Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/12) je Občinski svet Občine Ribnice na 4. redni seji dne 1. 10. 2015 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo Severne servisne ceste – druga etapa
(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju določil Občinskega prostorskega načrta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 85/12) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za prostorsko ureditev Severne servisne ceste v Ribnici – druga etapa, od km 1,4 + 00 do km 2,0 + 00 (v nadaljevanju besedila: OPPN).
(2) OPPN je izdelalo podjetje Urbania d.o.o. v Ljubljani, pod številko projekta 104-4b-10, september 2013.
(1) Ta odlok določa ureditveno območje, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, odstopanja ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Ribnica.
II. OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(1) Ureditveno območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, deviacije, vodnogospodarske ureditve, spremljajoči objekti itn., ter zemljišča oziroma dele zemljišč, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo načrta (območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja trase ceste).
(2) Ureditveno območje vključuje zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami:
k.o. Ribnica:
1437/42, 1437/43, 280/4, 1437/40, 280/5, 1775/7-del, 1437/53, 1437/54, 1775/8, 1775/1-del, 1778, 169/1-del, 184/1-del, 203/2, 140/1-del, 140/2-del, 136/2-del, 149/13-del, 149/16-del, 149/17-del, 149/4-del, 128-del, 126/1-del, 134-del.
k.o. Goriča vas:
1186-del, 1190/1-del, 1206/3-del, 1206/6, 1206/5, 1205/6, 1205/7, 6205-del, 1215/1-del, 1213-del, 1212-del, 1211-del, 1210/1-del, 1210/2-del, 1209-del, 1205/10-del.
(1) Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
a) območje novogradnje občinske ceste s spremljajočimi objekti in ureditvami: deviacije ceste in poti, objekti za odvodnjavanje, priključki in križišča, odstranitev in novogradnja industrijskega tira,
b) območje ureditve obcestnega prostora,
c) območje novogradnje industrijskega železniškega tira,
č) območja prestavitve in ureditve komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav,
d) območje Struške ulice II (javna pot št. 853732), ki se nameni za potrebe proizvodnih dejavnosti.
(2) Po zaključeni gradnji se na vseh zemljiščih izven območja izključne rabe prometnih ureditev vzpostavi prvotna raba oziroma nova raba skladno z ureditvami, določenimi v tem odloku.
V območju OPPN so glede na zasedbo oziroma omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje vrste zemljišč:
– zemljišča občinskih cest: to so območja izključne rabe, namenska raba zemljišč se spremeni, upoštevajo se pogoji izključne rabe; druga raba ni možna;
– zemljišča v območju občinskih cest za ureditev gradbišča: zemljišča se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje oziroma se na njih izvedejo nove ureditve v skladu z zahtevami OPPN, namenska raba se ne spreminja, upoštevajo se pogoji omejene rabe;
– zemljišča preostalih ureditev: regulacije vodotokov ter preureditev obstoječe infrastrukture zaradi tehničnih zahtev gradnje obvozne ceste; namenska raba teh zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se pogoji omejene rabe.
III. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
(1) Trasa se začne v križišču severne obvoznice s cesto proti Lepovčam in na drugi strani z uvozom na Inlesu. V nadaljevanju se trasa približa železniški progi na skoraj 9 m (rob bankine – zunanja tirnica). Medsebojna razdalja je v skladu z zakonom o varnosti v železniškem prometu v katerem je ta razdalja omejena na 8 m. Na razdalji 1.729 km je krožišče. Od krožišča naprej gre trasa po obstoječi cesti do križišča ob bencinski črpalki. Trasa je zelo iztegnjena, saj sta od križišča pri Inlesu, ki je v radiu 1300 do krožišča še radij 700 in prema. V križišču se trasa obrne za 90° in nadaljuje s premo do križišča pri bencinski črpalki.
(2) Niveletno se trasa na začetku dvigne z 0,61% nato se spusti z 0,3% do križišča, od katerega naprej se spusti do obstoječe ceste. Do konca gre po niveleti obstoječe ceste. Na odseku od križišča do križišča pri bencinski črpalki se izvede cestne priključke.
(3) Dolžina Severne servisne ceste je 456,5 m.
(1) Cesta je načrtovana kot dvopasovna cesta.
(2) Vertikalni in horizontalni elementi ceste upoštevajo računsko hitrost 50 km/h.
(3) Projektirani normalni prečni profil znaša 11,50 m, in sicer dva vozna pasova širine 3,25 m, hodnik za pešce širine 1,50 m, kolesarska steza širine 2,50 m in dve bankini po 0,50 m.
(1) Zaradi gradnje je potrebna izvedba enega krožnega križišča s pripadajočimi navezavami na kolovozno pot in enega križišča, kjer železniški tiri prečkajo novo občinsko obvozno cesto:
– krožišče med krakom Merharjeve ulice in krakom, ki vzporedno poteka ob železniškem tiru.
– križišče, ki leži na novem cestnem odseku, ki poteka ob železniških tirih, kjer železniški tiri prekrižajo novo Severno servisno cesto.
(2) Ob novi občinski cesti se izvede več dostopnih poti do polj in individualnih hiš ter priključkov javnih poti. Priključki javnih poti se izvedejo z radiji za merodajna vozila. Priključki makadamskih dostopnih poti se izvedejo v asfaltni izvedbi v dolžinah 5 m (dolžina avtomobila) preko pogreznjenega robnika. Na parceli 184/1 k.o. Ribnica se predvidi priključek za potrebe Inlesa z zavijalnim radiem za najdaljša tovorna vozila.
Kjer nastopijo minimalni nasipi, se nagibe nasipnih brežin predvidi v naklonu 2:3. Nožico nasipa se zaokroži. Vse brežine nasipov je potrebno humizirati in posejati s travnim semenom. Večjih brežin ne bo, ker teren ni razgiban.
Na delu novega cestnega odseka, med novim krožiščem in priključkom na obstoječo Kolodvorsko ulico, se izvede odstranitev in novogradnja industrijskega tira. Tako bo cesta, ob prečkanju vagonov občasno prekinjena za tekoči promet.
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. Načrt mora vsebovati predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa ter rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenitvijo prostih površin v obcestnem prostoru.
(2) Pogoji za posege v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora:
– relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief. Brežine se zatravijo in mestoma zasadijo z drevesno in grmovno vegetacijo;
– pri oblikovanju reliefa in izvedbi nasipov se uporablja nenosilen material, odstranjen med gradnjo;
– med gradnjo je dovoljeno vegetacijo odstraniti samo tam, kjer je to nujno potrebno;
(3) Ob cesti se postavi prometna oprema in po potrebi odbojne ograje.
(4) Na delu cestnega odseka, ki meji na stanovanjske stavbe (proti Hrovači) se izvede protihrupna ograja.
(1) Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge 108 metrov levo in desno od osi skrajnega tira je potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture, ter opraviti skupen ogled in predstavitev predstavnikom Slovenskih železnic.
(2) Objekte in naprave, visoke od 3 do 15 metrov, je dovoljeno graditi oziroma postavljati v varovalnem pasu na oddaljenosti najmanj 12 metrov od osi skrajnega tira.
(3) Razdalja med progo in predvidenim potekom ceste mora biti tolikšna, da je med njima mogoče postaviti vse naprave, potrebne za opravljanje železniškega prometa na progi in cestnega prometa na cesti, oziroma mora znašati najmanj 8 metrov merjeno od osi skrajnega tira od najbližje točke cestišča ceste.
(4) Upoštevati je treba idejni projekt priključevanja in umestitev industrijskega tira, po idejnem projektu št.: C-200/10-IDP-TIR, junij 2011, projektanta Proniz d.o.o.
(5) Vse posege v območju nivojskega prehoda v železniškem km 33+993 je potrebno projektirati v skladu s predpisom o nivojskih prehodih.
(6) Z gradnjo Severne servisne ceste se posega v območje zračne TK trase, zato se predvideva prestavite TK voda, ki se jo vgradi v dvocevno kabelsko kanalizacijo s pripadajočimi jaški. Pred pričetkom del mora biti projektna dokumentacija revidirana in potrjena s strani strokovnih služb Slovenskih železnic.
(7) Stroški prestavitve, gradnje nove dvocevne kabelske kanalizacije, odstranitev obstoječe zračne TK trase in stroški nadzora bremenijo investitorja.
(1) Severno servisno cesto bo možno graditi med potekom prometa.
(2) Križišče pri Inlesu bo možno graditi z lokalnimi obvozi. Na odseku od Grče do bencinskega servisa pa se bo gradilo s polovičnimi zaporami in dostopom preko gradbišča za Grčo in prebivalce na tem delu.
(posegi v zemljišča in rušitve)
(1) Za potrebe izgradnje Severne servisne ceste bo potrebno pridobiti dodatna zemljišča, katera so razvidna iz katastrskega elaborata.
(2) Na mestu krožišča ima lesarstvo Grča vratarnico, nadstrešek in tehtnico, katere bo potrebno porušiti.
IV. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Pred izvedbo kakršnihkoli posegov na ureditvenem območju je treba določiti natančno lego vseh komunalnih in energetskih vodov ter omrežja zvez, jih zakoličiti in ustrezno zaščititi.
(2) Projektiranje in gradnja komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če niso v nasprotju s tem odlokom.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja komunalnih vodov s traso ceste, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanja komunalnih vodov s traso ceste mora investitor voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca ceste.
Projekt za pridobivanje gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi hišne priključke obstoječih objektov ob Severni servisni cesti na fekalno kanalizacijo. Hišne priključke se gradi skladno s pravilniki in standardi, ki urejajo to področje.
(1) Na celotni trasi nove servisne ceste se izvede mreža meteornih kanalov, ki se na koncih obeh krakov preko lovilca spelje v obstoječo meteorno kanalizacijo.
(2) Meteorne vode iz utrjenih površin se odvodnjavajo ob dvignjenem robniku. Predvideni so peskolovi s premerom 50 cm v cementnem betonu, z vtokom pod robnikom. Vsi peskolovi so priključeni na mrežo meteornih kanalov, ki se na koncih obeh krakov spelje preko lovilca olj v ponikovalnico. Za odvodnjavanje planuma spodnjega ustroja je predvidena plitka rigola, katero bo tudi možno priključiti na peskolove.
(3) Kjer ni obstoječe kanalizacije se predvidi za površinsko vodo in odvodno plenuma drenažno kanalizacijsko cev. Drenažno kanalizacijsko cev se napelje med peskolovi premera 60 cm in na koncu priključi na mrežo meteornih kanalov, ki se na koncih obeh krakov preko lovilca olj spelje v obstoječo meteorno kanalizacijo.
(1) Na območju urejanja se nahaja obstoječe vodovodno omrežje, ki je v upravljanju podjetja Hydrovod d.o.o. Znotraj območja urejanja poteka več vodovodnih cevi, ki jih je potrebno vključiti in upoštevati pri izdelavi OPPN-ja. Potek obstoječih cevi, materiali in profil cevi na območju urejanja so razvidni iz priložene situacije. Vse cevi na območju urejanja so razmeroma nove, zato je potrebno pri projektiranju Severne servisne ceste vse vodovodne cevovode vrisati v zbirnik komunalnih vodov. Pri gradnji pa mora investitor ali izvajalec naročiti zakoličbo obstoječih vodov pri upravljavcu vodovodnega omrežja.
(2) Med profilom 92 in 101 poteka obstoječa vodovodna cev (NL, DN 100) v cestišču predvidene Severne servisne ceste. Na tem odseku je potrebno med gradnjo paziti, da se vodovodna cev ne poškoduje in jo ustrezno zaščititi. Pred asfaltiranjem se mora preveriti delovanje vseh ventilov in nedelujoče zamenjati. Vgradno garnituro ventila se mora zaščititi s cestno kapo, ki se jo vgradi na nivo končne nivelete ceste. Med gradnjo in pred zasutjem vodovodne cevi mora biti navzoča uradna oseba upravljavca, ki nadzoruje dela na območju vodovodnega cevovoda in lahko zahteva dodatna dela in varovalne ukrepe.
(3) Pri gradnji novega slepega železniškega tira, do obrata Grča, je potrebno obnoviti vodovodno cev med obema vodovodnima jaškoma, ki se nahajata na obeh straneh železniškega tira, ob cesti proti naselju Lepovče. Med jaškoma so vgrajeni duktilna cev, DN 150, ki poteka od jaška do železniškega tira in PVC cev, d160, ki poteka pod tiri do drugega jaška. Na odseku med jaškoma se vgradi cevi in fazonske kose iz NL, DN 200, zaščitene s polietilenom, da se prepreči pojav blodečih tokov.
(4) Ker gre za vodovodno omrežje, ki je v obratovanju, lahko montažna dela na vodovodnem omrežju opravlja le upravljavec vodovodnega omrežja Hydrovod d.o.o.
(5) Dodajanje in odstranjevanje materiala nad obstoječimi cevovodi, je dovoljeno samo s soglasjem upravljavca vodovoda.
(6) Stroški morebitne prestavitve, poglobitve, zamenjave ali odprave poškodb, nastalih na obstoječem cevovodu v zvezi s predmetno gradnjo, bremenijo lastnika oziroma investitorja predvidene gradnje.
(7) Na območju urejanja pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, določa Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 56/12), tehnično izvedbo in uporabo javnih vodovodov ter zaščito koridorjev cevovodov pa ureja Tehnični pravilnik o javnem vodovodu na območju Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/04).
(energetska infrastruktura)
(1) Gradnja ceste je možna pod pogojem predhodne preureditve obstoječega elektroenergetskega omrežja, ki tangira v in okoli ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, tako srednjenapetostnih, nizkonapetostnih vodov in transformatorske postaje. Stroške prestavitve, zaščite, nadomestnega poteka elektroenergetskega omrežja, objektov in naprav, ter izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo, krije investitor Severne servisne ceste.
(2) Za dela, našteta v prejšnjem odstavku, je treba v sklopu pridobitve gradbenega dovoljenja izdelati projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, v kateri se upošteva veljavne tipizacije distribucijskega podjetja, veljavne tehnične predpise in standarde. Pred vložitvijo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje Elektra Ljubljana d.d.
(3) Pred začetkom gradnje je potrebno pismeno obvestiti vzdrževalno službo Elektra Ljubljana d.d. zaradi zakoličbe, zaščite in nadzora del v območju obstoječega elektroenergetskega omrežja.
(4) Elektro Ljubljana d.d. lahko v času izvajanja del investitorju predpiše dodatne pogoje.
(5) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih objektov je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa.
(1) Na celotnem odseku se izvede enostranska javna razsvetljava s tipskimi kandelabri in svetilkami.
(2) Napajanje se izvede iz obstoječe TP preko predvidene napajalne omarice.
(odvodnjavanje cestnega telesa)
(1) Odvodnjavanje padavinskih voda z vozišča, kolesarske steze in pločnika je omogočeno z ustreznimi prečnimi in vzdolžnimi skloni vozišča.
(2) Padavinske vode se iz vozišča stekajo v vtočne jaške pod pločnikom in v drenažno kanalizacijske (kjer poteka cesta v vkopu) oziroma kanalizacijske cevi ter se izpuščajo v teren. Na delu novega odseka Severne servisne ceste je predviden lovilec olj. Vtočni jaški so izdelani kot peskolovi.
(1) Potrebno je izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekoma Slovenije.
(2) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
(3) Pri izgradnji cestne infrastrukture je potrebno predvideti koridor za TK kanalizacijo.
(4) Predvideti vse potrebno za morebitne prihodnje optične povezave.
V. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Območje iz 3. člena tega odloka je določeno v načrtu ureditvenega območja z načrtom parcelacije, karta št. 6 v grafičnem delu OPPN.
(2) Ureditveno območje OPPN, prikazano v grafičnem delu, je izdelano tudi v digitalni obliki, in sicer v Gauss Krugerjevem koordinatnem sistemu.
(3) Digitalno območje urejanja OPPN, je podlaga za izvedbo parcelacije zemljiških parcel.
VI. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Obravnavano območje ne sega na enote varstva kulturne dediščine.
(2) Investitor mora na območju trase zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav (ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski pregled, geofizikalne meritve in analize aerofotografij) na celotni trasi in stalen arheološki nadzor med gradnjo. V primeru najdb je treba zagotoviti izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč.
(3) Območja morajo biti pregledana in zemljišča pred začetkom gradnje sproščena. Investitor mora na celotnem območju OPPN predvidenega posega zagotoviti stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli.
(območja ohranjanja narave)
(1) Obravnavano območje ne sega na zavarovana območja narave, prav tako tudi ne na območje Nature 2000. Območje leži v ekološko pomembnem območju (EPO). Na obravnavanem območju ni evidentiranih ogroženih rastlinskih vrst. Območje se nahaja znotraj ekološko pomembnega območja Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri.
(2) Posebni ukrepi niso potrebni.
(ureditve na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč)
(1) Investitor mora omogočiti dostop na kmetijska in gozdna zemljišča med gradnjo in po njej.
(2) Med gradnjo se zagotovi sodelovanje z lastniki zemljišč, ki so v začasni uporabi, dostop na sosednja kmetijska zemljišča in ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo. Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča ponovno usposobijo za kmetijske namene.
(3) Med gradnjo je treba, kolikor je najbolj mogoče, ohranjati vso drevesno vegetacijo. Odstraniti je treba le drevje do roba obcestnega prostora, sečnja mora omogočiti predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev. Preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.
(zaščitni ukrepi za varstvo voda)
(1) Zaradi gradnje nove občinske ceste se vodni režim, posebno režim odtoka visokih voda, ne sme poslabšati.
(2) Odvodnjavanje cestnega telesa se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo režim varovanja vodnih virov, ter s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda z javnih cest.
(3) Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe ob morebitnem izlitju nevarnih tekočin.
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe prostorskega načrta ne sme poslabšati. Ker del nove trase Severne servisne ceste poteka mimo gospodarskega objekta z lesno industrijo, je potrebno na tem odseku zagotoviti poostreno varnost pred požarom.
(2) Med gradnjo je treba zagotoviti nemotene dostope za interventna vozila in za varen odmik od ljudi in premoženja. Preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena.
VII. POGOJI VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da so prizadete čim manjše površine tal.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu.
(3) Pri odrivih zemlje je treba paziti, da se zgornji humusni sloj deponira ločeno in se uporabi za sanacijo nasipa oziroma vkopa. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom. Deponije se izvedejo tako, da se ohrani rodovitnost zemlje in njena količina. Pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih, višjih od 1,20 m. Deponije je treba zaščititi pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi.
(1) Pri gradnji in po izvedbi ceste ne smejo biti presežene mejne ravni hrupa. Med gradnjo mora izvajalec upoštevati predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih, vsa hrupna dela naj se izvajajo v dnevnem času.
(2) V času obratovanja so predvideni naslednji ukrepi:
– zmanjšanje emisije hrupa na viru z uporabo absorpcijske obrabne plasti vozišča DBM 8s;
– preveritev in po potrebi izvedba pasivne protihrupne zaščite na objektu.
(1) Izvajalec mora v času gradnje zagotoviti uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev, redno vlaženje odkritih delov cestišča, posebej ob suhem in vetrovnem vremenu, čiščenje vozil pri vožnji z območja gradnje na javne prometne površine, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje odkritih delov trase. Transportne poti na gradbišče ne smejo potekati skozi strnjeno pozidavo, zato je potrebno ustrezno organizirati gradbiščne ceste oziroma že v zgodnji fazi del usposobiti traso za gradbiščne prevoze.
(2) Posebni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka v času obratovanja niso potrebni.
(1) Ureditve, ki jih določa OPPN, se lahko izvedejo v naslednjih etapah:
– posamezni deli trase ceste z ureditvijo obcestnega prostora;
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo načrtovanih posegov;
– povezovalne ceste do obstoječega cestnega omrežja ter deviacije cest in poti;
– drugi ukrepi in ureditve.
(2) Etape gradnje ceste, rekonstrukcije ter preložitve cest predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno ali sočasno.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
Organizacija gradbišča je omejena na širino trase posega. Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja čim manj novih dovoznih poti. Poleg obveznosti, navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca med gradnjo tudi:
– zagotovitev ustreznega odvijanja motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– ustrezna ureditev vseh cest, ki bi morebiti služile obvozu ali prevozu med gradnjo, pred začetkom del, po končani gradnji pa sanacija morebitnih poškodb;
– ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov, po končani gradnji pa sanacija morebitnih poškodb;
– ob nezgodi zagotovitev takojšnjega ukrepanja ustrezno usposobljenih delavcev.
Poleg obveznosti iz prejšnjih členov tega odloka morajo investitorji in izvajalci:
– uporabljati materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje;
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov prek obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;
– obnoviti in sanirati vse infrastrukturne vode in naprave ter druge objekte, če bi na njih zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev, povzročenih zaradi gradnje ceste in z njo povezanih ureditev, nastale poškodbe;
– v najkrajšem možnem času v skladu s predpisi odpraviti morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja ceste;
– po končani gradnji ceste začasno pridobljena zemljišča in spremljajoče ureditve povrniti v prvotno rabo oziroma stanje;
– zgraditi dostope do zemljišč in objektov, ki v OPPN niso opredeljeni, a so utemeljeni in zahtevani v postopku zaslišanja prizadetih strank;
– reševati odkupe zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi;
– vzdrževati celoten obcestni prostor.
(razmejitve in primopredaja)
(1) Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve in predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo vseh odsekov cest, vodnogospodarskih ureditev, javne razsvetljave, komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, ne bo prevzel v upravljanje.
(2) Po končani gradnji morajo upravljavci tiste infrastrukture, ki ni cesta, le-to prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
(razmejitev financiranja prostorske ureditve)
Investitor ceste in vseh drugih ureditev, povezanih z gradnjo in urejanjem ter določenih s tem odlokom, je Občina Ribnica.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojno ministrstvo za graditev.
(1) Pri realizaciji prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati nosilci urejanja prostora oziroma soglasodajalci pri izdelavi projektne dokumentacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž, navedenih v tem odloku, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbo prvega in drugega odstavka tega člena.
XI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-004/2010
Ribnica, dne 1. oktobra 2015
Jože Levstek l.r.
