih, kot tudi v obdobnih analizah primerov in trendov stalno prilagajati in optimizirati prakse v okviru zakonskih možnosti. Ko zakonski predpisi zaradi novonastalih okoliščin ne omogočajo izvedbe osnovnih nalog policije, le-ta javnost pogosto opozori tudi na morebitno potrebnost zakonskih sprememb in jo z njo seznani. Na trgu se pojavljajo vedno bolj tehnološko izpopolnjena tehnična sredstva, ki omogočajo učinkovitejše izvajanje policijskih pooblastil, kot tudi tehnična sredstva, ki policiji omogočajo bolj verodostojno dokazovanje kaznivih ravnanj.
V trenutno zaostrenih finančnih razmerah je razvoj in nakup opreme pogosto pod pomembnim negativnim vplivom zmanjšanih finančnih možnosti. V prihajajočem obdobju je z drugimi državnimi organi, zakonodajalcem in civilno družbo potrebno stalno usklajevanje potreb in rešitev za izpolnitev zgoraj navedenih ciljev. Hkrati pa je potrebno sprotno usposabljanje policistov za soočenje z izzivi, ki jih prinašajo spremembe – tako družbene, zakonodajne, strokovne kot tehnične – da se ustrezno lahko soočijo z njimi. Policija kot institucija pa bo morala tudi na podlagi izkušenj in predlogov izvajalcev pooblastil prilagajati organizacijo dela in upoštevati prioritete, ki so v obravnavanem delovnem področju gotovo vzpostavljanje javnega reda in miru, zavarovanje žrtev ogrožanja (npr. nasilje v družini), hitro in učinkovito interveniranje.
4.5 UKREPANJE POLICIJE OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH VEČJEGA OBSEGA NA CELINSKIH VODAH
Dolgoročen sistemski cilj projekta je ustrezna odzivnost policije na varnostne dogodke, posamični cilji pa so:
– učinkovito ukrepanje policije ob naravnih in drugih nesrečah,
– varovanje evakuiranih poplavljenih območij,
– iskanje storilcev kaznivih ravnanj in pogrešanih oseb ter preprečevanje prekrškov in vzpostavljanje javnega reda in miru,
– nadzor in pomoč pri zagotavljanju varnosti ob večjih prireditvah na vodi in ob njej in
– izvajanje nalog policije na celinskih vodah.
Območje Slovenije je izpostavljeno vse pogostejšim naravnim in drugim nesrečam, predvsem pa posledicam katastrofalnih poplav. V primeru ene ali več naravnih nesreč večjega obsega, velikega evakuiranega poplavnega območja ali drugega zahtevnega varnostnega dogodka se lahko v opravljanje klasičnih policijskih nalog vključi posebna policijska enota. Policija bo povečala svojo usposobljenost in tehnične vire za opravljanje nalog na celinskih vodah pri iskanju oseb, zavarovanju poplavljenih evakuiranih območij, iskanju storilcev in sledov kaznivih ravnanj, preprečevanju prekrškov in vzpostavljanju javnega reda in miru, povečala pa bo tudi nadzor in pomoč pri zavarovanju javnih prireditev.
4.6 UČINKOVIT NADZOR IN UREJANJE PROMETA NA AVTOCESTAH
Dolgoročen sistemski cilj projekta je vzdrževanje prometne varnosti, posamični cilji pa so:
– boljša prometna varnost na avtocestah in hitrih cestah,
– ustrezno urejanje in upravljanje prometa,
– učinkovit nadzor hitrosti na avtocestah in hitrih cestah,
– učinkovita obdelava podatkov, pridobljenih s pomočjo tehničnih sredstev,
– vzpostavitev celovitega nadzora na glavnih prometnih povezavah (kršitve cestno-prometnih predpisov, kršitve, povezane z varovanjem državne meje in tujske zakonodaje, kazniva dejanja) in
– boljša vidnost policijske uniforme in policijskih vozil.
V Republiki Sloveniji je zgrajenih 533 km avtocest in 73 km hitrih cest, ki so del vseevropskih transportnih koridorjev. Z uvedbo vinjet je tudi večina osebnega prometa preusmerjenega na avtoceste. Ministrstvo za promet namerava skupaj z Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji in Direkcijo Republike Slovenije za ceste nadgraditi sistem stacionarnega merjenja hitrosti na avtocestah in državnih cestah (vse podatke iz teh naprav obdeluje policija), poleg tega pa uvesti tudi nov način merjenja hitrosti (sekcijsko merjenje) in promet voditi in urejati s pomočjo državnega nadzornega centra. Tem ukrepom bo morala policija prilagoditi svoje delovanje na avtocestnem omrežju in omrežju hitrih cest ter zagotoviti več nadzora nad vsemi varnostnimi pojavi v omrežju, več človeških virov in prostorskih ter tehničnih zmogljivosti za obdelavo podatkov iz stacionarnih merilnikov hitrosti. Hkrati je treba poskrbeti tudi za večjo varnost policistov, ki izvajajo nadzor na cesti. K temu bi bistveno pripomogla posodobitev in izboljšanje vidnosti policijske uniforme in vozil. Za učinkovito realizacijo tega projekta je v Sloveniji treba vzpostaviti enoten nadzorni center, v katerem bodo sodelovale vse službe, ki delujejo na avtocesti. Za zagotovitev večje prisotnosti policistov na terenu je treba dokončati projekt e-policist, za zagotavljanje večje učinkovitosti in racionalnosti policijskega dela pa zagotoviti plačevanje glob tujcev s pomočjo POS-terminalov. Ker je na avtocestah težje izvajati nadzor prometa, je treba zagotoviti ustrezno predselekcijo nadziranih motornih vozil, ki jo je mogoče zagotoviti tudi s sistemom ANPR, s pomočjo katerega se avtomatsko preverja podatke o motornih vozilih in lastnikih, kar se sedaj dela ročno.
4.7 UVAJANJE SODOBNIH TEHNIČNIH SREDSTEV V DELO PROMETNE POLICIJE
Dolgoročen sistemski cilj projekta je vzdrževanje prometne varnosti, posamični cilji pa so:
– zagotavljanje večje strokovnosti policistov pri obravnavi prometnih nesreč pri dokazovanju prekrškov in kaznivih dejanj zoper storilce teh dejanj v prekrškovnih in kazenskih postopkih,
– izboljšanje vsebine podatkov za potrebe analiziranja stanja prometne varnosti,
– zmanjšanje administrativnega dela policistov,
– poenostavitev policijskih postopkov,
– večja zaščita pravic strank v postopku,
– večja učinkovitost preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil,
– vzpostavitev pogojev in uvedba sistemov za prepoznavo registrskih tablic in
– nadgraditev sistema za tehtanje motornih vozil v prostem prometnem toku.
Policija letno zabeleži približno 20.000 prometnih nesreč. Taktika in metodika obravnave prometne nesreče se zaradi odsotnosti sodobnih pristopov že dlje časa nista spremenili. Nove metode in sodobna sredstva bodo izboljšali strokovnost policijskih postopkov in opravil, s čimer se bo izboljšal tudi dokazni postopek, hkrati pa bo omogočeno kakovostnejše analiziranje podatkov in s tem načrtovanje ukrepov ostalih strokovnih služb. Vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi je vse bolj problematična, na kar opozarja tudi Evropska unija. Prekratka varnostna razdalja med vozili je eden najpogostejših vzrokov za prometne nesreče, nadzor pravilne varnostne razdalje pa je brez uporabe tehničnih sredstev nemogoč. Nadzor na avtomobilskih in hitrih cestah je zaradi velikih hitrosti specifičen in nevaren za policiste. Zato je pomembna predselekcija motornih vozil, ki bodo podvržena natančnemu nadzoru. To omogočajo sistemi za prepoznavo registrskih tablic in sistemi za tehtanje vozil v prostem prometnem toku. Predvsem sistemi za prepoznavo registrskih tablic bi bili zelo učinkoviti tudi pri uvajanju celovitega nadzora (kršitve cestnoprometnih predpisov, kršitve, povezane z varovanjem državne meje in tujske zakonodaje, kazniva dejanja). Sodobna tehnična sredstva bodo poenostavila obstoječe metodologije nadzora cestnega prometa in udeležencev v prometu ter omogočila uvedbo novih metodologij. Vzporedno z načrtovanjem nove opreme bo poskrbljeno tudi za ustrezne podporne dejavnosti (vzdrževanje, servisiranje).
4.8 OHRANITEV RAVNI VARNOSTI PO UKINITVI MEJNIH KONTROL NA MEJI Z REPUBLIKO HRVAŠKO
Dolgoročen sistemski cilj projekta je varovanje državne meje, posamični cilji pa so:
– učinkovit sistem nadzora nad migracijami,
– odkrivanje in preprečevanje nezakonitega priseljevanja ter bivanja in
– odkrivanje in preprečevanje čezmejne kriminalitete.
Z ukinitvijo mejnih kontrol in sistematičnega varovanja meje z Republiko Hrvaško bo po njenem vstopu v schengenski prostor nastal varnostni primanjkljaj, ki ga bo treba premostiti z učinkovitimi ukrepi in tako zagotavljati varnost prebivalcev in premoženja v Sloveniji. Policija bo to dosegla s prestrukturiranjem virov in z uvedbo v notranjost države razpršenega nadzora zaradi preprečevanja nezakonitega priseljevanja, čezmejne kriminalitete in drugih oblik kaznivih ravnanj.
4.9 ZAGOTAVLJANJE STANDARDOV VAROVANJA V CENTRU ZA TUJCE
Dolgoročen sistemski cilj projekta je zvišanje standardov varovanja v centru za tujce, posamični cilji pa so:
– pridobitev ustreznih prostorov, kjer se lahko nastanijo osebe, ki jim je izrečen ukrep nastanitve pod strožjim policijskim nadzorom,
– zagotovitev učinkovitega nadzora nad tujci, ki jim je izrečen ukrep nastanitve pod strožjim policijskim nadzorom,
– upoštevanje vseh mednarodnih in nacionalnih standardov zagotavljanja pravic osebam, ki jim je odvzeta prostost,
– zagotovitev optimalne varnosti tujcem, ki so nastanjeni v Centru za tujce in
– zagotovitev optimalne varnosti zaposlenim v Centru za tujce.
Policija lahko v skladu s predpisi zoper tujca, ki je nastanjen v Centru za tujce, pod določenimi pogoji izreče ukrep nastanitve pod strožjim policijskim nadzorom. Policija bo zagotovila primerne prostore in opremo za izvajanje tega ukrepa, saj obstoječi prostori, ki so del Centra za tujce, ne zagotavljajo polne funkcionalnosti, pričakovanih nastavitvenih standardov in optimalnih varnostnih pogojev za tujce z izrečenim ukrepom in za zaposlene.
4.10 REORGANIZACIJA DELA NA PODROČJU PREKRŠKOVNEGA PRAVA
Dolgoročen sistemski cilj projekta je dvig strokovne usposobljenosti na področju vodenja prekrškovnih zadev, posamični cilji pa so:
– stalna strokovna pomoč in razvoj,
– celovita obravnava in spremljanje prekrškovnih postopkov,
– kontinuiran razvoj in implementacija zakonodaje in
– izboljšanje strokovne usposobljenosti prekrškovnih organov.
Področje prekrškovnega prava je kompleksno, zahtevno in spreminjajoče, zato od prekrškovnih organov zahteva permanenten, skrben in aktiven pristop do tovrstnega področja. Navedene aktivnosti niso zamejene le na določbe Zakona o prekrških8, temveč tudi na druge predpise, ki se uporabljajo v postopkih o prekrških (subsidiarna uporaba) in sodno prakso, ki je bistven in ključni dejavnik pri vodenju in odločanju v hitrem postopku. Prav tako je pomembno, da policija kot največji prekrškovni organ ohranja tesno povezanost z drugimi državnimi organi in organi sodne veje oblasti, s katerimi sodeluje v postopkih o prekrških (VDT, sodišča, Vrhovno sodišče, FURS, Varuh človekovih pravic …).
Za celovito rešitev problematike, povezane z izvajanjem prekrškovnega prava, in učinkovitejše delo se je na državnem nivoju ustanovil center za prekrškovne zadeve kot samostojne enote znotraj UUP GPU, ki deluje na področju vseh aktivnosti, ki so na kakršen koli način povezani s prekrškovnim pravom. Na ta način se bo izboljšala strokovnost in učinkovitost prekrškovnih organov v policiji, ki opravljajo zelo zahtevne naloge na tem področju.
4.11 OBVEŠČEVALNO VODENO POLICIJSKO DELOVANJE
Dolgoročen sistemski cilj projekta je preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete, posamični cilji pa so:
– povečanje števila in kakovosti operativnih informacij,
– vzpostaviti nacionalni kriminalističnoobveščevalni model (SiKOM),
– profesionalno, strokovno, preverljivo in usmerjeno zbiranje informacij,
– zagotoviti učinkovit sistem za izmenjavo informacij,
– vzpostaviti učinkovit sistem za pravočasno zaznavanje prioritetnih varnostnih pojavov,
– zagotoviti dvig kakovosti kriminalističnoobveščevalnih izdelkov in dvig njihove uporabnosti v postopku odločanja,
– zagotoviti uporabo sodobnih informacijskih tehnologij pri izvajanju kriminalistično-obveščevalne dejavnosti,
– razvoj človeških virov policije za delo na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnosti,
– ustrezna normativna ureditev in centralizacija kriminalističnoobveščevalne dejavnosti in
– model kriminalističnoobveščevalne dejavnosti povezati s konceptom policijskega dela v skupnosti.
Policija bo nadgradila obstoječ način pridobivanja informacij, izboljšala kakovost in zagotovila sledljivost informacij v njihovem celotnem življenjskem ciklu, ki mora bodisi pripeljati do začetka formalne preiskave bodisi do izločitve iz uporabe. Poskrbela bo za dosledno beleženje in vrednotenje pridobljenih operativnih informacij in njihovih virov, sočasno pa izvajala ukrepe za njihovo zaščito. Dosledno bo izvrševala tudi načeli uporabe informacij »potreba po védenju« in »potreba po seznanitvi«.
Za hitrejši razvoj kriminalističnoobveščevalne dejavnosti je predstavljena učinkovita rešitev, ki zahteva oblikovanje nacionalnega modela SiKOM, ki bo z načrtnim zbiranjem, vrednotenjem, vnašanjem v informacijski sistem in analiziranjem informacij zagotavljal kriminalističnoobveščevalne informacije za podporo pri sprejetju odločitev glede prioritet dela, uporabe razpoložljivih sredstev in primernih ukrepov za preprečevanje in zatiranje kriminalitete na vseh nivojih policije. Z nacionalnim modelom SiKOM bodo med drugim formalizirani tudi strateški in operativni kriminalističnoobveščevalni izdelki. Le-ti morajo biti uporabni predvsem v proaktivnem smislu in morajo služiti svojemu namenu s tem, da končnemu uporabniku nudijo zakonite in uspešne rešitve pri načrtnem in usmerjenem preprečevanju in omejevanju kriminalitete. Njihova standardizacija bo zagotovila enotnost, preglednost, predvsem pa njihov visok kvalitativno-strokovni nivo.
4.12 PRENOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA S PODROČJA KRIMINALITETE
Dolgoročen sistemski cilj projekta je preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete, posamični cilji pa so:
– zagotoviti lažje dokumentiranje policijskih postopkov,
– zagotoviti hitrejši vnos podatkov v aplikacijo,
– zagotoviti večjo uporabnost podatkov za operativne namene,
– zagotoviti enotno upravno poslovanje z uvedbo elektronskega arhiva,
– zagotoviti enostaven način priprave statističnih tabel,
– zagotoviti elektronsko izmenjavo podatkov s tožilstvom in
– zagotoviti sodobno računalniško podporo po meri uporabnika.
Policija je pristopila k prenovi informacijskega sistema s področja kriminalitete (ISPK). To je dolgoročna strateška naloga, ki je opredeljena v različnih planskih dokumentih policije. Opredelila je cilje, s katerimi se bo doseglo časovne prihranke, izboljšalo izkoristek tehnične opreme, zmanjšala zahtevnost in obseg administrativno-tehničnih postopkov, zmanjšala potreba po človeških virih na logističnem področju, prihranilo pri stroških tiskovin in poštnih storitev, izboljšala informiranost o gibanju kriminalitete in povišala stopnja operativnosti in uspešnosti preiskovalcev – tudi z realizacijo projekta e-policist.
4.13OPTIMIZACIJA DELOVANJA KRIMINALISTIČNE POLICIJE ZA USPEŠNO SOOČANJE Z VARNOSTNIMI IZZIVI 21. STOLETJA
Dolgoročen sistemski cilj projekta je preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete, posamični cilji pa so:
– večja učinkovitost dela z vidika kakovosti in obsega,
– večji izkoristek virov,
– višja stopnja zaupanja uporabnikov varnostnih storitev in
– boljša preiskanost kriminalitete.
Policija bo spremenila procese kriminalističnega preiskovanja, ki bo temeljil na reorganizaciji kriminalistične policije s koncentracijo le določenih funkcij vodenja, usmerjanja, preiskovanja in koordinacije z državne ravni. Od pretežno objektnega pristopa, katerega težišče je preiskovanje posamičnih kaznivih dejanj, se bo preusmerila v pristop, ki se osredotoča na spremljanje in preiskovanje dejavnosti najbolj dejavnih in družbi najbolj nevarnih storilcev in organiziranih skupin. S tem bosta proaktivno in postaktivno ukrepanje in koordinacija kakovostnejša, hitrejša in učinkovitejša, kriminalistična policija pa bo laže sledila in se prilagajala aktualnim razmeram v državi in regiji. Republika Slovenija je tranzitna država, ki bo kmalu brez standardno varovanih notranjih državnih meja s sosedami, članicami Evropske unije (ob vstopu Republike Hrvaške v schengenski prostor) in ki je zaradi opuščanja viznega režima čedalje bolj odprta tudi za Zahodni Balkan, kar omogoča razvoj mednarodnega kriminala na relativno velikem geografskem območju. Kriminalistična policija bo z obstoječim številom kriminalistov z reorganizacijo dosegla višjo raven učinkovitosti in delovnega izkoristka.
4.14 TRAJNOSTNI PRISTOP PRI NAČRTOVANJU IN OHRANJANJU KADROV, KI PREISKUJEJO GOSPODARSKO KRIMINALITETO
Dolgoročen sistemski cilj projekta je preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete, posamični cilji pa so:
– izboljšanje strokovne usposobljenosti zaposlenih v enotah za gospodarsko kriminaliteto,
– zmanjšanje fluktuacije človeških virov,
– razvijanje dodatnih človeških virov,
– zmanjšanje delovne obremenjenosti in
– večanje obsega preiskovalnih izkušenj.
Na uspešnost preiskovanja gospodarske kriminalitete vpliva več dejavnikov, med katerimi velja izpostaviti izobrazbeno strukturo zaposlenih, njihovo usposobljenost, organizacijo dela, motiviranost ipd. Preiskovanje gospodarske kriminalitete je kompleksno in odgovorno delo, ki zahteva visoko usposobljene človeške vire z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju. Visoka fluktuacija med kriminalisti, ki preiskujejo gospodarsko kriminaliteto, povzroča pomanjkanje človeških virov s kakovostnejšimi izkušnjami in ustrezno usposobljenostjo. Usposobljenost kriminalistov na področju odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete bo policija stalno dopolnjevala in nadgrajevala. To bo naredila z oblikovanjem posebnega programa usposabljanja za področje gospodarske kriminalitete in korupcije, s specialističnim izobraževanjem in usposabljanjem preiskovalcev v okviru drugih institucij doma in v tujini ter s povezovanjem z drugimi državnimi organi in institucijami, ki sodelujejo pri preiskovanju in pregonu gospodarske kriminalitete.
4.15 SPECIALIZACIJA DIGITALNE FORENZIKE
Dolgoročen sistemski cilj projekta je preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete, posamični cilji pa so:
– kakovostnejše delo digitalne forenzike,
– hitrejše prilagajanje novim oblikam kaznivih dejanj,
– prenos znanj med računalniškimi forenziki,
– povečan obseg usposabljanj in s tem dvig strokovne usposobljenosti,
– poenotenje in standardizacija postopkov digitalne forenzike,
– skrajšanje postopkov preiskovanja in zmanjšanje zaostankov in
– višja raven strokovnosti, verodostojnosti in dokazne relevantnosti digitalne forenzike.
Preiskovanje kaznivih dejanj računalniške kriminalitete in digitalna forenzika zaradi hitrega razvoja informacijskih tehnologij že vrsto let predstavljata velik izziv za policijo. Zaradi velikega števila različnih elektronskih naprav, programske opreme in novih tehnologij se bo policija prilagodila in uvedla nove postopke in metode digitalne forenzike. V enotah za računalniško preiskovanje bo z rednimi usposabljanji zaposlene specializirala za forenziko mobilnih telefonov in navigacijskih naprav, poškodovanih elektronskih naprav, operacijskih sistemov, računalniških omrežij, za internetno preiskovanje in razvoj lastne forenzične programske opreme. S specializacijo bo povečala ažurnost, strokovnost in kakovost digitalne forenzike.
4.16 VZPOSTAVITEV CILJNEGA ISKANJA OSEB
Dolgoročen sistemski cilj projekta je odkrivanje in prijemanje storilcev hujših kaznivih dejanj, posamični cilji pa so:
– vzpostavitev centralno vodene skupine za ciljno iskanje oseb, po vzoru držav EU, ki bo delovala na območju celotne države in v okviru Uprave kriminalistične policije,
– dvig učinkovitosti sodnega sistema v državi skozi večje število zaključenih sodnih postopkov v razumnem roku,
– dvig javnega zaupanja (povrnitev zaupanja) v pravno državo in s tem zagotovitev stabilnosti finančnega ter gospodarskega sistema države in hkrati pravne varnosti v državi.
Razlog je v zagotovitvi izvajanja načela zakonitosti in pravne varnosti v Republiki Sloveniji ter zagotavljanja učinkovitosti delovanja pravne države, in sicer ob predhodnem pogoju zagotovitve sprejema vsaj mednarodno primerljive zakonodaje, ki bi omogočala učinkovito izvajanje policijskih pooblastil in ukrepov pravosodnih organov (sodišč in tožilstva) s področja (ciljnega) iskanja oseb.
4.17 OPREMLJANJE NOVE STAVBE NACIONALNEGA FORENZIČNEGA LABORATORIJA
Dolgoročen sistemski cilj projekta je forenzično preiskovanje, posamični cilji pa so:
– višja stopnja preiskanosti kriminalitete,
– višja dokazna vrednost forenzičnih izsledkov,
– večja odzivnost na zahtevke preiskovalcev in krajši čas forenzične obdelave dokazov in
– kakovostnejše in varnejše skladiščenje dokaznih sredstev.
Z izgradnjo in opremo nove poslovne stavbe se bodo znatno spremenili prostorski delovni pogoji. Projekt že poteka,9 v celoti pa bo zaključen v planskem obdobju tega dolgoročnega razvojnega programa.
4.18 AKREDITACIJA IN UVAJANJE NOVIH METOD V DELO NACIONALNEGA FORENZIČNEGA LABORATORIJA
Dolgoročen sistemski cilj projekta je forenzično preiskovanje, posamični cilji pa so:
– dvig stopnje mednarodne akreditacije z 20% na 60%,
– uvedba novih področij preiskovanja,
– uvedba novih metod preiskovanja,
– višja stopnja preiskanosti kriminalitete in
– višja dokazna vrednost forenzičnih izsledkov.
Nacionalni forenzični laboratorij bo v skladu z evropskim pravnim redom nadaljeval s postopno mednarodno akreditacijo metod in postopkov, ki jih uporablja pri forenzičnem preiskovanju kaznivih dejanj. Razvil in uvedel bo tudi nekatera nova področja preiskovanja in nove metode, potrebne za posodobitev podpore kriminalističnemu preiskovanju.
4.19 VZPOSTAVITEV UČINKOVITEGA SISTEMA IZOBRAŽEVANJA, IZPOPOLNJEVANJA IN USPOSABLJANJA TER RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
Dolgoročen sistemski cilj projekta je razvoj človeških virov, posamični cilji pa so:
– sodelovanje z drugimi izobraževalnimi institucijami pri pripravi študijskih programov I. bolonjske stopnje za potrebe policije,
– revizija programov izpopolnjevanj in usposabljanj na podlagi operativnih potreb policije in v skladu z novim študijskim programom in
– ureditev raziskovalne dejavnosti.
Policija potrebuje lasten, kakovosten, stabilen in razvojno naravnan izobraževalni sistem.
Srednješolski izobraževalni program za policiste je v preteklosti pomenil stabilen izobraževalni sistem in visok izobrazbeni standard, primerljiv s poklici v vzgoji, izobraževanju, zdravstvenem varstvu, administraciji in z drugimi poklici v javni upravi. Družbene spremembe, spremembe izobrazbene strukture prebivalstva v Republiki Sloveniji, demografske napovedi, še bolj pa zahteve poklica, znanja, veščine in kompetence, ki jih danes potrebuje policist, presegajo raven srednješolske izobrazbe. Dualnost programa višje šole, ki skrbi za ustrezno razmerje med teorijo in prakso, se je pokazala kot dober način izobraževanja za potrebe policije, vendar daje prenizko stopnjo izobrazbe za razvoj vodstvenih in vodilnih kadrov. Posamezniki zahtevnejše stopnje izobrazbe pridobivajo v okviru splošnega javnega šolstva, kar pa v celoti ne zagotavlja kakovostne poklicne in kompetenčne rasti in razvoja. Policijsko izobraževanje v Evropski uniji se prilagaja bolonjskemu procesu in postaja javno. Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe in s Stockholmskim programom se uvaja »evropeizacija« policije. Za enakopravno sodelovanje v tem procesu moramo tudi v Republiki Sloveniji zagotoviti primerljiv sistem izobraževanja policistov. Višja stopnja izobrazbe bo omogočila primerljivost policijskega poklica s podobno zahtevnimi poklici, možnost prve izbire in odločitve za policijski poklic po srednji šoli pa bo privabila tudi primernejše kandidate.
Po zgledu zahodnoevropskih policij je bil v letu 2014 ustanovljen Center za raziskovanje in socialne veščine, ki je pristojen za strateško in operativno izvajanje aktivnosti na sedmih delovnih področjih. Eno izmed njih je področje raziskovalne dejavnosti, ki ga bo policija vzpostavila tako, da bodo imeli vsi raziskovalni procesi (tako znanstveno-strokovni kot administrativni) uporabno in dodano vrednost za različna temeljna in podporna področja policijskega dela (preprečevanje in preiskovanje kriminalitete, splošne policijske naloge, policijske specialnosti, organizacija in vodenje policije, socialne veščine).
4.20 ZAGOTAVLJANJE OPTIMALNIH POGOJEV ZA IZVAJANJE IZOBRAŽEVANJA, IZPOPOLNJEVANJA, USPOSABLJANJA IN RAZISKOVANJA
Dolgoročen sistemski cilj projekta je razvoj človeških virov, posamični cilji pa so:
– zagotovitev optimalnih pogojev za izvajanje usposabljanja, izobraževanja in raziskovanja,
– zagotovitev pogojev nastanitve udeležencev izobraževanja in usposabljanja,
– zagotovitev pogojev zdravja in varstva pri delu,
– zmanjšanje stroškov porabe energije in prehod na uporabo okolju prijaznih energetskih virov in
– razbremenitev okolja.
Ministrstvo za notranje zadeve10 bo obstoječe objekte Policijske akademije prilagodilo in dogradilo tako, da bodo zagotavljali normalne pogoje za izvajanje teoretičnih in praktičnih vsebin programov izobraževanja, izpopolnjevanja, usposabljanja in raziskovanja, da bodo ustrezali okoljevarstvenim zahtevam ločevanja meteornih in fekalnih voda, da bodo energetsko ustrezni ter da bodo zagotavljali normalne namestitvene pogoje in dosegali standarde zdravja in varstva pri delu.
4.21 KREPITEV UČINKOVITEGA SISTEMA PSIHOLOŠKE POMOČI IN PSIHOLOŠKE PODPORE
Dolgoročen sistemski cilj projekta je razvoj človeških virov, posamični cilji pa so:
– zagotovitev optimalnih pogojev za izvajanje psihološke dejavnosti v policiji,
– zagotovitev vsebinske razširitve policijske psihologije in
– zagotovitev zadostnega števila izvajalcev psihološke dejavnosti v policiji.
Policija bo zagotavljala kontinuirano usposabljanje izvajalcev psihološke dejavnosti v policiji. Sistem psihološke dejavnosti bo nadgrajevala v smeri prilagajanja potrebam policistov (predvsem v obliki nudenja pomoči pri soočanju s posledicami težjih operativnih nalog), zagotavljala bo sodelovanje izvajalcev psihološke pomoči pri različnih operativnih nalogah, delovala preventivno preko izvajanja različnih usposabljanj s področja socialnih veščin za policiste, delovala na področju usmerjanja razvoja človeških virov na sistemski ravni ter širila vsebinska področja dela. Policija bo prilagajala število izvajalcev psihološke dejavnosti glede na izkazane potrebe.
4.22 BREZPAPIRNO PISARNIŠKO POSLOVANJE
Dolgoročen sistemski cilj projekta je informacijsko-telekomunikacijska podpora delovanju policije, posamični cilji pa so:
– prilagoditev in dokončanje informacijske rešitve za poslovanje z dokumentarnim gradivom,
– vzpostavitev lastne informacijske rešitve za dolgoročno e-hrambo (skladno z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih11 in z Uredbo o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva12),
– vzpostavitev procesa in tehničnih pogojev za izvajanje digitalizacije,
– akreditacija sistema,
– vzpostavitev informacijske rešitve za e-fax in
– zagotovitev ITK-infrastrukture, ki bo omogočala dosego ciljev.
Policija bo vzpostavila proces in tehnične pogoje za izvajanje digitalizacije in s tem brezpapirnega poslovanja, tako da bo prilagodila aplikacije za poslovanje z dokumentarnim gradivom, jih akreditirala in vzpostavila sistem elektronske hrambe dokumentov, integriran z aplikacijami. Vzpostavila bo tudi rezervni sistem na sekundarni lokaciji. S projektom bo zmanjšala stroške materialnega poslovanja in administrativne obremenitve uslužbencev.
4.23 REORGANIZACIJA IN NADGRADNJA ZAŠČITE POVEZAV INFORMACIJSKO-TELEKOMUNIKACIJSKEGA SISTEMA POLICIJE (ITSP) Z DRUGIMI SISTEMI
Dolgoročen sistemski cilj projekta je varna informacijsko-telekomunikacijska podpora, posamični cilji pa so:
– prilagoditev varnostnih pregrad in drugih varnostih ukrepov novim varnostnim in tehničnim standardom (kibernetska varnost),
– vzpostavitev ustrezne strežniške infrastrukture in aplikativne podpore za izmenjavo podatkov,
– nadgradnja oddaljenega dostopa v ITSP,
– nadgrajevanje notranjih varnostnih mehanizmov – v skladu z zakonodajo in
– zagotovitev informacijsko-telekomunikacijske (ITK) infrastrukture, ki bo omogočala doseganje ciljev.
Policija bo ITSP zaradi razvoja tehnologij, potreb po komunikacijah, njihovi zaščiti in povezovanja z drugimi informacijskimi sistemi tehnološko prenovila tako, da bodo rešitve izpolnjevale kompleksne kriterije zagotavljanja varnosti in da bodo uporabniško prijazne. Za nemoteno in varno poslovanje z drugimi sistemi bo varnostne rešitve prilagodila internetnemu protokolu, preverila in nadgradila pa bo tudi druge koncepte in standarde varovanja, saj njihove zasnove izvirajo s konca 90. let. Na ta način bo zmanjšala varnostna tveganja in uporabnikom zagotovila boljšo podporo.
4.24 OPTIMIZACIJA STROŠKOV LASTNIŠTVA IN UPRAVLJANJA INFORMACIJSKO-TELEKOMUNIKACIJSKEGA SISTEMA POLICIJE (ITSP)
Dolgoročen sistemski cilj projekta je informacijsko-telekomunikacijska podpora operativnemu in analitičnemu delu policije, posamični cilji pa so:
– analiza celotnih stroškov lastništva (TCO)13 vseh komponent oziroma podsistemov ITSP,
– analiza podsistemov ITSP, njihove medsebojne povezanosti/odvisnosti in vpliva na delo policije,
– preučitev možnosti za optimizacijo delovanja in stroškov lastništva ter izvedba optimizacij,
– izbira in izvedba migracijskih scenarijev z jasno in realno oceno obdobja povrnjene investicije (ROI)14 in določeno dodano vrednostjo (modernizacija IKT-storitev) ter tehnoloških vplivov na delo policije, stopnjo varnosti, zanesljivosti, zmogljivosti in razpoložljivosti in
– znižanje stroškov lastništva in upravljanja ITSP
Policija bo na podlagi podrobnih analiz celotnega ITSP pripravila predloge oziroma scenarije, s pomočjo katerih bo na eni strani znižala stroške lastništva, hkrati pa na drugi strani modernizirala in optimizirala delovanje posameznih podsistemov in s tem dosegla kakovostnejše IKT-storitve za končne uporabnike. Posledica optimizacije je tudi pričakovano znižanje stroškov lastništva sistema.
4.25 PROJEKT E-POLICIST
Dolgoročen sistemski cilj projekta je informacijsko-telekomunikacijska podpora, posamični cilji pa so:
– povečanje časa navzočnosti policistov na terenu,
– zmanjšanje potreb po komunikaciji z operativno-komunikacijskimi centri,
– zmanjšanje obremenjenosti operativno-komunikacijskih centrov,
– možnost obsežnejšega preverjanja podatkov in križnih preverjanj, če informacije izkazujejo neskladja,
– avtomatizacija pisarniških postopkov pri terenskem delu,
– hitrejša izvedba policijskih postopkov in
– odprava redundance opravil.
Policija bo policistom omogočila boljše možnosti za izvajanje dejavnosti v mobilnih pogojih dela. Preverjanje podatkov z uporabo radijskih govornih komunikacij preko dežurnega policista policijske postaje ali operativno-komunikacijskega centra bo nadomestila z uporabo mobilnega podatkovnega dostopa do ITSP. Policisti bodo lahko med terenskim operativnim delom neposredno preverjali podatke v ITSP in jih vanj neposredno tudi vnašali, s čimer bo odpravljena redundanca opravil (klasično papirno poslovanje in vpisovanje v ITSP po vrnitvi v enoto). Postopki iskanja in beleženja podatkov in informacij bodo krajši in natančnejši, policisti pa bodo večji del delovnega časa preživeli na terenu. Policija bo administracijo terenskih delovnih procesov prenovila in optimizirala, s tem pa bo poleg policistov do določene mere razbremenila tudi administrativno osebje v enotah.
4.26 TEHNIČNO VAROVANJE POLICIJSKIH OBJEKTOV
Dolgoročen sistemski cilj projekta je varovanje oseb in objektov, posamični cilji pa so:
– tehnično varovanje objektov v skladu z varnostnimi standardi za upravna območja,
– ukinitev fizičnega varovanja objektov in
– več policistov, razporejenih na terensko delo.
Policija bo dežurne policiste na policijskih postajah, ki skrbijo tudi za varnost objektov, v določenem dnevnem času nadomestila s tehničnimi sistemi varovanja, ki bodo vključevali videonadzorne sisteme z novejšimi tehnologijami visoke ločljivosti in z infrardečo razsvetljavo v nočnem času, protivlomne sisteme in samodejno zaznavanje požarne nevarnosti. Vzpostavila bo tudi centralni nadzor nad vsemi sistemi za ukrepanje v primeru aktiviranja opozorilnih sistemov. Policisti, ki v manjših enotah v nočnem času predvsem varujejo objekte, bodo lahko več dela opravili na terenu.
4.27 NOV INFORMACIJSKO-TELEKOMUNIKACIJSKI CENTER POLICIJE
Dolgoročen sistemski cilj projekta je informacijsko-telekomunikacijska podpora, posamični cilji pa so:
– pridobitev namensko grajenih sistemskih ITK-prostorov policije,
– pridobitev delovnih in spremljevalnih prostorov Urada za informatiko in telekomunikacije in
– nadgradnja in širitev rezervne lokacije.
Policija bo s projektom pridobila primerno lokacijo in prostore z ustrezno urejeno infrastrukturo za sistemsko ITK-opremo in izvajanje svoje dejavnosti. S tem bo zgostila sicer razpršene vire, predvsem pa se bo izognila visoki stopnji tveganja odpovedi delovanja sistemske opreme zaradi požara, naravne nesreče, odpovedi hlajenja ali energetskega napajanja. Nadgradila in razširila bo tudi zmogljivosti rezervnega centra na rezervni lokaciji. To ji bo omogočilo tudi izpolnitev zahtevanih varnostnih standardov za nadnacionalne in nacionalne IKT-sisteme, na kar jo že od leta 2007 v okviru priporočil opozarjajo ocenjevalci EU.
4.28 TETRA15
Dolgoročni sistemski cilj projekta je informacijsko-telekomunikacijska podpora, posamični cilji pa so:
– dokončanje izgradnje enotnega digitalnega radijskega omrežja državnih organov Republike Slovenije po standardu TETRA in povezava z obstoječim omrežjem zaščite in reševanja – prva faza,
– kakovostnejše storitve govornih in podatkovnih telekomunikacij policije,
– omogočanje skupnega medsebojnega in čezmejnega sodelovanja s policijami sosednjih držav,
– višja stopnja integracije elektronskih informacijsko-telekomunikacijskih sistemov in
– telekomunikacijska interoperabilnost služb, ki poleg policije zagotavljajo javnovarnostne storitve.
Policija bo v skladu s sklepi Vlade Republike Slovenije dokončala projekt izgradnje enotnega digitalnega radijskega omrežja državnih organov Republike Slovenije po standardu TETRA. Izgradnja sistema TETRA in opremljanje končnih uporabnikov se zaključi do leta 2018. Projekt se izvaja že več let in s tem bo policija v celoti prešla z analognih sistemov posredovanja govornih komunikacij na digitalne sisteme po standardu TETRA, kar bo poleg govornih komunikacij omogočalo tudi podatkovne komunikacije in določanje geografskega položaja. Digitalni sistem bo zagotavljal višjo stopnjo varnosti pred zlonamernim prestrezanjem komunikacij, zaradi modularne zgradbe, integracije storitev, centraliziranega upravljanja in interoperabilnosti pa bo predstavljal idealno platformo za omrežno vključevanje drugih služb, ki zagotavljajo javnovarnostne storitve reševanja in zaščite.
4.29 ZAMENJAVA REGISTRAFONSKEGA SISTEMA
Dolgoročen sistemski cilj projekta je informacijsko-telekomunikacijska podpora, posamični cilji pa so:
– zagotovitev stabilnega in zanesljivega delovanja registrafonskega omrežja,
– zagotovitev hitrega dostopa do posnetkov v registrafonskem sistemu,
– zagotovitev popolne avtentifikacije posnetkov, varnostno kopiranje in avtomatsko beleženje vseh oblik uporabe podatkov in posegov v sistem in
– izpolnjevanje predpisane varnostne politike policije.
Policija bo zamenjala obstoječ zastarel registrafonski sistem in s tem zagotovila možnost naknadne rekonstrukcije in ugotavljanja zakonitosti izvajanja policijskih nalog, katerih sestavni del so bile elektronske govorne komunikacije. Policija mora zagotoviti prometno in vsebinsko sledljivost določenih govornih komunikacij, vključujoč interventne klice na številko 113, komunikacijo med operativnimi štabi in policisti na terenu, komunikacijo med akcijskim delovanjem večjega števila policistov itd. Posnetki komunikacij so v določenih primerih dokazno gradivo v sodnih postopkih, zato mora policija zagotoviti zanesljiv in stabilen registrafonski sistem, ki bo integriral varnostno kopiranje podatkov in vključeval popoln modul za varnostno upravljanje ter s tem preprečeval izgube ali zlorabe podatkov.
4.30 UVEDBA VIRTUALNIH NAMIZIJ
Dolgoročen sistemski cilj projekta je informacijsko-telekomunikacijska podpora, posamični cilji pa so:
– povečana storilnost IT-administratorjev,
– povečanje produktivnosti končnih uporabnikov (policistov) in
– povečana varnost in nadzor dostopa do dokumentov.
Policija bo povečala zanesljivost in učinkovitost ter varnost informacijskega sistema. Zmanjšalo se bo število ur, ko uporabniki zaradi odpovedi delovnih postaj niso mogli delati v informacijskem sistemu policije.
4.31 ZAGOTOVITEV USTREZNE USPOSOBLJENOSTI STROKOVNJAKOV URADA ZA INFORMATIKO IN TELEKOMUNIKACIJE ZA ZAGOTAVLJANJE DELOVANJA, RAZVOJA IN VZDRŽEVANJA SISTEMOV IN APLIKACIJ ITSP
Dolgoročni sistemski cilji projekta so učinkovit razvoj, zagotavljanje delovanja in učinkovito upravljanje IT-sistemov policije, spremljanje razvoja, neodvisnost od zunanjih »svetovalnih (prodajnih)« organizacij, najvišja stopnja varnosti, zanesljivosti, zmogljivosti in razpoložljivosti ITSP. Posamični cilji so:
– izboljšanje strokovne usposobljenosti delavcev urada enote za uspešno izvajanje nalog,
– zmanjšanje reakcijskega časa pri opravljanju intervencij na ITSP,
– izboljšanje materialno-tehnične opremljenosti urada za uspešno izvajanje nalog (mobilna ITK-oprema z vsemi potrebnimi aplikacijami in komunikacijskimi vmesniki) in
– večja razpoložljivost vseh sistemov ITSP (zmanjšanje časov, ko je sistem nedosegljiv).
Zaradi specifik policijskega delovanja je nujno, da ima policija lastne IKT-strokovnjake, ki lahko z razvojem novih IKT-rešitev zadovoljujejo njene specifične potrebe. Policija bo bistveno povečala učinkovitost dela na področju ITK-podpore delovanja policije – tako pri operativnem kot pri analitičnem in podpornem delu.
Z ustreznim izobraževanjem se bo dvignil nivo strokovne usposobljenosti, ki ga policija nujno potrebuje v vseh fazah življenjskega cikla IKT-sistemov (od priprave specifikacij za nabavo do implementacije sistemov). Visoka suverenost strokovnjakov bo zmanjšala odvisnost in dovzetnost za »namige« zunanjih organizacij in ponudnikov opreme, vplivala pa bo tudi na zmanjšanje korupcijskih tveganj.
4.32 PODPORA LETALSKE POLICIJSKE ENOTE POLICIJSKIM, REŠEVALNIM IN MEDICINSKIM ENOTAM NA OBMOČJU CELOTNE DRŽAVE
Dolgoročen sistemski cilj projekta je operativna podpora, posamični cilji pa so:
– povečanje učinkovitosti podpore iz zraka na celotnem ozemlju Republike Slovenije,
– zmanjšanje reakcijskega časa pri opravljanju interventnih policijskih nalog,
– zmanjšanje reakcijskega časa pri opravljanju nalog helikopterskega reševanja in
– večje možnosti preživetja oseb, ki potrebujejo nujno medicinsko oskrbo.
Policija bo radij delovanja Letalske policijske enote s sedanjih 80 km razširila na območje celotne Republike Slovenije in zagotovila optimalno zračno podporo policijskim, reševalnim in medicinskim enotam. S tem bo dosegla reakcijski čas, krajši od ene ure, ciljni čas pa bo 30 minut od poziva do prihoda helikopterja na kraj dogodka. Posodobila bo zastarelo helikoptersko floto in vzpostavila najmanj eno dislocirano helikoptersko bazo na severovzhodnem območju Republike Slovenije.
4.33 ZAGOTOVITEV VRHUNSKE USPOSOBLJENOSTI PRIPADNIKOV SPECIALNE ENOTE
Dolgoročen sistemski cilj projekta je učinkovit boj proti terorizmu, najhujšim oblikam kriminala ter ogrožanju varnosti ljudi in premoženja z eksplozivnimi sredstvi, posamični cilji pa so:
– izboljšanje taktične usposobljenosti enote za uspešno zoperstavljanje sodobnim trendom terorizma in organiziranega kriminala,
– zmanjšanje reakcijskega časa pri opravljanju interventnih policijskih nalog,
– večja varnost policistov, ki se soočijo s kritičnim dogodkom,
– izboljšanje materialno-tehnične opremljenosti enote za uspešno zoperstavljanje sodobnim trendom terorizma in organiziranega kriminala in
– večja varnost oseb, ki so vključene v kritični dogodek (talci, storilci, naključne osebe).
Policija bo bistveno povečala učinkovitost dela na področju boja proti terorizmu, najhujšim oblikam kriminala ter ogrožanju varnosti ljudi in premoženja z eksplozivnimi sredstvi. Z izgradnjo ustreznih vadbenih objektov ob nastanitvenem objektu se bo dvignil nivo taktične usposobljenosti Specialne enote za posredovanje ob najzahtevnejših varnostnih dogodkih. S sprejemom ustreznih organizacijskih sprememb se bo bistveno skrajšal odzivni čas enote za urgentno posredovanje. Z uvedbo najsodobnejših materialno-tehničnih sredstev se bo zagotovilo učinkovito posredovanje enote in dvignil nivo zaščite policistov, zagotovljena pa bo tudi večja varnost oseb, ki so vključene v kritični dogodek.
4.34 PRIDOBIVANJE IN VZDRŽEVANJE STVARNEGA PREMOŽENJA
Dolgoročen sistemski cilj projekta je logistična podpora, posamični cilji pa so:
– investicijsko vzdrževanje poslovnih objektov,
– investicijsko pridobivanje dodatnih prostorskih zmogljivosti z novogradnjami objektov,
– pridobivanje dodatnih prostorskih zmogljivosti z najemom poslovnih prostorov ali objektov in
– zagotovitev osnovnih pogojev za izvajanje policijskih nalog.
Policija za svoje delovanje uporablja poslovne objekte, ki so v lastništvu Republike Slovenije in upravljanju Ministrstva za notranje zadeve16 in so arhitektonsko, namensko, prostorninsko, starostno in kakovostno zelo različni. Nekateri so potrebni temeljite obnove, saj zaposlenim in strankam v policijskih objektih ne omogočajo ustreznih delovnih pogojev oziroma minimalnih higienskih standardov, nekatere bo treba iz različnih razlogov nefunkcionalnosti opustiti in pridobiti nove. Ministrstvo ima sklenjenih tudi vrsto najemnih pogodb, saj finančno ni zmožno lastniško pridobiti celotnega, za policijsko dejavnost potrebnega nepremičninskega premoženja. Ministrstvo bo določene objekte temeljito investicijsko obnovilo in razširilo njihove prostorske zmogljivosti, na nekaterih pa bo opravilo nujna investicijska vzdrževalna dela. Nove objekte bo pridobilo delno z namenskim financiranjem novogradenj, delno pa z novimi najemnimi pogodbami.
4.35 POSODOBITEV MUZEJA SLOVENSKE POLICIJE
Dolgoročen sistemski cilj projekta je vzpostavitev sodobne policijske muzejske dejavnosti, posamični cilji pa so:
– poglobitev komunikacije in sodelovanja policije s skupnostjo,
– večje zaupanje ljudi v delo policije,
– krepitev ugleda policije,
– krepitev integritete v policijski organizaciji in
– zagotovitev ohranjanja slovenske policijske kulturne dediščine.
Slovenska policija sodi med redke policije, ki imajo zelo dolgo muzejsko tradicijo. Ta pri nas sega v leto 1920. Trenutno stanje Muzeja slovenske policije, v okviru katerega se hrani in predstavlja naša kulturna dediščina, je neprimerno z več vidikov (mdr. neustrezni razstavni in depojski prostori, zastarel koncept razstave in obdelave muzejskih predmetov …). Sodobni policijski muzeji v svetu ob ohranjanju dediščine promovirajo delo policije, krepijo integriteto njenih uslužbencev, interpretirajo vlogo policije v družbi, izvajajo preventivne dejavnosti, tkejo in vzdržujejo stike z najrazličnejšimi skupinami javnosti, in sicer s ciljem uresničevanja poslanstva policije. Slovenska policija bo skupaj z drugimi pristojnimi institucijami zagotovila ustrezne pogoje za vzpostavitev in delovanje sodobnega policijskega muzeja, ki bo služil kot kulturno središče in center za raziskovanje ter ohranjanje slovenske policijske in pravosodne dediščine.
5. POGOJI ZA URESNIČEVANJE DOLGOROČNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA
Policija bo dolgoročen razvojni program uresničila, če bodo zagotovljeni določeni notranji in zunanji sistemski pogoji.
Med notranje pogoje sodi kakovostno načrtovanje in izvedba projektov, za kar bo policija morala uporabiti svoje najboljše strokovnjake in primerno razporediti druge, predvsem finančne vire, ob pomanjkanju virov pa bo morala sproti prilagajati prednostne razvojne naloge. Utrditi bo morala tudi strateško projektno upravljanje in nadzor.
Med zunanje pogoje poleg dobre in stabilne zakonodaje in strokovnega dela vseh državnih organov (v t. i. verigi pravičnosti) sodita tudi dinamika in obseg proračunskega financiranja, ki sta v veliki meri odvisna od realnih fiskalnih zmožnosti države na eni strani in od vsakokratnih družbenih prednostnih nalog na drugi. Brez trdnega financiranja dolgoročnega razvojnega programa enostavno ne bo mogoče uresničiti v načrtovanem obsegu, s tem pa bodo operativne zmožnosti policije manjše od pričakovanih, posledično pa bo to vplivalo na raven javne varnosti.
5.1 RAZVOJNI PROJEKTI
Policija v času razvojnega načrtovanja za obdobje do leta 2025 nekatere projekte že izvaja, drugi pa bodo sledili v čim bolj uravnoteženi časovni dinamiki in ob racionalni ter učinkoviti izrabi delovnih virov. Vsi razvojni projekti so razvrščeni v štiri skupine:
– prvo skupino sestavljajo projekti v izvedbeni fazi, ki bodo zaključeni, če bodo zagotovljeni načrtovani in v proračunu potrjeni finančni viri;
– drugo skupino sestavljajo projekti z zaključeno načrtovalno fazo, ki so že pripravljeni na izvajanje, če bodo v proračunu načrtovani in zagotovljeni redni finančni viri;
– tretja je skupina projektov, ki so v fazi intenzivnega načrtovanja, ki bo zaključeno v skladu s postavljenimi roki, do katerih bodo pripravljeni za izvedbo;
– v četrto skupino pa sodijo projekti, ki so v začetnem postopku, v katerem se izvajajo analize in pridobivajo potrebni podatki, dokončno pa bodo zasnovani s projektnimi načrti do v časovnem načrtu predvidenega časa.
Eden od temeljnih pogojev za dosego razvojnih ciljev je sistematičen in načrten pristop k oblikovanju idej, načrtovanju projektov in njihovi izvedbi. Ob omejenih časovnih, človeških, materialno-tehničnih in finančnih virih bo policija v skladu s prednostnimi cilji proces razvoja razporedila v celotnem razvojnem obdobju.
Prihodnost je v precejšnji meri nepredvidljiva, zato je načrtovan dolgoročni razvoj, ki je oprt na trenutna varnostna tveganja in družbene razvojne potenciale, stohastične narave. Razvojni program bo treba v rednih časovnih obdobjih, enakih proračunskemu načrtovanju, ustrezno posodobiti in prilagoditi razmeram, ki jih v času osnovnega načrtovanja ni bilo mogoče predvideti.
Policija bo za potrebe spremljanja dinamike, kakovosti in obsega doseganja programskih ciljev utrdila sistem centralnega vodenja in projektne koordinacije.
5.2 RAZVOJNI VIRI
Policija bo dosegla cilje, določene v okviru dolgoročnega razvojnega programa, ob naslednjih pogojih:
– zagotoviti bo treba kratkoročno stabilizacijo in dolgoročno realno rast pridobivanja sredstev iz proračuna Republike Slovenije in iz drugih virov, kajti le na ta način bo možno zagotavljati pogoje za nabavo potrebnih materialno-tehničnih sredstev ter izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja v objekte Ministrstva za notranje zadeve, ki jih za svoje delo potrebuje policija;
– policija že sedaj in bo tudi v bodoče del potrebnih sredstev zagotavljala s sodelovanjem na natečajih za dodelitev sredstev Evropske unije;
– v internem finančnem načrtovanju policije bo treba zagotoviti dodatna sredstva za razvoj človeških virov;
– za izvedbo načrtovanih nalog bo morala policija v ožjih projektnih in delovnih skupinah skupno angažirati okoli 400 uslužbencev Ministrstva za notranje zadeve in policije; nekateri ključni uslužbenci bodo sodelovali pri izvajanju več projektov hkrati ali zaporedno;
– policija bo morala za izvedbo nalog na posameznih vsebinskih področjih uporabiti najbolj strokovno usposobljene uslužbence, ki jim bodo podporo nudili strokovnjaki za načrtovanje in organiziranje projektnega dela.
Resolucija je skladna z:
– Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 27/10),
– Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016 (Uradni list RS, št. 83/12).
Resolucija je dokument, ki ga morata Ministrstvo za notranje zadeve in policija upoštevati pri pripravi:
– srednjeročnih načrtov razvoja in dela policije za petletna obdobja,
– letnih načrtov dela policije,
– pripravi predlogov proračuna Republike Slovenije in
– pripravi internih finančnih načrtov.
Resolucija začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 210-01/15-11/6
Ljubljana, dne 29. septembra 2015
EPA 605-VII
Primož Hainz l.r.
1 Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14 in 24/15 – odl. US
2 Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odločba US, 58/11 – ZDT-1, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 15/13 – ZNPPol in 15/13 – ZODPol
3 Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B in 95/14 – ZUJF-C
4 Plan, Do, Check, Act (planiraj, naredi, preveri, ukrepaj) – Demingov krog upravljanja in neprestanega izboljševanja procesov.
5 Common Assessment Framework – skupni evropski ocenjevalni okvir za organizacije v javnem sektorju.
6 European Fundation for Quality Management – evropski model poslovne odličnosti.
7 Balanced ScoreCard – sistem uravnoteženih kazalnikov.
8 Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13 in 92/14 – odločba US
9 Do prenosa nepremičnin na Javni nepremičninski sklad Republike Slovenije bo naloge upravljanja v skladu z določili Zakona o javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije opravljalo Ministrstvo za notranje zadeve.
10 Do prenosa nepremičnin na Javni nepremičninski sklad Republike Slovenije bo naloge upravljanja v skladu z določili Zakona o javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije opravljalo Ministrstvo za notranje zadeve.
11 Uradni list RS, št. 30/06, 24/14 – odločba US in 51/14
12 Uradni list RS, št. 86/06
13 Total Cost of Ownership.
14 Return on Investment.
15 Terrestrial Trunked Radio – standard, namenjen sodobni govorni in podatkovni profesionalni digitalni komunikaciji.
16 Do prenosa nepremičnin na Javni nepremičninski sklad Republike Slovenije bo naloge upravljanja v skladu z določili Zakona o javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije opravljalo Ministrstvo za notranje zadeve.
