Številka:	Up-653/15-176
Datum:	5. 11. 2015

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi družbe GARNOL, d. o. o., Kranj, ki jo zastopa direktor Darko Jakofčič, na seji 5. novembra 2015

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 456/2015 z dne 5. 8. 2015 o začetku stečajnega postopka se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje.

1. Višje sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom št. Cst 456/2015 z dne 5. 8. 2015 ugodilo pritožbam predlagateljic stečajnega postopka, tudi ločitvenih upnic, in sklenilo, da se prične stečajni postopek nad stečajno dolžnico družbo T - 2, d. o. o. – v stečaju, Ljubljana. Višje sodišče je sklenilo, da sta podani domnevni bazi iz druge in tretje alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr. – v nadaljevanju ZFPPIPP), ki ju stečajna dolžnica ni uspela izpodbiti, ter da je s tem podana domneva insolventnosti na podlagi obeh navedenih določb. Višje sodišče je glede izpolnjenosti domnevne baze iz tretje alineje navedene določbe ugotovilo, da stečajna dolžnica celo ob upoštevanju enoletnega zamika dosega kumulativno (to je od leta 2012 do leta 2014) 11 odstotkov manj prihodkov, kot jih je načrtovala. Pojasnilo je, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbita domneva insolventnosti iz tretje alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP zato, ker se kazalnika uspešnosti poslovanja EBIT in EBITDA iz leto v leto izboljšujeta. Slednje naj ne bi zadoščalo, saj se morata povečevati tako, kot je bilo predvideno v spremenjenem Načrtu finančnega prestrukturiranja (v nadaljevanju sNFP). Višje sodišče je sklenilo, da stečajna dolžnica zamuja z ukrepi finančnega prestrukturiranja, ker se njihovi učinki ne izražajo v takih poslovnih rezultatih, kot jih je predvidela s sNFP. V zvezi z zakonsko domnevo iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP je Višje sodišče pritrdilo predlagateljicam stečajnega postopka, da dolžnica zamuja s plačilom terjatev ločitvenih upnic. Sprejelo je stališče, da se s potrjeno prisilno poravnavo obveznost plačila terjatev, ki so bile zavarovane, ni spremenila, torej ne njihova višina ne njihova dospelost, ter da bi morala dolžnica terjatve ločitvenih upnic redno poravnavati. Utemeljilo je, da zamude dolžnice s plačilom teh njenih obveznosti ni mogoče vezati na plačilno upravičenje ločitvenih upnic, da se poplačajo iz zavarovanega premoženja.

2. Pritožnica zatrjuje kršitev pravic iz 14., 22., 33. in 74. člena Ustave, kršitev 2. in 155. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Pritožnica zatrjuje, da bi ji pritožba predlagateljic stečajnega postopka (ločitvenih upnic) zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 2340/2014 z dne 22. 6. 2015 morala biti vročena, da bi se o njej lahko izjavila. Pritožnica meni, da bi družbeniki stečajnega dolžnika morali imeti enakopraven položaj s predlagatelji stečajnega postopka tudi v primeru, ko prvostopenjsko sodišče ne dovoli začetka stečajnega postopka, ampak ga dovoli šele Višje sodišče. Samo taka razlaga zakona, ki tudi družbenikom omogoča, da se izjavijo o pritožbi predlagateljev stečaja, naj bi bila skladna z zahtevami 22. člena Ustave. Pritožnica meni, da ji je Višje sodišče s tem, ko ji ni dalo možnosti izjaviti se o pritožbi upnic zoper navedeni prvostopenjski sklep, izvotlilo pravico do izjave in ji s tem kršilo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Pritožnica dalje zatrjuje, da ji je Višje sodišče kršilo pravico do izjave tudi s tem, ker se do njenega procesnega gradiva, ki ga je sicer predložila v postopku pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 2340/2014 z dne 16. 9. 2014, ni opredelilo.

3. Pritožnica meni, da ji je Višje sodišče s tem, ko je v ponovljenem postopku spremenilo stališče glede razlage druge alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ne da bi zadostilo merilom iz 22. člena Ustave, kršilo pravico do poštenega postopka. Hkrati pritožnica zatrjuje, da je odločitev Višjega sodišča glede razlage druge alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP očitno napačna. Očitno napačno naj bi bilo stališče Višjega sodišča, da je pomen ureditve, da prisilna poravnava ne učinkuje na zavarovane terjatve (iz prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP), v tem, da se morajo obveznosti do teh upnikov redno poravnavati, in sicer ne glede na tretji odstavek te določbe. Pritožnica pa meni, da tretji odstavek 213. člena ZFPPIPP skupaj s prvim odstavkom te določbe šele omogoča pravo razlago in odgovor na vprašanje, kaj pomeni, da prisilna poravnava na zavarovane terjatve ne učinkuje. Navaja, da je posledica take arbitrarne razlage druge alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, da je napačna tudi odločitev Višjega sodišča o priznanju aktivne procesne legitimacije predlagateljicam za začetek stečajnega postopka. Pritožnica meni, da je očitno napačna tudi odločitev Višjega sodišča glede razlage tretje alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ker se je Višje sodišče očitno napačno opredelilo do vprašanja, kaj sploh je dejanski stan zamujanja z ukrepi finančnega prestrukturiranja. Višje sodišče naj bi napačno štelo odstopanja od finančnih projekcij sNFP za ukrep finančnega prestrukturiranja. Očitno napačna razlaga druge in tretje alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP Višjega sodišča naj bi kršila tudi 2. in 155. člen Ustave ter naj bi povzročila tudi kršitev pritožničinih pravic iz 33. in 74. člena Ustave. Višje sodišče naj bi spremenilo okvir za odločanje upnic o sklenitvi prisilne poravnave in s tem poseglo v sklenjeno prisilno poravnavo kot rezultat pogodbene svobode. Iz zakonodajnega gradiva k sprejemanju novele ZFPPIPP, s katero sta bili uveljavljeni druga in tretja alineja 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, naj ne bi bilo razvidno, da bi zakonodajalec imel namen na ta način poseči v pridobljene pravice upnic.

4. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-653/15 z dne 22. 9. 2015 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. Hkrati je odločil, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži nadaljnje opravljanje dejanj v stečajnem postopku nad družbo T - 2, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod št. St 2340/2014, razen tistih dejanj, ki se nanašajo na nadaljevanje poslovanja stečajne dolžnice družbe T - 2 in s tem povezanih stroškov stečajnega postopka.

5. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče o sprejemu ustavne pritožbe obvestilo Višje sodišče v Ljubljani. V skladu z drugim odstavkom navedenega člena ZUstS je Ustavno sodišče obvestilo upnike stečajne dolžnice družbe T - 2 s pozivom, ki je bil objavljen na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti, da se lahko izjavijo o ustavni pritožbi. Na ustavno pritožbo je odgovorilo 70 upnikov.

6. Upnice družbe stečajne dolžnice T - 2 družbe AIMHIGH PLUS, d. o. o., Ljubljana, AKTON, d. o. o., Ljubljana, ALTEKA, d. o. o., Kranj, ANNI, d. o. o., Trzin, APHAIA, Ltd, London, ARIH STATIK, d. o. o., Ljubljana, Autor, d. o. o., Zagreb, BILAZ, d. o. o., Nova Gorica, Birografika BORI, d. o. o., Ljubljana, CDE, d. o. o., Ljubljana, COPIA BIRO, d. o. o., Ljubljana, DCC, d. o. o., Novo mesto, DAMOT, d. o. o., Šenčur, daydream, d. o. o., Zagreb, DEMIURG ROTAR&CO, d. n. o., Spodnje Gameljne, DSC, d. o. o., Ljubljana, EKOL, d. o. o., Kranj, EPISCENTER, d. o. o., Ljubljana, EPPS Elektronsko pismo pošte Slovenije, d. o. o., Ljubljana, EUROTEL, d. o. o., Ljubljana, FMC, d. o. o., Ljubljana, GRATEL, d. o. o., Kranj, HTTPOOL, d. o. o., Ljubljana, IMAGING SYSTEMS, informacijski sistemi, d. o. o., Ljubljana, IN NET MEDIA, d. o. o., Ljubljana, INTERA, d. o. o., Ptuj, ISKRATEL, d. o. o., Ljubljana, JEZ, d. o. o., Ljubljana, Karantanija Cinemas, d. o. o., Ljubljana, Lokainvest, d. o. o., Kranj, MAGA, d. o. o., Medvode, MBS PHOTONICS, d. o. o., Kamnik, MEDIA PUBLIKUM, d. o. o., Ljubljana, METRONET, d. o. o., Ljubljana, MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA, d. o. o., Ljubljana, NET TV, d. o. o., Ljubljana, Nokia Solutions and Networks OY, Espoo, Finska, Nokia Solutions and Networks, d. o. o., Ljubljana, NOVATEL, d. o. o., Celje, OPTISIS, d. o. o., Maribor, PANTEH, d. o. o., Ljubljana, PINK SI, d. o. o., Ljubljana, POP TV, d. o. o., Ljubljana, PSE, d. o. o., Lavrica, Red Orbit, d. o. o., Ljubljana, S7, inženiring, d. o. o., Velenje, SEKORTEL, d. o. o., Ljubljana, SETCCE, d. o. o., Ljubljana, SHOWTEC MEDIA, Ltd, London, SMART COM, d. o. o., Ljubljana, T-NET, d. o. o., Solkan, TEIN, d. o. o., Ljubljana, TELEFAX, d. o. o., Brežice, TELETECH, d. o. o., Maribor, TELOS, d. o. o., Kranj, TILT, d. o. o., Trzin, UNISTAR LC, d. o. o., Ljubljana, VELCOM, d. o. o., Ljubljana, in VKLOP, d. o. o., Ljubljana, zavoda AIPA, Ljubljana, in IPF, Ljubljana, ter samostojni podjetniki Rfsplet, Bojan Schweiger, s. p., Črnomelj, SPIRIT STAR Zinka Kosec, s. p., Domžale, Tadej Rozman, s. p., Raka, TE-COM, Martin Kirin, s. p., Lesce, in TRŽKO Neža Reja, s. p., Ljubljana, ter društvo Prostovoljno gasilsko društvo Predoslje, Kranj, izjavljajo, da podpirajo nadaljnje izvajanje sNFP in da se v celoti pridružujejo navedbam pritožnice v ustavni pritožbi. Upnici družbi SMART COM, d. o. o., Ljubljana, in DSC, d. o. o., Ljubljana, zatrjujeta, da stališče Višjega sodišča v izpodbijanem sklepu, ki ločitvenim upnikom daje možnost uveljavljati njihovo terjatev v dveh postopkih (to je v postopku izvršbe in še v stečajnem postopku), krši pravico do zasebne lastnine navadnih upnikov iz 33. člena Ustave.

7. Upnici Družba za upravljanje terjatev bank, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju DUTB), in družba TCK, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju TKC), kot pravna naslednica terjatev banke Hypo Alpe-Adria Bank, d. d., Ljubljana, obe tudi predlagateljici stečajnega postopka, predlagata, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže, oziroma podrejeno, naj je ne sprejme. Menita, da pritožnica ni izčrpala vseh pravnih sredstev in da bi zato Ustavno sodišče moralo njeno ustavno pritožbo zavreči kot nedovoljeno, in sicer tako glede njenega zatrjevanega položaja navadne upnice kot zatrjevanega položaja družbenice družbe stečajne dolžnice T - 2. Zatrjujeta, da bi pritožnica v obeh položajih lahko na podlagi 3. točke 55. člena ZFPPIPP prijavila udeležbo v predhodnem postopku odločanja o začetku stečajnega postopka, pa tega po lastni krivdi ni izkoristila. Upnici menita, da pritožnica sodišču neutemeljeno očita, da bi ji moralo vročiti izpodbijani sklep, ter da njene pravice zaradi tega niso mogle biti kršene, ker je bil izpodbijani sklep javno objavljen na portalu AJPES v skladu z 2. točko prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP in je bila pritožnica torej s sklepom seznanjena na drug način. Sklicujeta se na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Cañete de Goñi proti Španiji z dne 15. 10. 2002. Zatrjujeta, da se pritožnica povsem neutemeljeno sklicuje na četrti odstavek 235. člena ZFPPIPP v zvezi s četrtim odstavkom 234. člena tega zakona, ker do primera, ki ga urejata navedeni določbi, ni prišlo. Upnici navajata, da sodišče z izpodbijanim sklepom ni poseglo v pravice pritožnice in da se pravni položaj pritožnice z uvedbo stečajnega postopka sploh ni mogel poslabšati, ker sodišče o poplačilu posameznih kategorij upnikov sploh še ni odločalo. Upnici menita, da pritožnici pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave ni bila kršena iz razloga, ker je Višje sodišče spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, saj uveljavitev reformatoričnega pooblastila sodišča ni v neskladju z Ustavo.

8. Upnici družbi DUTB in TCK tudi menita, da Višje sodišče ni odstopilo od enotne in ustaljene sodne prakse glede razlage druge alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Zatrjujeta, da je izpodbijani sklep Višjega sodišča glede razlage druge alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP v skladu s standardi obrazloženosti, ki jih sicer pri svoji presoji uporablja Ustavno sodišče, in da ne gre za sodbo presenečenja (saj je obravnavanje navedenega pravnega vprašanja pomenilo pretežni del predhodnega postopka). Upnici zatrjujeta, da razlaga druge alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki jo je v izpodbijanem sklepu sprejelo Višje sodišče, tudi ni očitno napačna. Navajata, da je sodišče očitno sprejelo eno izmed ustavno možnih razlag zakonskega besedila in jo razumno obrazložilo v 24. in 25. točki obrazložitve. Opozarjata, da bi z vidika izpolnjevanja pogojev za začetek stečajnega postopka že povsem zadoščala ugotovitev, da je podana zgolj ena izmed domnevnih baz insolventnosti (iz druge ali tretje alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP). Hkrati pa zatrjujeta, da tudi razlaga Višjega sodišča glede izpolnjenosti domnevne baze iz tretje alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP ni očitno napačna. Utemeljujeta, da v okvir izvajanja ukrepov finančnega prestrukturiranja sodi tudi njihovo učinkovanje, saj naj bi sicer ukrepi ob upoštevanju 15. člena ZFPPIPP ne imeli nobenega smisla (sklicujoč se zlasti na 12. in 18. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Upnici zatrjujeta in z izseki iz sNFP utemeljujeta, da se je stečajna dolžnica upnikom s sNFP zavezala, da bo do vnovčitve predmetov zavarovanj tekoče poravnavala svoje obveznosti do ločitvenih upnikov. Menita, da pritožnica s temi navedbami dejansko skuša uveljaviti kršitev materialnega prava v postopku pred Ustavnim sodiščem, ki pa ne dosega standarda očitne napačnosti, ki je varovana v okviru 22. člena Ustave. Upnici družbi DUTB in TCK v zvezi z očitkom retroaktivnega učinkovanja druge in tretje alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP zatrjujeta, da ne gre za pravo retroaktivnost, temveč za nepravo retroaktivnost, ki je utemeljena v prevladujočem in legitimnem javnem interesu in zato ustavno dopustna.

9. Upnica družba TELEKOM SLOVENIJE, d. d., Ljubljana, v odgovoru na ustavno pritožbo navaja, da so stališča Višjega sodišča glede razlage druge in tretje alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP pravilna in da niso očitno napačna in zato v neskladju s pravico iz 22. člena Ustave. Navaja, da mora v prisilni poravnavi sprejet sNFP omogočiti takojšnje plačilo vsake zavarovane terjatve, ki s prisilno poravnavo ni bila prestrukturirana, saj naj bi le taka razlaga bila skladna s pravicama do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude ter ne more pomeniti retroaktivne veljavnosti predpisa. Upnica zatrjuje, da pritožnici z opustitvijo vročitve pritožbe tudi ni bila kršena pravica do izjave v postopku, ker naj pritožnica ne bi prijavila udeležbe v predhodnem postopku in naj zato ne bi postala stranka postopka, ki bi ji bilo sodišče dolžno vročati pritožbe predlagateljev.

10. Upnica družba AMIS, d. o. o., Maribor, ocenjuje, da je izpodbijani sklep Višjega sodišča pravilen in zakonit ter da v postopku niso bile kršene ustavno varovane pravice pritožnice. Navaja, da je bila pritožnica kot skoraj 100-odstotna lastnica stečajne dolžnice nedvomno seznanjena s stečajnim postopkom in da bi lahko na podlagi 55. člena ZFPPIPP prijavila udeležbo v predhodnem postopku, zaradi česar naj ji pravica do izjave ni bila kršena. Upnica družba AMIS tudi meni, da ni prišlo do kršitve 155. člena Ustave, ker v konkretnem primeru ni prišlo do posega v pridobljene pravice pritožnice. Prav tako naj ne bi prišlo do neutemeljenega odstopa od sodne prakse. Upnica meni, da bo Ustavno sodišče, če bo odločilo v korist pritožnice, povzročilo nepopravljivo izkrivljanje konkurence na trgu telekomunikacij v Republiki Sloveniji, kar utemeljuje s priloženimi podatki. Navaja, da je pritožnica od ustanovitve izvajala agresivno politiko, ki temelji na prenizkih cenah, ki so ji jih omogočala posojila, ki jih ni vrnila. Ugoditev ustavni pritožbi naj bi bila zato tudi v nasprotju s 74. členom Ustave.

11. Pritožnica je bila seznanjena z izjavami upnic in je odgovorila na odgovore upnic DUTB in družbe TCK ter družb TELEKOM SLOVENIJE in AMIS. Pritožnica poudarja, da ustavno pritožbo vlaga kot družbenica stečajne dolžnice družbe T - 2 in da je ta položaj dobila s konverzijo svojih terjatev do družbe v kapital družbe T - 2. Očitek upnic, da je treba njeno ustavno pritožbo zavreči, ker ni prijavila udeležbe na podlagi 3. točke 55. člena ZFPPIPP, naj bi bil neutemeljen. Pritožnica zatrjuje, da je bilo z izpodbijanim sklepom Višjega sodišča poseženo v njen pravni položaj družbenice stečajne dolžnice, prej upnice v postopku prisilne poravnave. Navaja, da je bila pravnomočno potrjena prisilna poravnava razlog, da je svoje terjatve do družbe T - 2 spremenila v osnovni kapital družbe, ter da je bilo zato poseženo v njene z Ustavo varovane pravice iz 14., 22., 33. in 74. člena Ustave ter prekršena prepoved retroaktivnosti iz 155. člena Ustave.

12. Ustavno sodišče je upoštevalo odgovore pravnih in fizičnih oseb, ki so na ustavno pritožbo odgovorile in zatrjevale, da so upnice družbe stečajne dolžnice T - 2, ne da bi se pri tem ukvarjalo z vprašanjem, ali imajo terjatve in katere terjatve imajo do stečajne dolžnice in ali je njihov zatrjevani pravni položaj upnic tudi utemeljen.

13. Glede na odgovor upnic na ustavno pritožbo pritožnice Ustavno sodišče najprej pojasnjuje, da je ustavna pritožba dovoljena. Upnice so namreč zatrjevale, da bi pritožnica kot družbenica stečajne dolžnice morala priglasiti udeležbo v prehodnem postopku odločanja o začetku stečajnega postopka na podlagi 3. točke 55. člena ZFPPIPP, da bi se lahko štelo, da je na podlagi prvega odstavka 51. člena ZUstS izčrpala vsa pravna sredstva. Ustavno sodišče upnicam pojasnjuje, da je pritožnica ustavno pritožbo vložila kot družbenica stečajne dolžnice in v zvezi s tem pravnim položajem zatrjevala kršitev varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. ZFPPIPP v prvem odstavku 9. člena določa, kdo je družbenik stečajnega dolžnika, in v tretjem odstavku iste določbe razmeji ta položaj od položaja upnika. Upnik je tisti, ki ima do pravne osebe terjatev, medtem ko ima družbenik upravičenje prejeti sorazmerni del preostalega premoženja pravne osebe (po plačilu vseh terjatev upnikov). To pomeni, da upnik iz 3. točke 55. člena ZFPPIPP ne more biti družbenik družbe. Zato je očitek upnic v tem delu neutemeljen in je ustavna pritožba dovoljena.

14. Ustavno sodišče je najprej preizkusilo očitek pritožnice, da naj bi ji bila kršena pravica do izjave iz 22. člena Ustave, ker ji pritožba predlagateljic stečajnega postopka ni bila vročena, da bi se o njej lahko izjavila. Eden od pomembnejših izrazov pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) je pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do izjave v postopku. Ta pravica stranki zagotavlja možnost, da predstavi svoja stališča v postopku pod pogoji, ki je ne postavljajo v vsebinsko slabši položaj nasproti drugi stranki, da lahko na ta način vpliva na odločitev sodišč v zadevah, ki posegajo v njene pravice in interese.¹ Pri tem mora biti stranki dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev o njeni pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve.² Nujen predpogoj za uresničitev te pravice je predhodna seznanitev stranke s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, glede katerih se ima pravico izjaviti (pravica do informacije), ter dopustitev primernega roka za izjavo.³

15. Ustavno sodišče je z vpogledom v spis stečajne zadeve St 2340/14 ugotovilo, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom št. St 2340/2014 z dne 16. 9. 2014 sklenilo, da se začne stečajni postopek nad dolžnico družbo T - 2, in imenovalo upraviteljico. Zoper ta sklep so se pritožile družba stečajna dolžnica T - 2, pritožnica kot družbenica stečajne dolžnice in družbenici stečajne dolžnice, družbi GRATEL in LOKAINVEST. Višje sodišče v Ljubljani je nato s sklepom št. Cst 485/2014 z dne 29. 10. 2014 sklenilo, da se pritožbam ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa se vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Okrožno sodišče v Ljubljani je nato s sklepom št. St 2340/2014 z dne 22. 6. 2015 sklenilo, da se predlog za začetek stečajnega postopka zavrne. Zoper ta sklep so se pritožile predlagateljice stečajnega postopka. Višje sodišče v Ljubljani je nato z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pritožbi ugodi in da se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se prične stečajni postopek nad družbo dolžnico T - 2 in imenuje upraviteljica.

16. Stečajni postopek spada med postopke zaradi insolventnosti, ki jih ureja ZFPPIPP. Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, se smiselno uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – v nadaljevanju ZPP) (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Vprašanje odločanja o pogojih za začetek postopka zaradi insolventnosti spada v t. i. predhodni postopek zaradi insolventnosti (tretji odstavek 49. člena ZFPPIPP). Predhodni postopek zaradi insolventnosti se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka (drugi odstavek 49. člena ZFPPIPP) in se konča z izdajo sklepa o začetku postopka zaradi insolventnosti (četrti odstavek 49. člena ZFPPIPP). Stranke predhodnega postopka določa 55. člen ZFPPIPP. Stranke predhodnega postopka so: 1) predlagatelj postopka, 2) dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, in 3) upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku (55. člen ZFPPIPP). Člen 126 ZFPPIPP določa procesno legitimacijo za vložitev pritožbe v postopku zaradi insolventnosti. To pravico ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti (razen, če zakon določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke), druga oseba, ki ni stranka postopka, pa ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Iz navedenega izhaja, da družbenik dolžnika pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka ne more vložiti kot stranka postopka na prvi stopnji, ampak le kot druga oseba, za katero to določa zakon. Zakon namreč v drugem odstavku 242. člena ZFPPIPP določa, da lahko pritožbo vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika, če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, oziroma pod določenimi pogoji tudi v primeru, ko predlog vloži dolžnik sam (tretji in četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP). Iz navedenega izhaja, da ZFPPIPP družbeniku družbe dolžnice pod navedenimi pogoji daje položaj stranke v postopku odločanja o začetku stečajnega postopka na drugi stopnji.

17. V obravnavanem primeru pritožnica zatrjuje, da ji pritožba predlagateljic stečajnega postopka zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 2340/2014 z dne 22. 6. 2015, s katerim predlogu za začetek stečajnega postopka ni bilo ugodeno, ni bila vročena in da se o njej ni imela možnosti izjaviti. Ustavno sodišče je iz spisa zadeve ugotovilo, da je bila pritožba vročena le družbi dolžnici T - 2, ne pa pritožnici. Pritožnica torej zatrjuje, da ji je bila kršena pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz 22. člena Ustave, in sicer v pritožbenem postopku odločanja o začetku stečajnega postopka. ZFPPIPP ureja le pravni položaj družbenikov družbe dolžnice v primeru, da sodišče prve stopnje izda sklep o začetku stečajnega postopka, ne pa tudi pravnega položaja, ko je izdan sklep, s katerim se predlog za začetek stečajnega postopka zavrne. Glede na to, da ZFPPIPP tega pravnega položaja ne ureja, velja subsidiarna in smiselna uporaba ZPP. Ta določa, da se glede vprašanj postopka s pritožbo zoper sklep smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Kljub temu se določbe o odgovoru na pritožbo smiselno uporabljajo za določene sklepe (drugi odstavek 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Po vsebini gre za meritorne (vsebinske) sklepe, ki pomenijo vsebinsko odločitev o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti in niso le procesno tehnične narave.⁴ Glede na to, da se ta določba v postopkih zaradi insolventnosti uporablja smiselno, sicer izčrpno navedenega seznama sklepov v pravdnem postopku ni mogoče šteti kot izčrpni seznam za odločanje v postopku zaradi insolventnosti. Med take sklepe, ki niso le procesnotehnične narave, je tako v postopkih zaradi insolventnosti treba šteti tudi sklep o začetku stečajnega postopka. Postopek z odgovorom na pritožbo zoper sodbo, ki se torej subsidiarno in smiselno uporablja v insolvenčnem postopku, ureja 344. člen ZPP, ki določa, da sodišče prve stopnje izvod pravočasne, popolne in dovoljene pritožbe vroči nasprotni stranki, ki sme nato v 15 dneh od njenega prejema podati pri tem sodišču odgovor na pritožbo. Ko gre za odločanje o pritožbi zoper sklep o začetku stečajnega postopka, gre torej za vsebinsko odločanje o tem, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za začetek stečajnega postopka. Zato je treba v pritožbenem postopku v celoti upoštevati načelo kontradiktornosti, iz katerega izhaja tudi pravica družbenika stečajnega dolžnika, da odgovori na vloženo pritožbo.

18. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da mora biti kontradiktornost postopka zagotovljena tudi v postopku s pravnimi sredstvi in da pravica do izjave v postopku narekuje dvostranskost pravnih sredstev (tj. ureditev, da se pravno sredstvo pred odločitvijo instančnega sodišča vroči nasprotni stranki, ki lahko nanj odgovori).⁵ ZFPPIPP je družbenikom družbe stečajne dolžnice podelil položaj stranke v postopku odločanja o začetku stečajnega postopka na drugi stopnji, s tem, da jim je dal pravico do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP). Enak pravni položaj v postopku morajo torej imeti družbenice družbe dolžnice tudi v fazi odgovora na pritožbo, na podlagi katere lahko sodišče druge stopnje izda sklep, s katerim začne stečajni postopek nad družbo dolžnico. Pritožnica bi torej glede na svoj pravni položaj stranke v postopku na drugi stopnji morala imeti pravico, da se izjavi o pritožbi upnic, predlagateljic stečajnega postopka, pa te pravice ni imela. Zato izpodbijani sklep Višjega sodišča pritožnici krši pravico do izjave v postopku in je zato v neskladju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

19. Te presoje Ustavnega sodišča ne spremeni niti dejstvo, da je imela pravico do izjave v postopku družba stečajna dolžnica T - 2, ki je v 98,06-odstotni lasti pritožnice. Položaja dolžnika in družbenika, sploh pa ne družbenika, ki je to postal s pretvorbo svojih terjatev do dolžnika v kapital družbe dolžnika, namreč nista enaka in zato tudi njuni "pritožbeni" razlogi niso nujno enaki.

20. Ker je podana kršitev pravice iz 22. člena Ustave, je Ustavno sodišče razveljavilo sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 456/2015 z dne 5. 8. 2015 in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje. V novem postopku bo moralo sodišče druge stopnje kršitev 22. člena Ustave odpraviti tako, da bo pritožnici in tudi drugim družbenicam družbe T - 2 dalo pravico, da odgovorijo na pritožbo predlagateljic stečajnega postopka.

21. Ustavnemu sodišču se glede na sprejetje take odločitve ni bilo treba opredeliti do drugih očitanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

22. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnik dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in dr. Jadranka Sovdat. Sodnica dr. Dunja Jadek Pensa je bila pri odločanju o zadevi izločena. Odločbo je sprejelo soglasno.

¹ Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-39/95 z dne 16. 1. 1997 (OdlUS VI, 71), 10. točka obrazložitve.

² Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-373/97 z dne 22. 2. 2001 (Uradni list RS, št. 19/01, in OdlUS X, 108), 9. točka obrazložitve.

³ Tako A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 274, in, sklicujoč se na to delo, enako Ustavno sodišče v odločbi št. Up-419/10 z dne 2. 12. 2010 (Uradni list RS, št. 107/10), 7. točka obrazložitve.

⁴ Glej J. Zobec v L. Ude in A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 515.

⁵ Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-55/04, Up-90/04 z dne 6. 4. 2006 (Uradni list RS, št. 43/06, in OdlUS XV, 25) in A. Galič, nav. delo 2004, str. 280.