Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 93. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 89/08) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 7. redni seji dne 29. 10. 2015 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Gospodarska cona Dolenja vas (GC-OPPN-2) – 1. faza
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 60/09, 67/09 popr., 82/09 popr.; v nadaljevanju besedila: OPN) sprejme občinski podrobni prostorski načrt Gospodarska cona Dolenja vas (GC-OPPN-2) – 1. faza (v nadaljevanju besedila: OPPN), ki ga je izdelal Topos d.o.o., pod št. 04/14 – OPPN v oktobru 2015.
(vsebina OPPN in njegovih prilog)
OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter prilog:
A1. | TEKSTUALNI DEL (ODLOK) |
A2. | GRAFIČNI DEL |
1 | Izsek iz grafičnih prilog izvedbenega dela OPN Občine Mirna Peč s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju, M 1:5000 |
2 | Umestitev območja urejanja: |
2.1 | Pregledna situacija (TTN), M 1:15000 |
2.2 | Pregledna situacija (DOF), M 1:5000 |
3 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:5000 |
4 | Geodetski načrt z mejami območja OPPN, M 1:2000 |
5 | Prikaz ureditev glede postavitve objektov znotraj območja OPPN: |
5.1 | Ureditvene enote, M 1:2000 |
5.2 | Ureditvena situacija, M 1:2000 |
6 | Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro: |
6.1 | Energetska, komunalna in ostala infrastruktura, M 1:2000 |
6.2 | Situacija prometne ureditve, M 1:2000 |
7 | Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave s prikazom ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1:2000 |
8 | Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo: |
8.1 | Načrt parcelacije, M 1:2000 |
8.2 | Zakoličbena situacija, M 1:2000 |
B. | POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI |
C. | PRILOGE |
1. | Opredelitev območja v OPN |
2. | Prikaz stanja prostora |
3. | Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve OPPN |
4. | Smernice nosilcev urejanja prostora |
5. | Mnenja nosilcev urejanja prostora |
6. | Obrazložitev in utemeljitev OPPN |
7. | Povzetek za javnost |
8. | Odločba Ministrstva za okolje in prostor glede celovite presoje vplivov na okolje – CPVO |
(1) Ureditvena enota je sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
(2) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so utrjene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
(3) Površina za postavitev stavb je del gradbene parcele, ki predstavlja omejitveni prostor za gradnjo ene ali več nestanovanjskih stavb in je prikazana v grafičnem delu, list št. 5.2 Ureditvena situacija. Na površini za postavitev stavb je poleg ene ali več nestanovanjskih stavb dovoljena tudi gradnja gradbeno inženirskih objektov (samostojne nadstrešnice, podporni zidovi ipd.), nezahtevnih in enostavnih objektov ter spremljajočih zunanjih ureditev (manipulativne površine, parkirišče, zelenice, brežine ipd.). Vse zunanje ureditve v sklopu stavb, funkcionalni elementi stavb (nadstreški, balkoni, loggie, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno), gradbeno inženirski objekti ter nezahtevni in enostavni objekti in lahko presegajo površino za postavitev stavb, če je zagotovljen razpoložljiv prostor za funkcioniranje stavbe.
(4) Kota platoja je prikazana v grafičnem delu, list št. 5.2 Ureditvena situacija, kot izhodiščna kota grobo urejenega terena in je prilagojena koti dostopne ceste.
(umestitev gospodarske cone v prostor)
(1) Gospodarska cona Dolenja vas se nahaja ob avtocesti Ljubljana–Obrežje, na odseku Ponikve–Hrastje (v nadaljevanju besedila tudi: avtocesta ali AC) med naseljema Mirna Peč in Dolenja vas ter predstavlja nadaljevanje obstoječe Industrijske cone Dolenja vas (GC-OPPN-1) (v nadaljevanju tudi: IC Dolenja vas). Jugozahodno od območja poteka železnica Ljubljana–Novo mesto.
(2) Ureditveno območje je z avtocesto ločeno na južni in severozahodni del GC-OPPN-2, severovzhodni del GC-OPPN-2 pa bo predmet drugega OPPN.
(ureditveno območje OPPN)
(1) Ureditveno območje je prikazano v grafičnem delu odloka in določeno z mejo, ki je v osrednjem delu prekinjena z območjem Državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Ponikve–Hrastje (Uradni list RS, št. 85/06; v nadaljevanju besedila: DLN za AC). Območje severno od avtoceste je na zahodu, severu in vzhodu obdano z gozdom. Območje južnega dela OPPN na severu meji na avtocesto, na zahodu in jugu je meja definirana z gozdom, na vzhodu pa ureditveno območje prehaja v stično območje z obstoječo IC Dolenja vas, kjer se izvajajo izravnalna dela. Na skrajnem jugozahodu se OPPN stika z železnico, pri čemer zajame traso predvidenega industrijskega tira. Teren obravnavanega območja je izrazito razgiban, vrtačast. Zemljišče je v naravi pretežno gozd slabše kvalitete na zakraselem terenu, znotraj območja pa je tudi nekaj travnatih jas.
(2) Območje OPPN je velikosti cca 43,80 ha, pri čemer severni del obsega 14,30 ha, južni pa 29,50 ha. V ureditveno območje so zajeta zemljišča s parc. št.:
– k.o. Mirna peč: 2995/3, 200/2, 191/1, 192/2, 193, 189/1, 189/3, 188/5, 2999, 185/3, 184/4, 185/2, 3005, 184/2, 181/2, 77/42, 3000, 77/25, 77/29, 207, 77/33, 77/32, 77/31, 77/30, 77/28, 77/27, 77/86, 77/80, 77/82, 77/84, 2845/2.
– k.o. Hmeljčič: 3470, 960/13, 960/4, 3467/12, 3468, 962/7, 962/6, 962/5, 962/4, 962/3, 962/2, 962/1, 963/1, 963/2, 963/3, 963/4, 3469, 964/26, 964/25, 964/24, 964/23, 964/22, 964/21, 3552, 3550, 3543, 3544/3, 3544/2, 1856/120, 1856/127, 1856/126, 1856/23, 3544/1, 1856/121, 1856/122, 3546, 1856/103, 1856/45, 1856/43, 1856/41, 1856/38, 1856/49, 1856/53, 1856/56, 1856/124, 1856/125, 1856/58, 1856/61, 1856/64, 1856/62, 1856/65, 1856/67, 1856/60, 1856/63, 1856/66, 1856/69, 1856/71, 1856/70, 1856/73, 1972/29.
(3) Na vzhodu OPPN poseže na stično območje že sprejetega OPPN IC Dolenja vas (Uradni list RS, št. 1/08, 21/08 – tehn. popr., 7/12 in 21/12 – tehn.popr.) tako, da vključuje dele zemljišč s parc. št.: 3467/12, 962/7, 962/6, 962/5, 3468, 964/22, 964/21, 3552, 3550, 3543, 3544/3, 3544/2, 1856/124 vse k.o. Hmeljčič.
III. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Ureditveno območje se izvede kot prva faza Gospodarske cone GC OPPN-2 ter hkrati kot nadaljevanje IC Dolenja vas. Del območja se uredi kot logistični center z ranžirno postajo in se nameni za gradnjo nestanovanjskih objektov, tj. poslovnih, industrijskih in ostalih objektov ob zagotovitvi odprtih površin za dostope, parkiranje, manipulacijo, skladiščenje. Skladno z zasnovo širšega območja se predvidi prometna ureditev, vključno z železniškim tirom ter vsa potrebna komunalno-energetska in ostala infrastruktura. Na severozahodu je načrtovana deponija za odlaganje trajnega odvečnega zemeljskega materiala iz območja Gospodarske cone ter za potrebe lokalne skupnosti (gradnja javne infrastrukture ipd.). Površine med deponijo in logističnim centrom se ohranjajo v naravnem stanju in omogočajo prehajanje divjadi pod AC.
(2) Predmet obravnave v OPPN je določitev:
– gradbenih parcel za gradnjo nestanovanjskih stavb (industrijske stavbe in skladišča, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, upravne in pisarniške stavbe ipd.);
– odprtih površin za skladiščenje, površin za parkiranje osebnih in tovornih motornih vozil ter drugih manipulativnih površin v sklopu gradbene parcele;
– manipulativnih površin s kontejnerskim terminalom z ranžirno postajo;
– prometnih površin (ceste, parkirišča, manipulativne površine);
– železniška infrastruktura – industrijski tir;
– površine komunalne in energetske infrastrukture;
– zelenih površin (območje deponije, zelena bariera za prehod divjadi, ureditve znotraj gradbenih parcel in ostale zelene površine);
– urbanistično-arhitekturnih pogojev in vseh ostalih pogojev, ki jih morajo investitorji upoštevati pri umestitvi novih objektov v prostor.
(posegi izven območja OPPN)
(1) Z navezavo infrastrukturnih vodov in naprav izven območja OPPN se zagotavlja funkcioniranje objektov in ureditev, ki so načrtovani v območju OPPN.
(2) V območje DLN za AC se z načrtovanimi ureditvami ne posega. Dostop do deponije se omogoči po obstoječi poti, ki poteka delno izven območja OPPN (pod avtocesto), in sicer po zemljiščih s parc. št. 1856/62, 1856/59, 1856/56 in 1856/65, k.o. Hmeljčič.
(1) Območje urejanja je razdeljeno na štiri ureditvene enote (UE1 do UE4), in sicer:
– UE1 – območje logističnega centra z ranžirno postajo za poslovne, proizvodne in skladiščne dejavnosti;
– UE 2 – območje industrijskega tira;
– UE 3 – območje zelenih površin kot bariera med logističnim centrom in avtocesto;
– UE 4 – območje zelenih površin z deponijo (odlagališče trajnih viškov izkopanega materiala).
(2) Z namenom funkcionalne in vsebinske zaokrožitve vzhodni del OPPN (UE1) poseže na območje IC Dolenja vas.
(zasnova območja po ureditvenih enotah)
(1) Območje logističnega centra z ranžirno postajo za poslovne, proizvodne in skladiščne dejavnosti (UE1) ter načrtovanimi gradbenimi parcelami se nahaja v osrednjem in zahodnem delu OPPN, južno od avtoceste. Dostopno je z zahoda z regionalne ceste preko izvedenih prometnic IC Dolenja vas.
(2) Območje industrijskega tira (UE2) se nahaja na jugozahodnem delu območja. Nameni se za izgradnjo ranžirne postaje, ki je z železniškim tirom povezana na obstoječo železniško progo Ljubljana–Novo mesto–Metlika ter železniško postajo Mirna Peč.
(3) Med logističnim centrom (UE1) in avtocesto se ohranja zelene površine (UE3) v naravnem stanju, ki predstavljajo bariero med posameznimi dejavnostmi v coni. S tem je omogočen nemoten prehod divjadi.
(4) Severno od avtoceste se v sklopu zelenih površin načrtuje območje deponije (UE4) v velikosti cca 300.000 m3, ki je namenjeno odlagališču trajnih viškov izkopanega materiala iz območja Gospodarske cone ter za potrebe lokalne skupnosti (gradnja javne infrastrukture ipd.). Z južnim delom je območje deponije povezano pod viaduktom avtoceste po obstoječi poti. Območje odlagališča, ki se nahaja v gozdu, se uredi kot zelena površina z zasaditvijo avtohtone gozdne vegetacije in se oblikuje na način, da se niveletno navezuje na okoliški prostor.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
(medsebojni vpliv in povezave s sosednjimi območji)
(1) Ureditveno območje je umeščeno ob delno izvedeno industrijsko cono, avtocesto in železnico. Bližina avtoceste oziroma avtocestnega priključka ter železnice, ki imata velik gospodarski pomen za občinsko središče, omogoča dobro dostopnost in preglednost cone.
(2) Oblikovanje terena je zasnovano primerno namembnosti območja z upoštevanjem značilnosti okoliške krajine (navezava nivelete cone na obstoječ relief stičnih območij, zadosten odmik od gozdnega roba ipd.). Industrijska cona se nahaja na koti platoja cca 306 m nmv, teren gospodarske cone v osrednjem delu proti severozahodu pada, proti jugu in zahodu pa se dviguje.
(3) OPPN se mora navezati na izvedeno stanje oziroma rešitve industrijske cone, pri čemer se smiselno vsebinsko in funkcionalno zaokroži kontaktno območje. Industrijska cona, znotraj katere sta izvedena dva poslovna in nekaj infrastrukturnih objektov (plinska postaja, TP itn.), ima večinoma že izvedeno prometno ter komunalno, energetsko in ostalo infrastrukturo. Znotraj IC sta dve poslovno-proizvodni stavbi ter nekaj infrastrukturnih objektov. Obstoječi dostop do OPPN je po izvedenih prometnicah preko območja IC Dolenja vas, in sicer z deviacije 1-11 na jugovzhodnem delu izvedene cone. Glavni dostop na območje cone (severovzhod) še ni izveden.
(4) Pri načrtovanih ureditvah je potrebno predvideti navezave na GC – OPPN-2 – 2. faza (severovzhodni del).
(5) Avtocesta v osrednjem delu deli območje OPPN, pri čemer načrtovane ureditve ne posežejo v DLN za AC. Za dostop na območje deponije (UE4) se uporabi obstoječa dostopna pot.
(6) Območje UE1 je ograjeno s protihrupno in protisvetlobno zaščito v odnosu do naravnega okolja – prehoda za divjadi.
(7) Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zdravstvenega varstva ter ostalega varstva in zaščite okolja. Vplivno območje OPPN bo v času gradnje zajemalo zemljišča znotraj ureditvenega območja ter zemljišča izven območja OPPN, ki so namenjena za gradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Pri in po izvedbi prostorskih ureditev bo dodatno obremenjeno obstoječe infrastrukturno omrežje.
V. LOKACIJSKI POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO OBJEKTOV
V posameznih ureditvenih enotah so glede na načrtovane programe dovoljene gradnje novih objektov, rekonstrukcije objektov, redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih, vzdrževalna dela v javno korist ter odstranitve objektov. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti dela ali celotnih objektov znotraj dopustnih dejavnosti, določenih s tem odlokom. Dovoljena je gradnja komunalne in prometne infrastrukture.
(1) V posameznih ureditvenih enotah so dovoljene naslednje vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov (povzeto po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena Uradni list RS, št. 109/11).
V UE1 – območje območje logističnega centra z ranžirno postajo za poslovne, proizvodne in skladiščne dejavnosti:
1 / Stavbe:
12 / Nestanovanjske stavbe:
– 121 Gostinske stavbe; le gostilne, restavracije in točilnice;
– 122 Poslovne in upravne stavbe;
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;
– 125 Industrijske stavbe in skladišča;
– 127 Druge nestanovanjske stavbe; le Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / Objekti prometne infrastrukture:
– 211 Ceste
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
24 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti: 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
V UE2 – območje industrijskega tira:
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / Objekti prometne infrastrukture:
– 211 Ceste: 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
– 212 Železniške proge
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
24 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti: 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
V UE 3 – območje zelenih površin kot bariera med logističnim centrom in avtocesto:
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / Objekti prometne infrastrukture:
– 211 Ceste
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
24 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti: 24203 Objekti za ravnanje z odpadki; 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
V UE 4 – območje zelenih površin z deponijo:
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / Objekti prometne infrastrukture:
– 211 Ceste
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
24 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti: 24203 Objekti za ravnanje z odpadki; 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(2) V primeru spremembe zakonodaje se vrste objektov iz prve točke dopuščajo skladno s trenutno veljavno zakonodajo, veljavnim planskim aktom občine in s smiselnim upoštevanjem tega člena odloka.
(3) Poleg stavb iz predhodnih alinej so za namen predvidenih posegov po tem OPPN v območju urejanja, kjer je dovolj razpoložljivega prostora, dovoljene tudi gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi zakonskih in podzakonskih aktov v povezavi z določili o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje skladno s podrobnejšo namensko rabo površin, določenih v planskih aktih občine.
(1) Pri umestitvi vsebine znotraj območja OPPN je ena od glavnih izhodišč kompatibilnost programov ter možnost navezave določenih vsebin na železniški tir. V območju OPPN so po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) dovoljene naslednje dejavnosti:
V UE1 – območje logističnega centra z ranžirno postajo za poslovne, proizvodne in skladiščne dejavnosti:
– (C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI; vse razen: 19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov;
– (D) OSKRBA Z ELEKTRIKO, PLINOM IN VODO;
– (F) GRADBENIŠTVO;
– (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL;
– (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE;
– (I) GOSTINSTVO; le Dejavnost strežbe jedi in pijač (55.2), razen Turistične kmetije brez sob 56.105);
– (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI;
– (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI;
– (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI;
– (O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI; le: 84.2 Posebne dejavnosti za celotno družbeno skupnost (84.24 Dejavnosti za javni red in varnost, 84.25 Zaščita in reševanje pri požarih in nesrečah, 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje;
– (P) IZOBRAŽEVANJE; le: Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (85.5), Pomožne dejavnosti za izobraževanje (85.6);
– (S) DRUGE DEJAVNOSTI.
V UE2 – območje industrijskega tira:
– (H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
V UE 4 – območje zelenih površin z deponijo:
– (E) OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA
(2) UE 2 – območje zelenih površin kot bariera med logističnim centrom in avtocesto se ohranja v primarni rabi. Na območju se dopušča obnova obstoječe infrastrukture oziroma gradnja priključkov na le-to.
(3) V primeru spremembe zakonodaje se vrste dejavnosti dopuščajo skladno s trenutno veljavno zakonodajo, veljavnim planskim aktom občine in s smiselnim upoštevanjem tega člena odloka.
V območju OPPN so dovoljene naslednje ureditve:
– krajinske ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja zunanjih teras – platojev, pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
(1) V UE1 so gradbene parcele določene tako, da omogočajo gradnjo ter nemoteno uporabo in vzdrževanje objektov ter zagotavljanje požarne varnosti, vključno z manipulativnimi površinami, parkiriščem, zelenicami ter dostopom s cestnega omrežja.
(2) Velikosti gradbenih parcel v UE1 so določene v grafičnem delu, list št. 8.1 Načrt parcel.
(3) Gradbene parcele se lahko združujejo, glede na potrebe posameznih programov pa tudi delijo oziroma se na novo oblikujejo, pri čemer mora biti omogočen dostop s prometnih površin, nove parcele pa morajo omogočati njihovo funkcionalno uporabo za namen, določen s tem odlokom.
(4) Znotraj ostalih površin v območju urejanja je možno preoblikovati tudi obstoječo parcelno strukturo skladno z območjem predvidene ureditvene enote.
(površina za postavitev stavb)
(1) Površina za postavitev stavb je določena z naslednjimi odmiki: minimalno 5 m od parcelne meje oziroma minimalno 10 m od parcelne meje, ki meji na gozdni rob, kot je to označeno v grafičnem delu, list št. 5.2. Ureditvena situacija.
(2) Več stavb se znotraj površine za postavitev stavb umešča tako, da so zagotovljeni požarni odmiki in interventne poti. Na površini za postavitev stavb se lahko izvedejo tudi izključno gradbeno inženirski objekti (parkirne in/ali manipulativne površine ipd.). Vse zunanje ureditve v sklopu stavb, funkcionalni elementi stavb (nadstreški, balkoni, loggie, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno), gradbeno inženirski objekti ter nezahtevni in enostavni objekti lahko presegajo površino za postavitev stavb, če je zagotovljen razpoložljiv prostor za funkcioniranje stavbe.
(pogoji za arhitekturno oblikovanje nestanovanjskih stavb v UE1)
(1) Oblikovanje in umestitev stavb naj upošteva morfologijo terena. Zaželena je delitev volumna stavbe na več manjših enot oziroma njena razgibanost v horizontalnem in/ali vertikalnem gabaritu, ki razbije monolitnost objekta. Upravni (pisarniški) del je, če to dopušča vsebina in tehnologija, potrebno oblikovno ločiti (z volumnom, barvo, materialom …) od ostalega dela stavbe (prodajnega, servisnega, skladiščnega, proizvodnega ipd.).
(2) Podrobnejši pogoji za umestitev in oblikovanje stavb:
Tipologija:
– Definirana je kot večja ali manjša prostostoječa enota oziroma več manjših enot. Stavba je lahko poljubno razgibana z izzidki, dodajanjem prizidkov, tudi z zamikom dveh enakovrednih ali različnih enot.
Velikost in zmogljivost:
– Horizontalni gabarit:Tlorisne dimenzije osnovnih enot so praviloma pravokotne, v odvisnosti od funkcije stavbe in velikosti gradbene parcele.
– Vertikalni gabarit:Stavbe ne smejo presegati višine 15 m, pri čemer se zaradi tehnoloških zahtev za manjše dele stavb oziroma samostojne tehnološke objekte (dimnik, stolp, dvigalo) dopuščajo tudi večje višine. Možna je izvedba ene ali več kletnih etaž.
Oblikovanje zunanje podobe:
– Konstrukcija: Dovoljene so vse vrste konstrukcij.
– Streha: Ravna ali poševna (enokapna, simetrična dvokapnica) z nižjim naklonom strešin, do 30º oziroma prilagojena funkciji objekta ter novim trendom oblikovanja streh (dopuščajo se tudi zelene strehe). Možna je kombinacija streh. Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, oddajnike, reklame, vendar naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice.
– Kritina: Kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe. Dovoljeni so temnejši toni, zaželeni v sivi ali rjavi barvi. Prepovedana je uporaba svetlečih in bleščečih materialov.
– Fasada: Pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura z upoštevanjem tehnologije. Barve naj bodo umirjenih tonov. Uporaba flouroscentnih barv ni dovoljena. Zaradi vidne izpostavljenosti je potrebno posebno pozornost posvetiti oblikovanju fasad stavb, ki so orientirane proti avtocesti.
Lega na zemljišču:
– Lega: Ena ali več stavb se glede na prostorske potrebe dejavnosti locira znotraj površine za postavitev stavb.
– Dostopi na parcelo: Dostopi se uredijo z osrednjih dostopnih cest glede na končno organizacijo stavbe na parceli ter njeno zasnovo. V primeru dveh ali več stavb na parceli se dostop lahko zagotovi znotraj gradbene parcele.
– Kota pritličja / kleti: je max 0,60 m nad koto končno urejenega platoja. Izhodiščne kote platoja so prikazane v grafičnem delu, list št. 5.2 Ureditvena situacija. Končna kota platoja se prilagodi izhodiščni koti platoja, niveleti dostopne ceste ter zunanji ureditvi.
– V primeru, da je kletna etaža hkrati tudi podporna konstrukcija pri premagovanju višinskih razlik med platoji, lahko le-ta poseže izven površine za postavitev stavb.
Zunanja ureditev:
– Parkirne in manipulativne površine ter zelenice se uredijo odvisno od potreb dejavnosti in razpoložljivega prostora na parceli. Število parkirnih mest je za posamezne dejavnosti določeno v 19. členu odloka.
– Na posamezni gradbeni parceli se zagotovi minimalno 10% zelenice. Le-te se zatravijo in/ali hortikulturno uredijo z avtohtonim zelenjem ter redno vzdržujejo.
– Pri premagovanju višinskih razlik se dopušča izvedba podpornih zidov, kletna etaža pa je lahko hkrati tudi podporna konstrukcija med platoji.
Faktor zazidanosti:
– FZ: do 0,60.
Ostalo:
– Stavbe morajo biti projektirane in izvedene v skladu s predpisi o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.
(pogoji za gradbeno-inženirske objekte)
(1) Nadstrešnice (nadkrita skladišča, nadstreški za avtomobile ipd.), kot samostojni objekti ali kot del objekta, so lahko lesene, kovinske ali betonske konstrukcije z ravno ali enokapno streho (z naklonom do 15°). Dimenzije objekta in postavitev le-tega na parcelo ne sme ovirati dostopa in manipulacije na dvorišču. Vertikalni gabarit objekta mora biti nižji od ostalih objektov na parceli. Postavijo se lahko minimalno 2 m od gradbene parcele oziroma manj ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objektov ter ustrezna površina za normalno obratovanje in vzdrževanje posameznega objekta.
(2) Izvedba podpornih zidov se prilagodi statičnim razmeram na terenu. Podporni zidovi se lahko ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča postavijo tik do oziroma na parcelno mejo, sicer pa tako, da se ob gradnji in njegovem vzdrževanju ne posega na sosednje zemljišče.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani skladno s podrobnejšo namensko rabo območja ter z ostalimi okoliškimi objekti. Za določitev velikosti in zmogljivosti, odmikov ter oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov na območju urejanja se uporabljajo določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost in smiselno določila veljavnega OPN.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti se na gradbeno parcelo umeščajo z upoštevanjem ustreznih odmikov, in sicer minimalno 2 m od meje gradbene parcele oziroma manj ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objektov ter ustrezna površina za normalno obratovanje in vzdrževanje posameznega objekta. Ograje in podporni zidovi morajo biti minimalno 0,5 m od meje gradbene parcele, ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča pa se lahko postavijo tik do oziroma na parcelno mejo.
(usmeritve za ureditev zelenih površin)
(1) Zelene površine v območju urejanja sestavljajo zelene površine v UE3, območje deponije v UE4 ter zelene površine v sklopu posamezne gradbene parcele.
(2) Na zelene površine v UE3 se z ureditvami ne posega, le-te se ohranjajo v obstoječi rabi kot bariera med logističnim centrom ter avtocesto, da omogočajo prost prehod divjadi.
(3) Območje deponije (UE4) na severni strani AC se uredi kot zelena površina z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo. Z zemljino (gornji del zemljine pri izkopu) je treba prekriti izkopan biološko neaktivni material in z zasaditvijo avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst oblikovati zeleno površino.
(4) Ostale zelene površine se predvidijo v sklopu gradbene parcele. Na zelenicah posameznih gradbenih parcel se uredijo zatravljene površine, cvetličnjaki in (ali) zasaditev nizkega grmičevja. Na zelenicah je dovoljena poleg hortikulturne ureditve ureditev pešpoti, dostopov na parcele, postavitev informativnih in reklamnih tabel za lastne potrebe ter infrastrukturnih objektov.
(5) Zasaditev drevesne vegetacije znotraj cone ima predvsem funkcijo zaščite parkirnih površin pred soncem. Drevesno vegetacijo se izbira v skladu z želenim učinkom ter namenom zasaditve. Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanj ter namestitve prometne signalizacije. Zasaditve s krošnjami ne smejo segati v profil javne ceste ter ne smejo ogrožati varnosti v cestnem svetu.
(6) Višinske razlike v terenu se premosti z izvedbo brežin v naklonu do 1:2, strmejše naklone brežin pa se utrdi po sistemu armirane zemljine. Brežine se lahko urejajo tudi kaskadno z vmesnimi zazelenitvami. Kjer takšna izvedba ni možna, se zavarovanje brežine izvede samo s podpornimi zidovi.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za izvedbo prometnega omrežja)
(1) Ureditveno območje se prometno naveže na sistem napajalnih cest območja IC Dolenja vas in omogoča dostope do vseh platojev oziroma gradbenih parcel. Napajalne ceste gospodarske cone se preko prometnega omrežja območja IC Dolenja vas navezujejo na deviacijo 1-11 Mirna Peč, s katere je predviden tudi dostop na območje. Situacija prometne ureditve obsega celoten predviden prometni režim s prometno signalizacijo na regionalni cesti in v njenem varovalnem pasu.
(2) V prvi fazi je dostop predviden iz obstoječega križišča dostopne ceste IC Dolenja vas in deviacije 1-11 (južni del AC priključka), v končni fazi pa bo dostop možen tudi iz krožnega križišča na severnem delu preko lokalne ceste LC1. Navezava na krožno križišče mora biti predvidena v skladu z DLN za AC, OPPN IC Dolenja vas in projektno dokumentacijo PGD, št. 9-7/96-PH-06PGD-C, december 2006, izdelovalca Projektivni atelje – nizke gradnje, Ljubljana.
(3) Lokalna cesta LC1, ki ima funkcijo napajalne ceste do gradbenih parcel v IC Dolenja vas in je hkrati tudi glavna dostopna cesta do gospodarske cone, poteka delno po IC Dolenja vas, delno po DLN za AC ter se nadaljuje do gospodarske cone. V severnem delu OPPN se pušča koridor za LC1, ki se izvede v končni fazi realizacije po pogojih, določenih v Odloku za OPPN IC Dolenja vas. Zaradi njene funkcije se predvidi širši prečni profil ceste. Cesta se projektira z ustreznim odmikom od predvidenega koridorja širitve za tretji pas AC.
(4) Dostop do deponije je predviden po obstoječi dostopni cesti, ki poteka prečno pod avtocesto in povezuje logistični center s severnim delom OPPN.
(5) Vse napajalne ceste so dvopasovne s hodnikom za pešce, vozišče vseh cest se dimenzionira na maksimalno obremenitev največjih vozil. Zaključki napajalnih cest so za nemoteno funkcioniranje načrtovani s krožnimi križišči. Kolesarski promet se vodi po vozišču ceste. Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno urbano opremo in talno in vertikalno prometno signalizacijo (nesvetlobno, svetlobno) in opremo v skladu z določili o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah.
(6) Mirujoči promet oziroma parkirišča za tovornjake in osebne avtomobile se uredi na vsaki gradbeni parceli skladno s predvideno dejavnostjo ter na severnem robu logističnega centra nad ranžirno postajo kot javna parkirišča za tovorna in osebna vozila. Površine za potrebe parkiranja za posamezno dejavnost je potrebno zagotoviti na gradbenih parcelah posameznih objektov glede na razpoložljiv prostor. Investitorji so dolžni zagotoviti zadostno število parkirnih mest za svoje dejavnosti v okviru svoje gradbene parcele tako za stranke kot za zaposlene, skladno z veljavnim planskim aktom občine. Zagotovljena morajo biti tudi mesta za invalide in za parkiranje koles.
(7) Kot požarne poti se opredelijo vse notranje ceste, ki so za ta namen označene v grafičnem delu, list št. 7 Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave s prikazom ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
(8) Splošni pogoji:
– Predvideni objekti morajo biti z zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni v skladu s predpisi s področja cestogradnje.
– Morebitna osvetljenost mora biti projektirana v skladu z zakonodajo s področja osvetljenosti državnih cest, upoštevajoč priporočila SDR – Cestna razsvetljava PR 5/2 in predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Osvetlitev objektov ne sme negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu.
– Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočem zemljišču v varovalnem pasu AC je dovoljeno le s soglasjem DARS d.d.
– Pri načrtovanju ureditev z OPPN je potrebno upoštevati bodočo širitev AC za en vozni pas, to je minimalno 7 m od od roba cestnega sveta obojestransko.
– Skladno s cestno zakonodajo v varovalnem pasu državnih cest ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za reklamiranje, slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje. V primeru postavitve tovrstnih objektov na območju urejanja si mora investitor pridobiti predhodno soglasje upravljavca državne ceste.
– Pri projektiranju cestnega omrežja in prometnega režima se upošteva veljavna zakonodaja ter tehnični predpisi s področja cestogradnje in varnosti v cestnem prometu.
– V času gradnje in v končni ureditvi mora biti zagotovljen dostop do vseh okoliških območij, vse prekinjene cestne povezave, gozdne in poljske poti je treba ustrezno trajno nadomestiti.
(pogoji za izvedbo industrijskega tira)
(1) V UE1 se ob predvidenem industrijskem tiru del območja nameni za izgradnjo ranžirne postaje, ki je povezana na obstoječo železniško progo Ljubljana–Novo mesto–Metlika ter železniško postajo Mirna Peč z železniškim tirom v jugozahodnem delu OPPN. Industrijski tir bo imel cepišče na železniško progo št. 80, d.m. – Ljubljana–Novo mesto–Metlika, v približnem km 89+300.
(2) Posegi ne smejo ogroziti stabilnosti pobočja in s tem stabilnosti proge. Za projektiranje cepišča je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo. Izvedba industrijskega tira in njegova povezava (koridor) do cepišča ob obstoječi železniški progi Ljubljana–Novo mesto pri železniški postaji Mirna Peč ne pogojuje ostalih ureditev v coni in je fazno neodvisna.
(splošni pogoji za komunalno in energetsko urejanje ter priključevanje)
(1) Območje gospodarske cone se priključi na javno gospodarsko infrastrukturo, izvedeno v sklopu IC Dolenja vas.
(2) Objekti se na komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje priključijo skladno s pogoji upravljavcev komunalnih in energetskih vodov in naprav. Minimalni odmiki od sosednjih komunalnih vodov in naprav ter križanja se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi. Gradnja vodov in naprav komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno z gradnjo stavb, lahko pa poteka tudi sočasno.
(1) Vodovodno omrežje se priključuje na obstoječi primarni vodovod. Trasa regionalnega javnega vodovoda, ki prečka južni del gospodarske cone, se izvede v območju, predvidenem za javno infrastrukturo GC.
(2) Znotraj območja cone se izvede vodovodno omrežje, ki se zgradi v javnih površinah (hodniki za pešce, ceste ...) s cevmi iz nodularne litine ustreznih dimenzij. Pri dimenzioniranju cevovoda je treba upoštevati Qkrit. Profili se definirajo po znanem končnem odvzemu. Minimalni profil je DN 110. Priključke objektov se izvede preko kontrolnega vodomernega jaška. Minimalna globina polaganja je 1,20 m zaradi zagotovitve minimalnih vertikalnih odmikov pri križanju z ostalimi komunalnimi napravami. Za predvidene objekte se v sklopu zemljiške parcele izvede vodomerni jašek, ki se locira na stalno dostopnem mestu. Za projektiranje vodovoda je potrebno pridobiti soglasje upravljavca k PGD in PZI projektni dokumentaciji.
(3) Oskrba s tehnološko vodo iz javnega vodovoda (JVO) je omejena na zmogljivost obstoječega javnega vodovodnega sistema za oskrbo s pitno vodo, iz katerega je zagotovljena tudi požarna voda; v primeru večjih potreb tehnološke vode se le-ta zagotavlja s samooskrbo.
(4) V GC se prednostno usmerjajo dejavnosti, ki niso veliki porabniki tehnološke vode; v primeru izkazane potrebe po večjih količinah tehnološke vode mora posamezni investitor zagotavljati lastni vir ali zagotoviti rekonstrukcijo obstoječega sistema.
(5) Pri projektiranju in izvedbi vodovoda je potrebno upoštevati predpise o javnem vodovodu, o oskrbi s pitno vodo ter o zaščiti vodnih virov na območju Občine Mirna Peč, še posebej Odlok in Tehnični pravilnik, ter projektne pogoje upravljavca vodovoda.
(1) Na celotnem območju urejanja je predvidena kanalizacija v ločenem sistemu. Za predvidene tehnološke procese, ki so vezani na dodatno odpadno tehnološko vodo, je treba predvideti dodatno predčiščenje skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Fekalno kanalizacijo se preko sekundarnih kanalov in primarnega kanala priključuje na obstoječo (povečano) CČN Mirna Peč. Pred povečavo CČN Mira Peč ni možno priključiti navedenega območja na obstoječi sistem javne kanalizacije.
(3) Padavinske vode se odvaja s sistemom ponikanja za vsak objekt posebej oziroma v skupne ponikovalnice, ki so opredeljene znotraj gospodarske cone.
(4) Izpust meteornih voda s parkirišč se izvede v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob. Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na način, da bo v čim večji meri možno preprečiti hidravlične udare pri izpustih v ponikovalnice. Za zmanjšanje hipnega odtoka padavinskih voda z utrjenih (urbanih) površin je treba zagotoviti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike z ukrepi, kot so zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki oziroma zbiralni bazeni za nadaljnjo uporabo te vode za sanitarne namene ali vzdrževanje javnih površin. Meteorna in druga voda s parcel in objektov ne sme pritekati na cesto ali na njej zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa. S predvideno pozidavo se ne sme poslabšati odvodnjavanje državne ceste.
(5) Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije je potrebno upoštevati predpise o javni kanalizaciji, o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda ter o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Za projektiranje je potrebno pridobiti pogoje ter soglasje k PGD in PZI projektni dokumentaciji od upravljavca kanalizacije.
(električno omrežje)
(1) Za oskrbo z električno energijo se znotraj območja postavi ustrezno dimenzionirane transformatorske postaje, ki se napajajo iz 20 kV kablovoda (povezava med RTP Trebnje in RTP Bršljin). TP so montažne izvedbe, z notranjim posluževanjem, moči glede na dejanske potrebe odjemalcev, velikosti glede na inštalirano moč. V primeru večjih odjemov je potrebno zgraditi lastno TP.
(2) Predvidi se nova EKK izvedena s PVC cevmi, fi 160 mm ter jaški standardnih dimenzij, ki se jo naveže na obstoječo, pod krožnim križiščem naj bo zgrajena naravnost. Na vseh uvozih naj se EKK dodatno mehansko ojača. V EKK se izvedejo nizkonapetostni razvodi od novih TP do posameznih odjemnih mest. Novo odjemno mesto naj bo v prosto stoječi omarici, velikosti glede na število in velikost odjema, locirani na mestu, ki omogoča stalen dostop.
(3) Za potrebe informatike je potrebno po celotni trasi EKK predvideti še dvojček 2 x fi 50 mm.
(4) Na območju urejanja se izvede klasična javna razsvetljava na način, da bo čim manjša osvetljenost površin izven pozidanega območja. Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable se vodi ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so tipizirane.
(5) Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.
(telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez)
(1) Gospodarska cona se naveže na obstoječe TK omrežje, ki se znotraj območja izvede v kabelski kanalizaciji. Območje se opremi z elektronsko komunikacijsko opremo in omrežji.
(2) Za zagotavljanje TK povezav je potrebno zgraditi kabelske objekte na novopredvideni dvocevni kabelski kanalizaciji (1 x 2 PVC 110 mm) s pomožnimi kabelskimi jaški in tipskimi litoželeznimi pokrovi. Kanalizacija se gradi iz zaščitnih PVC cevi, ki se jih v utrjenih površinah obbetonira. Osnovni medij prenosa so optična vlakna, kar je potrebno upoštevati pri nadaljnjem projektiranju. Priključni vodi in odjemna mesta se morajo temu primerno izvesti.
(3) Trasa kabelske kanalizacije je predvidena ob dostopnih poteh v sklopu ostale komunalne infrastrukture. Kabelske jaške se predvidi na lomnih točkah oziroma na razdalji manjši od 100 m. Naročniški kabli na relaciji pomožni kabelski jašek–naročnik naj bodo položeni v zaščitni PEHD 50 cevi na globini 0,8 m. Naročniška cev naj bo zaključena neposredno v TK kabelski omari na fasadi objekta. Trasa kabelske kanalizacije za telekomunikacijsko omrežje je v celoti predvidena izven voznih površin kategoriziranih cest. Na vseh utrjenih površinah se kanalizacija obbetonira. Zagotoviti je potrebno ustrezne odmike in dodatno zaščito pri križanju in vzporednih potekih z ostalo komunalno in cestno infrastrukturo. Načrtovana gostota priključkov je 10 priključkov za poslovne in večnamenske objekte.
(1) Območje se oskrbuje s plinom iz lokalne plinske postaje; po izgradnji načrtovanega plinovoda prek območja Občine Mirna Peč se plinovodno omrežje cone priključi na zemeljski plin.
(2) Omrežje se izvede iz polietilenskih cevi serije S-5 možnega tlaka do 4 bar, vkopane v teren na globini 1 m. Priključki do posameznih odjemalcev se izvedejo z odcepom od glavnega voda za posamezni poslovni objekt.
(3) Pri nadaljnjem projektiranju plinovoda je potrebno upoštevati določila o utekočinjenem naftnem plinu.
Za ogrevanje in oskrbo s toplo vodo se priporoča izvedba daljinskega ogrevanja iz lastnih ali skupnih kotlovnic; kot energent se priporoča plin, biomasa oziroma ostali viri energije, ki ne obremenjujejo okolja s škodljivimi emisijami.
(1) Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo v Center za ravnanje z odpadki Dolenjske, v Leskovec. Zbirna mesta posod za odpadke se locirajo na gradbeni parceli tako, da bo možen kamionski odvoz. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, kartoni, lesni odpadki in dr.), steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
(2) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati določila o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja in prevoz komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Mirna Peč.
(3) V času izvajanja gradbenih del mora investitor z gradbenimi odpadki ravnati in jih sanirati na način skladno s predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ter predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
Na območju OPPN ni evidentirane kulturne dediščine.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(varovanje pred prekomernim hrupom)
(1) Glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju predvidena gospodarska cona, kot tudi obstoječe prometnice (avtocesta, regionalna cesta) spada v območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
(2) V primeru prekoračitve mejnih vrednosti hrupa v okolju v času obratovanja cone je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito na stavbah zmanjšati vpliv hrupa na dovoljeno raven.
(3) Na vzhodni in severni strani logističnega centra se namesti protihrupna ograja višine minimalno 4 m.
(4) Za zmanjšanje hrupa, ki ga povzroča promet z državne ceste, je potrebno izvesti protihrupne ukrepe (aktivni/pasivni). V fazi projektiranja je treba upoštevati obremenitve s hrupom zaradi prometa na državni cesti ter načrtovati zvočno zaščito objektov in zunanjih površin na način, da dovoljene vrednosti tudi v dolgoročnem obdobju (20 let) ne bodo presežene. Za vse varovane prostore stavb mora biti predvidena ustrezna pasivna zaščita (stavbno pohištvo) v skladu z določili o zvočni zaščiti stavb. Izvedba protihrupnih ukrepov gre v breme investitorjev cone.
(varovanje pred onesnaženjem zraka)
(1) Predvidena obremenitev zraka zaradi izgradnje gospodarske cone ne bo presegala dovoljenih koncentracij v skladu z določili o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku.
(2) Pri ureditvi ogrevanja stavb je treba upoštevati določila predpisov o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
(3) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(varovanje pred onesnaženjem voda)
(1) Kanalizacijsko omrežje znotraj OPPN se predvidi v ločenem sistemu.
(2) Odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je predvideno s priključitvijo na CČN Mirna Peč v skladu z veljavnimi predpisi in pod pogoji upravljavca. Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z veljavnimi predpisi; za vse ostale meteorne vode je potrebno pred izpustom v ponikovalnico urediti ustrezno predčiščenje. Pred ponikovalnim sistemom se izvedejo objekti in naprave za ločitev olj in maščob iz meteorne vode. Ponikovalnice morajo biti locirane izven povoznih in manipulativnih površin.
(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z določili predpisov, ki urejajo izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti skladna z določili predpisa o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in določili predpisa o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, pri čemer se predvidi zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali padavinsko kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni ipd.).
(4) Padavinske vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, za kar mora biti urejeno ustrezno odvodnjavanje.
(5) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno.
(6) V času gradnje mora investitor zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin prosto v zemljo.
(7) Viške materialov ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren. Na severozahodnem delu OPPN v UE4 se uredi deponija trajnih viškov izkopanega materiala, gradbeni material pa se začasno odlaga znotraj posamezne gradbene parcele in se reciklira.
35. člen
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem)
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena postavitev novih transformatorskih postaj, ki predstavljajo nizkofrekvenčni vir sevanja. Za postavitev in obratovanje le-teh se morajo upoštevati določila predpisa o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ter določila predpisa o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje.
(osončenje fasad in odprtih površin)
Pri umestitvi stavb znotraj gradbene parcele je treba upoštevati medsebojne odmike, ki bodo zagotovili ustrezen kot osončenja fasad in odprtih površin preko celega leta. Lega stavb oziroma organizacija notranjih prostorov mora biti predvidena tako, da se v največji možni meri zagotovi dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev pisarniških in ostalih delovnih prostorov.
(varovanje krajinskih značilnosti)
(1) Predvidene gradnje in ureditve se umeščajo v prostor, katerega okolica je delno že urbanizirana; na vzhodu nekaj objektov in infrastruktura obstoječe industrijske cone, ob osrednjem delu avtocesta in na jugu železnica. Južni, zahodni in severni robovi cone prehajajo v gozd. Gozdni rob se kot bariera med različnimi vrstami rabe ohranja na obrobju gospodarske cone z ohranitvijo kakovostnega drevja in dosaditvijo. Le-ti naj bodo zvezni in blagi, vertikalno strukturirani, tako da bodo vplivi s strani v notranjost gozdnega sestoja čim manjši.
(2) Zelene površine med logističnim centrom (UE1) in avtocesto se ohranja v primarni rabi kot bariera, kar zagotavlja prost prehod za divjad pod avtocesto.
(3) Območje logističnega centra (UE1) se od zelenih površin loči z dovolj visoko (minimalno 4 m na nasipni brežini in nižjem delu vkopne brežine) zvočno in svetlobno ograjo ter vzporedno z zasaditvijo primerne drevnine. Osvetlitev cone se predvidi na način, da je nepozidani del čim manj osvetljen.
(4) Posegi v krajino se omilijo z oblikovanjem prehoda nasipov in vkopov na obrobju območja v raščen teren ter z zasaditvijo z avtohtono gozdno vegetacijo. Pri preoblikovanju reliefa se v največji možni meri upošteva konfiguracija obstoječega terena. Preoblikovanje terena za ureditev platojev za gradnjo objektov gospodarske cone se izvede, kjer je to možno, z ozelenjenimi brežinami.
(5) Znotraj območja gospodarske cone se uredijo manjše zelene površine z zasaditvijo dreves in grmičevja tako med posameznimi skupinami objektov kakor tudi na samih gradbenih parcelah.
(varovanje plodne zemlje in tal)
(1) Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila itn.) se mora izvajati v pokritih prostorih, urejeni pa morajo biti tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži.
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, višine do 2 m ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.
(3) Potrebno je upoštevati predpise o varstvu tal.
(gozdnogospodarske ureditve in varovanje gozda ter narave)
(1) Načrtovane prostorske ureditve bodo posegale v območje gozda, zaradi česar bo prišlo do poseka dela gozda. Pred posekom je treba drevje označiti; označitev lahko opravi le pooblaščen delavec pristojne enote Zavoda za gozdove. Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu z določili o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov ter z določili o varstvu pred požari v naravnem okolju. Štore ter odvečen odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije zemeljskega in odpadnega gradbenega materiala.
(2) Objekti v območju urejanja morajo biti od gozdnega roba oddaljeni eno sestojno višino oziroma najmanj 10 metrov.
(3) Po končani gradnji je treba morebitne poškodbe na okoliškem gozdnem drevju, gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah sanirati ter omogočiti gospodarjenje z gozdovi in dostop do sosednjih zemljišč pod enakimi pogoji, kot pred gradnjo. Teren je potrebno v delu, kjer ostaja gozd, vzpostaviti v prvotno stanje. Prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da ne bo povzročena večja škoda na preostalem gozdnem rastju in tleh.
(4) Na stiku cone z gozdnimi površinami naj se vzpostavi nov gozdni rob, pri čemer naj se oblikuje stopničasto strukturo (drevesni in grmovni sloj) in uporabi avtohtone drevesne vrste.
(5) Ohrani se obseg preostalega gozdnega pasu južno od predvidene cone, pri čemer naj bo oblikovanje gozdnih robov zvezno in blago, vertikalno strukturirano, tako da bodo vplivi s strani v notranjost gozdnega sestoja čim manjši. Ohranja se tudi naravna gozdna in grmovna vegetacija (UE3) severozahodno od logističnega centra do območja avtoceste.
(6) Posek gozdne in grmovne vegetacije zunaj območja urejanja naj se pri izvedbi gospodarske cone omeji na minimum. Odstranjevanje vegetacije, zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje in nasipavanje se naj izvaja tako, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za rastline in živali. Izgradnja cone naj se prilagodi regeneracijskim ciklusom posameznih živalskih vrst.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Območje urejanja leži izven območja poplavnosti in visoke podtalnice, erozivnosti ali plazovitosti terena, zato dodatni ukrepi za zagotovitev potrebnega varstva s teh področij pri gradnji stavb in ostalih ureditev niso potrebni.
Glede na določila predpisa o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji, le-teh ni potrebno predvideti. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi (živali) in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države). Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objektov s treh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce v skladu z določbami Odloka o uporabi slovenskega nacionalnega standarda SIST DIN 14090 (Uradni list RS, št. 117/03). Poleg predvidenega glavnega hidrantnega omrežja (označenega v grafiki) je potrebno znotraj posameznega večjega kompleksa izvesti notranje hidrantno omrežje za potrebe gašenja požarov. Razmik med samostoječimi stavbami mora biti najmanj 8 m, da se ne omogoča prenos požara z objekta na objekt (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami).
(2) Za zagotovitev ustrezne požarne varnosti na območju OPPN se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(1) Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju (projektni pospešek tal je 0,175 g). V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
– škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.
(2) Intervencijske in evakuacijske poti so zagotovljene po predvidenih prometnicah ter manipulativnih površinah, tako je omogočen varen umik ljudi, živali ali premoženja.
Načrt parcelacije je razviden iz grafičnega dela, list 8.1 Načrt parcelacije in prikazuje površine za gradnjo javne infrastrukture in gradbenih parcel. Mejne točke parcel so opredeljene po koordinatnem sistemu D96-TM in so razvidne iz istega načrta.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) OPPN se lahko izvaja po posameznih funkcionalno zaključenih celotah, pri čemer mora biti sočasno zagotovljena celotna pripadajoča infrastruktura. Dovoljeno je tudi vmesno odstopanje od podanih rešitev, pri čemer pa morajo le-te v končni fazi omogočiti izvedbo, načrtovano s tem OPPN.
(2) V prvi fazi se izvede sanacija zemljišča na predvidene kote platojev. Ozelenitev deponije se mora izvesti v prvi fazi, sočasno z izkopom zemljišča do predvidenih kot platoja.
(3) V nadaljevanju je dovoljena fazna izvedba na posameznih gradbenih parcelah, pri čemer mora biti sočasno zagotovljena celotna pripadajoča infrastruktura. Izvedba industrijskega tira ni fazno pogojena. Fazna izvedba je odvisna od potencialnih programov ter pridobitve ustreznih zemljišč in časovno ni omejena.
(4) Po končanju gradbenih del na celotnem območju ali na posameznih delih se sanira začasne površine deponij. Vse, z gradnjo prizadete površine, je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
XI. VELIKOST DOPUSTNH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(velikost dopustnih odstopanj)
(1) Podane so maksimalne višine stavb, vendar so dovoljeni tudi nižji gabariti.
(2) Gradbene parcele in posledično tudi površine za postavitev stavb je možno združevati in deliti oziroma jih oblikovati na novo pod pogojem, da je omogočen dostop s prometnih površin.
(3) V primeru, da se znotraj gradbene parcele ustvari zasnova z več stavbami, je potrebno znotraj gradbene parcele zagotoviti dostopno cesto ter med stavbami upoštevati ustrezne odmike. Z združevanjem gradbenih parcel se lahko združuje tudi površina za postavitev stavb in dostopi (uvozi), pri delitvi pa se površina za postavitev stavb opredeli z odmiki od parcelnih mej, ki so določeni v 16. členu odloka.
(4) Dovoljeno je odstopanje od izhodiščnih kot platoja, ki so prikazane v grafičnem delu, list št. 5.2 Ureditvena situacija in posledično od ostalih kot, če se izkaže pri pripravi projektov za gradbeno dovoljenje, da bo s tem gradnja bolj ekonomična ali bolj funkcionalna.
(5) Faktor zazidanosti je lahko tudi večji od 0,60, vendar le v primeru, da gre za takšno zasnovo stavbe, ki v sklopu gradbene parcele zagotavlja zadostne manipulativne površine ter površine za normalno obratovanje in vzdrževanje stavbe in površin.
(6) Dovoljeno je tudi vmesno odstopanje od podanih rešitev, pri čemer pa morajo le-te v končni fazi omogočiti izvedbo, načrtovano s tem OPPN.
(7) Pri gradnji ali prenovi prometnih ureditev, komunalne in energetske infrastrukture, sistemu zvez so dovoljena odstopanja od predvidenih tras in lokacij infrastrukturnih objektov ter naprav, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše tehnološke ali bolj ekonomične rešitve, če te rešitve ne poslabšajo obstoječega oziroma predvidenega stanja. Kolikor so spremembe pri urejanju komunalne infrastrukture tako velike, da niso v skladu s smernicami in pogoji, podanimi s strani nosilcev urejanja prostora v postopku sprejemanja tega OPPN, je potrebno v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih upravljavcev.
(8) Prikaz umestitve stavb v grafičnem delu, list št. 5.2 Ureditvena situacija, je zgolj informativna in se lahko spremeni glede na drugačne tehnične rešitve skladno z mejnimi pogoji tega odloka.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri prostorskih ureditvah so tudi:
– Pred pričetkom zemeljskih del je potrebno pravočasno obvestiti upravljavce energetskih, telekomunikacijskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe in ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
– Pri gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov je potrebno izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma z navodili upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine infrastrukturnih vodov.
– Stroške ogleda, izdelava projektne zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju.
– Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca.
– Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varnostni ukrepi in gradbišče organizirano tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja.
– Ukrepe varstva pred hrupom za nove objekte in območje, kot tudi zaščito pred morebitnimi drugimi vplivi (vibracije, onesnaženost zraka ipd.), ki so ali bodo posledica obratovanja AC, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje AC morajo zagotoviti investitorji cone in ne DARS d.d.
– Obvezna je izvedba monitoringa prehajanja divjadi na območju viadukta Dole za minimalno obdobje petih let po končani gradnji platojev. Monitoring izvaja Občina Mirna Peč, in sicer na račun uporabnikov zemljišč v gospodarski coni, kar se regulira s posebno pogodbo. Na podlagi ugotovitev dejanskega prehajanja divjadi se odloči o potrebnosti gradnje ekodukta.
– Omogočiti je potrebno dovoze in dostope do vseh zemljišč v času gradnje in po njej.
– Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.
– Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije.
– Izgradnja in financiranje javne infrastrukture bo potekala v dogovoru med investitorji, upravljavci energetskih, komunalnih naprav in cest ter Občino Mirna Peč, za kar se sklene pogodba o opremljanju na osnovi 78. člena ZPNačrt-a, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank.
– V ta namen se mora zagotoviti izdelava programa opremljanja zemljišč za celotno območje urejanja.
(pogoji in zahteve za gradnjo v varovalnem pasu železnice)
(1) Železniška proga Ljubljana–Novo mesto–Metlika poteka po pobočju, južno od logističnega centra. V 100 m varovalnem pasu železniške proge št. 80, d.m Ljubljana–Novo mesto–Metlika je predvidena prestavitev javne poti, vsi načrtovani posegi so izven varovalnega pasu.
(2) Območje ob predvidenem industrijskem tiru se nameni za izgradnjo ranžirne postaje, ki je z železniškim tirom povezana na obstoječo železniško progo Ljubljana–Novo mesto–Metlika ter železniško postajo Mirna Peč. Industrijski tir bo imel cepišče na železniško progo št. 80, d.m. Ljubljana–Novo mesto–Metlika, v približnem km 89+300. Posegi ne smejo ogroziti stabilnosti pobočja in s tem stabilnosti proge. Za projektiranje cepišča je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo. Izvedba industrijskega tira in njegova povezava (koridor) do cepišča ob obstoječi železniški progi Ljubljana–Novo mesto pri železniški postaji Mirna Peč ne pogojuje ostalih ureditev v coni in je fazno neodvisna.
(3) Pri nadaljnjem projektiranju se mora upoštevati vsa zakonodaja z določili o varnosti v železniškem prometu v varovalnem progovnem pasu železniške proge ter tehnična pravila o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru, še posebej glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira železniške proge, gradnje protihrupne zaščite, če se pokaže za potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji, proti vplivu blodečih tokov zaradi elektrificirane železniške proge.
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Industrijska cona Dolenja vas (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/08, 21/08 – tehnični popravek; 7/12 in 21/12 – tehnični popravek) v delu, ki se zaradi funkcionalne zaokrožitve območja nanaša na ureditve na delu zemljišč s parcelnimi št. 3467/12, 962/7, 962/6, 962/5, 3468, 964/22, 964/21, 3552, 3550, 3543, 3544/3, 3544/2, 1856/124, vse k.o. Hmeljčič.
Po prenehanju veljavnosti tega OPPN, ko so vsi predvideni objekti zgrajeni in v uporabi ter izvedene vse ostale ureditve, se območje ureja s prostorsko izvedbenimi pogoji Občinskega prostorskega načrta Občine Mirna Peč.
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Občinski podrobni prostorski načrt Gospodarska cona Dolenja vas se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Občine Mirna Peč ter na sedežu Upravne enote Novo mesto.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-2/2014-33
Mirna Peč, dne 30. oktobra 2015
Andrej Kastelic l.r.
