Na podlagi 16. člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradne objave PN, št. 41/03 in 17/06 ter Uradni list RS, št. 70/07, 51/08), Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 5/08, 73/08, 53/09, 56/10, 57/11, 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 40/11 – ZUPJS-A, 40/11 – ZSVarPre-A in 57/12) ter ob upoštevanju 6. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09, 6/12) in Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06 – ZUTPG, 5/08, 73/08, 8/09, 53/09, 7/10, 56/10, 62/10 – ZUPJS, 3/11, 40/11, 57/11, 99/13) je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 6. redni seji dne 1. 10. 2015 sprejel
o organiziranju in izvajanju javne službe socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu na območju Občine Kanal ob Soči
1. člen
Ta odlok ureja organiziranost izvajanja javne službe socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu kot socialne oskrbe na domu (v nadaljnjem besedilu: pomoč na domu), obliko izvajanja javne službe pomoč na domu, upravičence do pomoči na domu, obseg in vrste storitev, način uveljavljanja pravice do pomoči na domu, določitev cene storitev pomoči na domu ter oprostitve plačil storitev pomoči na domu.
Javna služba pomoč na domu se izvaja skladno z določili tega odloka ter veljavnimi predpisi s področja socialnega varstva.
Pomoč na domu vsebuje socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba lahko vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
II. ORGANIZIRANOST IN IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
3. člen
Pomoč na domu se na območju Občine Občina Kanal ob Soči (v nadaljevanju: občina) zagotavlja v okviru javne službe, ki je organizirana kot redna dejavnost.
Občina na svojem območju zagotavlja mrežo javne službe pomoči na domu praviloma s sklenitvijo pogodbe o izvajanju javne službe z javnim socialnovarstvenim zavodom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje službe pomoči na domu.
Namero o sklenitvi pogodbe se najmanj petnajst dni pred nameravano sklenitvijo objavi na spletni strani občine. V nameri se objavi pogoje za prijavo, čas, za katerega se namerava skleniti pogodba, rok, do katerega se sprejema prijave ter osnovna pogodbena določila. Če je interesentov za sklenitev pogodbe več, se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje opravi izbira na način, da se jim posreduje najmanj kriterije izbora ter rok za predložitev ponudbe.
Odpiranje ponudb je javno. O izbiri odloči občinska uprava. Zoper odločitev ni pritožbe, možen pa je upravni spor, ki ne zadrži izvršitve.
V primeru, da izvajanja pomoči na domu ni mogoče organizirati po prvem odstavku prejšnjega člena, se za izvajanje javne službe podeli eno koncesijo.
Koncesijo za opravljanje javne službe pomoči na domu podeli na podlagi mnenja socialne zbornice občinski organ, pristojen za socialno varstvo. Koncesijo se podeli v skladu z določili Zakona o socialnem varstvu in Pravilnika o koncesijah na področju socialnega varstva pravni oziroma fizični osebi, ki izpolnjuje z zakonom in v javnem razpisu določene pogoje.
Z izbranim izvajalcem socialnovarstvene storitve pomoči na domu občina sklene ustrezno pogodbo o izvajanju javne službe, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti. Izvajalec pomoči na domu je dolžan izvajati javno službo strokovno in racionalno ter v skladu z veljavnimi predpisi ter veljavnimi standardi in normativi za to področje.
III. UPRAVIČENCI DO POMOČI NA DOMU
6. člen
Upravičenci do pomoči na domu (v nadaljevanju: upravičenci) so osebe s stalnim prebivališčem na območju občine, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v domačem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvu v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so upravičenci:
– osebe stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje,
– osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
– druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
– kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, so pa po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
– hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
7. člen
Pomoč na domu se prilagodi posameznemu upravičencu in obsega:
– pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanju in negi osebnih ortopedskih pripomočkov,
– gospodinjsko pomoč: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora,
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov opravil iz prejšnjega odstavka.
V. POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVICE
8. člen
Socialnovarstvena storitev pomoč na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo vodja oziroma koordinator storitve, neposredni izvajalec pomoči na domu, upravičenec ter ključni ali odgovorni družinski člani.
Storitev pomoč na domu se začne na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela.
V prvem delu se ugotavlja upravičenost do storitve, pripravi in sklene se pisni dogovor o medsebojnih obveznostih, obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitev. Organizira se ključne člane okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvede uvodna srečanja med izvajalcem in upravičenem ali družino. Drugi del storitve pa zajema vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev ter neposredno izvajanje storitve pomoči na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.
Storitev se izvaja po predpisih, ki določajo standarde in normative socialnovarstvenih storitev.
VI. DOLOČANJE CENE STORITVE IN OPROSTITEV PLAČILA
9. člen
Ceno storitve pomoči na domu določi organ upravljanja izvajalca javne službe v skladu z določili Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev na podlagi predpisanih obrazcev.
Izvajalec storitve mora k cenam storitve iz okvira javne službe pridobiti soglasje občinskega sveta.
Osnova za plačila je cena pomoči na domu. Storitev se računa po dejansko opravljenih efektivnih urah pri upravičencu.
Sredstva za izvajanje javne službe zagotavlja občina v vsakoletnem proračunu.
Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni sami plačati stroške izvajanja pomoči na domu v višini veljavne cene storitve, zmanjšane za subvencijo občine.
Oprostitev plačila storitve pomoč na domu se določa v skladu z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev.
Če je upravičenec lastnik nepremičnin, lahko uveljavlja oprostitev plačila stroškov za pomoč na domu le, če v odločbi o oprostitvi plačila dovoli zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin v korist občine. Ta določba velja za nepremičnine, na katerih upravičenec storitve nima prijavljenega stalnega prebivališča.
V primeru oprostitve plačila socialnovarstvene storitve pomoči na domu bo občina uveljavljala terjatev do zapuščine v skladu določili Zakona o socialnovarstvenih prejemkih in Zakona o dedovanju.
Upravičenci plačujejo storitve pomoči na domu izvajalcu javne službe na podlagi mesečnega obračuna opravljenih storitev.
Subvencijo k ceni storitve in sredstva v višini oprostitve plačil upravičencev zagotavlja občina izvajalcu javne storitve na podlagi mesečnih zahtevkov.
Vsako spremembo dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za sklenitev dogovora in določitev plačila, je upravičenec ali zavezanec dolžan v petnajstih dneh sporočiti izvajalcu storitve oziroma v primeru oprostitve plačila pristojnemu centru za socialno delo.
Upravičenec, ki je pridobil pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitve pomoči na domu na podlagi lažnih podatkov ali ni sporočil spremembe stanja, je dolžan vrniti vsa sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica z zamudnimi obrestmi, ki veljajo za davke in prispevke, od dneva, ko je neupravičeno pridobil oprostitev plačila oziroma doplačila.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16. člen
V primeru, da bi se veljavni predpisi s področja socialnega varstva spremenili tako, da bi bile posamezne določbe tega odloka z njimi v nasprotju, se neposredno uporabljajo veljavna določila navedenih predpisov.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-0007/2015-4
Kanal ob Soči, dne 1. oktobra 2015
Andrej Maffi l.r.
