Na podlagi 3., 7., 32., 33., 35. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 16. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15), 27. člena Odloka o občinskih cestah na območju Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 84/99, 112/05, 42/09), 6. člena Odloka o ustanovitvi in organiziranju javnega podjetja Javno komunalno podjetje Grosuplje, d.o.o. (Uradni list RS, št. 85/13) ter 14. člena Statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 28/08) je Občinski svet Občine Dobrepolje na 1. izredni seji dne 20. 10. 2015 sprejel
o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest na območju Občine Dobrepolje
Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest na območju Občine Dobrepolje predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji podelitve koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi s koncesijo za izvajanje obvezne gospodarske javne službe rednega vzdrževanje občinskih javnih cest na območju Občine Dobrepolje.
Poleg pomenov, določenih v zakonu o gospodarskih javnih službah ter drugih predpisih, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna lokalna gospodarska javna služba rednega vzdrževanja občinskih javnih cest;
– koncedent: je Občina Dobrepolje (v nadaljevanju občina ali koncedent),
– koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka,
– koncesionar: je pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije.
(1) V občini se javna služba iz 1. člena izvaja s podelitvijo koncesije pravni osebi pod pogoji, določenimi v tem odloku.
(2) Na podlagi 35. in tretjega odstavka 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) v zvezi s 153. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter 6. člena Odloka o ustanovitvi in organiziranju javnega podjetja Javno komunalno podjetje Grosuplje, d.o.o. (Uradni list RS, št. 85/13), se koncesija za opravljanje obvezne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest na celotnem območju Občine Dobrepolje podeli brez javnega razpisa družbi Javno komunalno podjetje Grosuplje, d.o.o. (v nadaljevanju: koncesionar).
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
(gospodarska javna služba rednega vzdrževanja občinskih javnih cest)
(1) Redno vzdrževanje občinskih javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost občinskih javnih cest, nadzor nad stanjem občinskih javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti teh cest ob naravnih in drugih nesrečah.
(2) Gospodarska javna služba se izvaja na celotnem območju občine.
(3) Vsebino javne službe, ki jo izvaja koncesionar, določa ta odlok, zakon o cestah, predpisi sprejeti na njegovi podlagi in drugi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe.
(4) Dela rednega vzdrževanja občinskih javnih cest so:
– pregledniška služba,
– redno vzdrževanje prometnih površin,
– redno vzdrževanje bankin,
– redno vzdrževanje odvodnjavanja,
– redno vzdrževanje brežin,
– redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,
– redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,
– redno vzdrževanje vegetacije,
– zagotavljanje preglednosti,
– čiščenje cest,
– redno vzdrževanje cestnih objektov,
– nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil,
– intervencijski ukrepi,
– zimska služba.
(5) Podrobneje so vrste nalog iz prejšnjega odstavka in način njihovega izvajanja določeni v predpisu, ki ureja vrste vzdrževalnih del na javnih cestah in nivo rednega vzdrževanja javnih cest.
(6) Javna služba ne zajema obnavljanja občinskih javnih cest, ki je podrobneje opredeljeno v predpisu, ki ureja vrste vzdrževalnih del na javnih cestah in nivo rednega vzdrževanja javnih cest. Obnovitvena dela na občinskih javnih cestah, tj. zahtevnejša in obsežnejša vzdrževalna dela, katerih temeljni cilj je dolgoročnejša ureditev posameznih delov ceste in se izvajajo občasno glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti cest ter glede na potrebo po izboljšanju njihovih prometno- tehničnih lastnosti, njihove zaščite, zaščite okolja in varnosti prometa, izvaja upravljavec cest.
(7) Pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih, ali pa na zahtevo policije, je koncesionar dolžan nemudoma odpraviti vzroke poškodbe ceste (ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje škode. Kolikor to ni mogoče, je dolžan označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo, izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste ter čim prej vzpostaviti prevoznost ceste, če je to možno (intervencijski ukrepi).
(8) Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih javnih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.
(9) Za celovitost izvajanja javne službe iz 1. člena tega odloka koncedent zagotavlja vodenje oziroma vzdrževanje in ažuriranje katastra in banke cestnih podatkov.
III. OBMOČJE IZVAJANJA IN SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN
(območje izvajanja koncesije)
(1) Koncesija se izvaja na občinskih javnih cestah, ki se kategorizirajo na: lokalne ceste (LC), javne poti (JP), ki so kategorizirane z veljavnim odlokom, ki ureja področje kategorizacije občinskih cest.
(2) Če je v času trajanja koncesije dana v javni promet nova javna prometna površina, opredeljena v prejšnjem odstavku, postane ta javna prometna površina sestavni del občinskih javnih cest, na katerih se izvaja koncesija.
(pogoji izvajanja gospodarske javne službe)
Pogoji izvajanja gospodarske javne službe, ki je predmet te koncesije, so določeni v tem odloku o občinskih cestah, tem odloku in ostalih predpisih.
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe:
– izključno pravico in dolžnost opravljati koncesionirano javno službo na celotnem območju občine,
– pravico in dolžnost tekočega vzdrževanja objektov in opreme, ki služijo izvajanju koncesionirane javne službe,
– dolžnost zagotavljati trajno in nemoteno opravljanje javne službe skladno s predpisi.
(2) Koncesionar javno službo opravlja v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je izvajalec gospodarske javne službe na celotnem območju občine.
(3) V izjemnih primerih lahko koncedent sam ali koncesionar s soglasjem koncedenta sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve gospodarske javne službe na območju občine.
(uporabniki storitev javne službe)
Uporabniki storitev gospodarske javne službe so vsi uporabniki javnih prometnih površin v občini.
(oddaja pravnih poslov tretjim osebam)
(1) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam mora koncesionar ravnati skladno z načelom nediskriminatornosti.
(2) Koncesionar mora pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil.
(3) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja storitev prek pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
IV. LETNI PROGRAM TER LETNO POROČILO O IZVAJANJU JAVNE SLUŽBE
(letni program izvajanja javne službe)
(1) Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga najkasneje do 15. oktobra vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu koncedenta.
(2) Letni program določa pogostnost in prioritete del javne službe, s finančnim ovrednotenjem.
(3) Koncesionar je dolžan predložiti pristojnemu organu koncedenta za vsak mesec, najkasneje do 5. v naslednjem mesecu poročilo o realizaciji izvedenih del za tekoči mesec s finančnim ovrednotenjem.
(4) Koncesionar je dolžan najkasneje do 31. marca vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.
(5) Letno poročilo o izvajanju gospodarske javne službe mora vsebovati zlasti podatke o:
– realizaciji letnega progama s finančnim ovrednotenjem,
– opravljenih in potrebnih delih, o morebitnih organizacijskih in kadrovskih ukrepih in druge relevantne podatke glede izvajanja koncesije,
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju teh,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– škodnih dogodkih,
– morebitnih spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
(6) Koncedent si pridržuje pravico, da bo letne programe del uskladil skladno s potrebami in razpoložljivimi sredstvi v veljavnem občinskem proračunu.
(viri financiranja koncesije)
(1) Financiranje gospodarske javne službe določa veljavni odlok o občinskih cestah v Občini Dobrepolje.
(2) Če prejme koncesionar v zvezi z izvajanjem rednega vzdrževanja občinskih javnih cest druga sredstva (odškodnine, plačilo zavarovalnih škod ipd.), mora o njih obvestiti koncedenta in jih uporabiti za financiranje rednega vzdrževanja občinskih javnih cest.
(3) Koncesionar pripravi predlog cenika in ga predloži v potrditev in uskladitev pristojnemu organu koncedenta. Cenik storitev javne službe sprejme občinski svet in je priloga letnega programa izvajanja javne službe.
(pravice in dolžnosti koncesionarja in koncedenta)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja ter koncedenta.
(dolžnosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe, ki je predmet koncesije. Storitve javne službe so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.
(2) Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
1. v javnem interesu, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu, kontinuirano opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, v skladu z zakoni, odlokom o cestah, tem odlokom in drugimi predpisi ter koncesijsko pogodbo;
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije;
3. kot dober gospodarstvenik in dober strokovnjak uporabljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju koncesionirane javne službe;
4. pripravljati ustrezne poslovne načrte, letne in dolgoročne programe za izvajanje javne službe, kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti ter kalkulacije cen, oblikovati predloge cen (tarife) in koncedentu poročati o izvajanju javne službe in poslovanju;
5. sodelovati s koncendentom pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
6. voditi vse predpisane evidence, ažurno in strokovno voditi poslovne knjige, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javne službe in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o zadevah v zvezi z izvajanjem javne službe;
7. obveščati pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ o kršitvah zakona o cestah in odloka o občinskih cestah, še posebej tistih, ki ovirajo ali onemogočajo opravljanje del v okviru storitev javne službe;
8. v roku 15 dni pisno odgovoriti na pritožbe uporabnikov v zvezi z izvajanjem javne službe;
9. redno in tekoče obveščati koncedenta o vseh okoliščinah izvajanja koncesije.
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javne službe je odgovoren koncesionar.
(2) Koncesionar je v razmerju do koncedenta, uporabnikov in tretjih oseb, v celoti odgovoren za izvajanje javne službe tudi v primeru, če dejavnost (deloma) izvaja preko pogodbe s podizvajalci.
(3) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni izvajalci ali podizvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
(4) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki jo povzroči z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni izvajalci ali podizvajalci, občini, uporabnikom ali tretjim osebam. Višino zavarovalne vsote se določi s koncesijsko pogodbo.
(izvajanje tržnih dejavnosti)
Kolikor koncesionar poleg javne službe izvaja tudi tržne dejavnosti, mora te izvajati tako, da ne krši pravil o neposredni podelitvi koncesije in da njihovo izvajanje ne vpliva na opravljanje javne službe.
Koncesionar mora za javno službo voditi ločeno računovodstvo v skladu s predpisi in koncesijsko pogodbo.
(pravice in dolžnosti koncedenta)
Koncedent mora zagotavljati:
1. ustrezne pogoje za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, v skladu z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi;
2. cene storitev, ki ob normalnem poslovanju omogočajo zagotavljanje ustreznega obsega in kakovosti storitev;
3. sankcioniranje uporabnikov, ki bi onemogočali ali ovirali izvajanja dejavnosti javne službe, ki je predmet koncesije;
4. sankcioniranje koncesionarja v primeru neizvajanja ali nepravilnega izvajanja njegovih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tega odloka in drugih predpisov;
5. sankcioniranje nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med trajanjem koncesije izvajali storitve koncesionirane javne službe na področju občine;
6. pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov;
7. redno in tekoče obveščati koncesionarja o vseh okoliščinah, pomembnih za izvajanje koncesije.
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) Koncesionar mora pred podpisom koncesijske pogodbe dokazati, da:
– je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
– razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije,
– razpolaga z zadostnim obsegom opreme in naprav oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko nemoteno opravlja dejavnost,
– je sposoben zagotavljati izvajanje storitev na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
– zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času v skladu z odlokom, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo,
– zoper njega ni uveden postopek stečaja ali prisilne poravnave oziroma drug postopek zaradi insolventnosti,
– je finančno in poslovno usposobljen,
– se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči občini, uporabnikom ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo oziroma pogodbo).
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje koncesije, ki jih določajo drugi predpisi.
(določitev koncesionarja)
(1) O izbiri koncesionarja odloči župan z upravno odločbo po zakonu o splošnem upravnem postopku.
(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
(3) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(3) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe.
(4) Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je nična. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
(trajanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 1 leta od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela koncesijskega razmerja.
VIII. NADZOR IZVAJANJA KONCESIJE
(nadzor izvajanja javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesionirane javne službe in podeljene koncesije, poleg nadzora, ki je določen v drugih predpisih, lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem koncesije, zlasti finančni nadzor, nadzor nad zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja koncesije, nadzor poslovanja koncesionarja, nadzor vodenja predpisanih evidenc ter nadzor vseh drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojna strokovna služba koncedenta, v okviru svojega delovnega področja. Koncesionar mora pristojni strokovni službi kadarkoli posredovati informacijo o poslovanju in omogočiti delavcem strokovne službe koncedenta vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije in vpogled v oziroma nadzor nad izvajanjem dejavnosti, ki so predmet koncesije. Koncesionar je na zahtevo koncedenta temu dolžan predložiti poročila o opravljenih in potrebnih delih, o organizacijskih ukrepih in o okoliščinah v zvezi z izvajanjem koncesije.
(3) Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen. Nadzor se praviloma vrši v poslovnem času koncesionarja in mora potekati tako, da ne ovira dejavnosti koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Koncesionar mora sodelovati z izvajalci nadzora, dati vsa potrebna pojasnila ter omogočiti pregled vseh objektov, opreme in naprav ter vse dokumentacije v zvezi z izvajanjem koncesije. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta.
(4) Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije pooblasti tudi druge pristojne organe in službe.
(5) V primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko pristojni organi izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta, drugih predpisov, ki urejajo javno službo in koncesijske pogodbe.
(6) Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe izvaja tudi inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo koncesijske pogodbe;
2. s prenehanjem koncesionarja,
3. z odvzemom koncesije,
4. z odkupom koncesije.
(2) Ob prenehanju koncesijskega razmerja mora koncesionar predati koncedentu brezplačno in v uporabnem stanju vso opremo, naprave in objekte infrastrukture javne službe, ki jih je za namen opravljanja storitev javne službe zagotovil koncedent.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
(odstop koncedenta od koncesijske pogodbe)
(1) Koncedent lahko od koncesijske pogodbe odstopi:
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov ali upravnih aktov, izdanih v zvezi z izvajanjem koncesije, na podlagi katere se utemeljeno dvomi o nadaljnjem pravilnem izvajanju koncesije,
– če koncesionar krši koncesijsko pogodbo tako, da nastaja škoda uporabnikom njegovih storitev, tretjim osebam ali koncedentu,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar ne bo izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe (npr. če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek, če je koncesionar kratkoročno ali dolgoročno plačilno nesposoben, če ne dosega kapitalske ustreznosti, kot jo opredeljuje ZFPPIPP itd.),
– v primerih, ki jih določa koncesijska pogodba.
(2) Pogoji iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna oziroma ko postane pravnomočna odločba o plačilu odškodnine za povzročeno škodo.
(3) Okoliščine izpolnitve pogojev iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(4) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prvega odstavka tega člena, lahko začne koncedent s postopkom odstopa od koncesijske pogodbe, ki poteka na naslednji način:
– po izpolnitvi kateregakoli pogoja iz prvega odstavka tega člena koncedent pošlje koncesionarju priporočeno po pošti pisno izjavo o odstopu od koncesijske pogodbe, ki mora biti obrazložena (obrazloženost izpolnitve pogoja za odstop od pogodbe),
– odstopna izjava začne učinkovati s prejemom odstopne izjave s strani koncesionarja, s tem dnem pa se koncesijska pogodba šteje za razvezano.
(5) Kljub razvezi koncesijske pogodbe, je koncesionar dolžan opravljati gospodarsko javno službo, dokler koncedent ne sklene nove koncesijske pogodbe po predpisanem postopku z novim koncesionarjem oziroma dokler koncedent ne zagotovi izvajanja gospodarske javne službe na drug predpisan način, vendar največ 1 leto od dne razveze koncesijske pogodbe.
(odstop koncesionarja od koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar lahko od koncesijske pogodbe odstopi, če koncedent ne izpolnjuje obveznosti iz koncesijske pogodbe in to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. Okoliščine izpolnitve tega pogoja se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(2) Od koncesijske pogodbe koncesionar ne more odstopiti, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(3) V primeru izpolnitve pogoja iz prvega odstavka tega člena, lahko koncesionar začne s postopkom odstopa od koncesijske pogodbe, ki poteka na naslednji način:
– po izpolnitvi pogoja iz prvega odstavka tega člena koncesionar pošlje koncedentu priporočeno po pošti pisni poziv na odpravo ovir, ki koncesionarju onemogočajo izvajanje koncesijske pogodbe ter mu za to določi primeren rok, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev,
– kolikor koncedent v postavljenem roku ne odpravi ovir, ki koncesionarju onemogočajo izvajanje koncesijske pogodbe, koncesionar pošlje koncedentu priporočeno po pošti izjavo o odstopu od koncesijske pogodbe, ki mora biti obrazložena (kar je izpolnitev pogoja za odstop od pogodbe),
– odstopna izjava začne učinkovati s prejemom odstopne izjave s strani koncedenta, s tem dnem pa se koncesijska pogodba šteje za razvezano.
(4) Kljub razvezi koncesijske pogodbe, je koncesionar dolžan opravljati gospodarsko javno službo, dokler koncedent ne sklene nove koncesijske pogodbe po predpisanem postopku z novim koncesionarjem oziroma dokler koncedent ne zagotovi izvajanja gospodarske javne službe na drug predpisan način, vendar največ 1 leto od dne razveze koncesijske pogodbe.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe predvsem v primeru, če ugotovita, da je zaradi spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
(3) Stranki lahko sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo tudi v primeru spremenjenih okoliščin, kot jih opredeljuje 31. člen tega odloka.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, preoblikovanje). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta in koncesijske pogodbe, od koncesijske pogodbe odstopi.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju, če:
– ne začne izvajati koncesije skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo v roku 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe,
– je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(2) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije po prvi alineji prvega odstavka tega člena ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema koncesije po drugi alineji prvega odstavka tega člena, je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarsko javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu koncesije mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja gospodarske javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in se uveljavi v razumnem roku, ki ne sme trajati dlje kot 3 mesece.
X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(1) Višja sila so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisujejo predpisi in koncesijska pogodba.
(2) V okviru objektivnih možnosti in skladno s tem odlokom in predpisi mora koncesionar opravljati javno službo tudi v pogojih, nastalih zaradi višje sile. O nastopu tovrstnih okoliščin se morata koncesionar in koncedent vzajemno obveščati in se dogovoriti o načinu izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru višje sile lahko župan, za izvajanje javne službe, poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
(1) Če po sklenitvi koncesijske pogodbe nastanejo okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
(3) Določili iz prvega in drugega odstavka se smiselno uporabljata tudi za pravice koncedenta v razmerju do koncesionarja v primeru nastopa spremenjenih okoliščin.
XI. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
Če pride pri izvajanju koncesijske pogodbe do spora med koncedentom in koncesionarjem, odloča o sporu pristojno sodišče.
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 07-8/2015-1
Videm, dne 20. oktobra 2015
Janez Pavlin l.r.
