Na podlagi tretjega odstavka 149. člena in za izvrševanje drugega odstavka 150. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15) minister za pravosodje izdaja
o obliki letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva
(1) S tem pravilnikom se ureja oblika letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva (v nadaljnjem besedilu: letno poročilo).
(2) Letno poročilo pripravi vodja državnega tožilstva v skladu z določbami zakona, ki ureja državno tožilstvo in tem pravilnikom.
(vsebina letnega poročila)
(1) Letno poročilo je sestavljeno iz treh delov:
I. Splošnega statističnega dela,
II. Posebnega statističnega dela in
III. Analitičnega dela.
(2) Splošni statistični del prikazuje podatke o organizaciji državnega tožilstva, o sodelovanju in izobraževanju, o problematiki izvajanja državnotožilske in pravosodne uprave, zajema statistične podatke o poslovanju državnega tožilstva, v skladu z zakonom in tem pravilnikom ter primerjavo med podatki o številu in načinu rešitve ter dejanskem času trajanja postopkov za vse državne tožilce na državnem tožilstvu za zadeve iste vrste.
(3) Posebni statistični del prikazuje podatke o gibanju zadev za vsakega posameznega državnega tožilca, podatke o dejanski prisotnosti posameznega državnega tožilca na delovnem mestu v dneh in podatke o številu zadev, ki niso bile rešene v predvidenem času.
(4) Analitični del vsebuje analizo vzrokov za morebitne razlike glede primerjave deležev iz statističnega dela, prikazuje oceno doseganja ciljev iz sprejetega programa dela državnega tožilstva za preteklo leto z oceno gibanja zadev in navedbo ukrepov, ki so bili izvedeni za njihovo obvladovanje ter ukrepov za izboljšanje rezultatov, oceno izvajanja politike pregona vključno s kaznovalno politiko državnega tožilstva za posamezna področja pregona v preteklem letu, oceno uresničevanja priporočil in napotkov iz politike pregona državnim tožilcem ter analizo učinkovitosti dela državnih tožilcev glede na sprejeta merila za kakovost dela državnih tožilcev in uspešnost pregona državnih tožilcev v preteklem letu.
(5) Na podlagi vsebine in oblike letnega poročila se oblikuje skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev, ki obsega podatke iz splošnega statističnega dela (1. do 7. poglavje letnega poročila) in podatke iz analitičnega dela letnega poročila (9. poglavje letnega poročila).
(oblika letnega poročila)
(1) Posamezni deli letnega poročila so razdeljeni na poglavja, splošni statistični del predstavlja 1. do 7. poglavje letnega poročila, posebni statistični del predstavlja 8. poglavje letnega poročila in analitični del, ki predstavlja 9. poglavje letnega poročila.
(2) Letno poročilo mora biti jasno in pregledno. Izdela se v opisni in tabelarični obliki na obrazcu, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(3) Tabelarični prikaz podatkov iz posebnega statističnega dela letnega poročila se izdela v strojno berljivi elektronski obliki. Za strojno berljivo elektronsko obliko se šteje datoteka z besedilom, ki v vsaki vrstici vsebuje en zapis, stolpci znotraj zapisa so ločeni z vejico, pri čemer zapis v prvi vrstici datoteke namesto vrednosti vsebuje imena stolpcev.
(4) Vsi podatki v letnem poročilu se nanašajo na prejšnje koledarsko leto oziroma na stanje na presečni dan, ki je določen v posamezni tabeli.
Vsebine, ki je ni mogoče vključiti v statistične tabele, se priložijo na posebnih listih, ki so ustrezno označeni z navedbo vsebine in poročevalca. Če podatkov ni mogoče pridobiti s pomočjo informacijskega sistema, se podatki zbirajo oziroma obdelajo ročno.
Letno poročilo se izdela in posreduje prejemnikom v pisni obliki po elektronski pošti. Posebni statistični del letnega poročila se prejemnikom posreduje v strojno berljivi elektronski obliki kot je določeno v 3. členu tega pravilnika.
I. Prvi oddelek
(predstavitev državnega tožilstva)
(1) V splošnem statističnem delu se navedejo osnovni podatki o državnem tožilstvu, in sicer:
– organizacija državnega tožilstva,
– število zaposlenih državnih tožilcev in
– število državnotožilskega osebja.
(2) V okviru prikaza organizacije državnega tožilstva se priloži tudi pregledna organizacijska shema (organigram) državnega tožilstva, iz katere so razvidni oddelki in druge notranje organizacijske enote s številom in nazivi delovnih mest.
(3) Podatki za policiste, ki so začasno premeščeni na delovna mesta v Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili se v splošnem statističnem delu posebej prikažejo (Tabela 3).
(sistemizacija in zasedba državnega tožilstva)
(1) Kadrovska opremljenost državnega tožilstva zajema (Tabela 1 in 2):
‒ število načrtovanih državnotožilskih mest skupaj z nazivi, v katerih se pri posameznih državnih tožilstvih opravlja državnotožilska služba ter število delovnih mest državnotožilskega osebja na zadnji dan v letu,
‒ število dejanske zasedenosti državnotožilskih mest skupaj z nazivi, v katerih se pri posameznih državnih tožilstvih opravlja državnotožilska služba in število delovnih mest državnotožilskega osebja na zadnji dan v letu in
‒ število dni dejanske prisotnosti na delovnem mestu za državne tožilce.
(2) V delu, ki se nanaša na državnotožilsko osebje, se ločeno prikažejo podatki za generalnega direktorja, če ta ni dodeljeni državni tožilec, direktorje, strokovne sodelavce, državnotožilske pripravnike in za drugo državnotožilsko osebje po sistemiziranem in dejansko zasedenem številu delovnih mest.
(gibanje zadev in kriterij učinkovitosti)
V podatkih o gibanju zadev na posameznem državnem tožilstvu se prikaže (Tabela 4, 5, 6(p), 6(m), 6(po), 7(p), 7(m), 7(po), 8(p), 8(m), 8(po), 9(p), 9(m), 9(po), 10(p), 10(m), 10(po), 11(p), 11(m), 11(po), 12, 13(p), 13(m), 13(po), 14(p), 14(m), 14(po), 15(p), 15(m), 15(po), 16(p), 16(m), 16(po), 17, 18, 19, 20(p), 20(po), 21, 22, 23(p), 23(m), 24(p), 24(m), 25, 26(p), 26(m), 27(p), 27(m), 28(p), 28(m), 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36):
‒ število prenesenih nerešenih zadev iz prejšnjih let, pripada, rešenih zadev z načinom rešitve in nerešenih zadev na koncu leta,
‒ podatke o udeležbi državnih tožilcev na narokih in obravnavah,
‒ podatke o opravljenih procesnih dejanj in vloženih predlogih,
‒ podatke o uspehu obtoževanja po vrsti odločitve,
‒ podatke o izrečenih sankcijah po vrstah kazenskih sankcij,
‒ število vloženih pritožb in drugih pravnih sredstev v razmerju do vrste in števila prejetih sodb,
‒ kriterij učinkovitosti, ki se kaže tako, da se število rešenih zadev deli s številom državnih tožilcev in številom državnotožilskega osebja,
‒ število zadev, v katerih je prišlo do odveze nadaljnjega dela in prevzema zadeve,
‒ število zadev v katerih je prišlo do obvestila pristojnemu prekrškovnemu organu in število obdolžilnih predlogov v primerih, ko hitri prekrškovni postopek ni dovoljen in
‒ druge podatke, ki kažejo na učinkovitost državnega tožilca.
9. člen
V podatkih o trajanju postopkov na posameznem državnem tožilstvu se prikaže (Tabela 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43):
‒ dejanski čas trajanja postopkov od pobude policije do vložitve predloga za opravo nujnih preiskovalnih dejanj,
‒ dejanski čas trajanja postopkov po prejemu ovadbe do zavrženja ovadbe,
‒ dejanski čas trajanja postopkov po prejemu ovadbe do vložitve zahteve za preiskavo,
‒ dejanski čas trajanja postopkov po prejemu ovadbe do vložitve obtožnega akta,
‒ dejanski čas trajanja postopkov po koncu preiskave oziroma posameznih preiskovalnih dejanj do vložitve obtožnega akta,
‒ dejanski čas trajanja postopkov po prejemu ovadbe do odločitve o kateri od alternativnih oblik kazenskega pregona (odložen pregon in poravnavanje) in
‒ število vseh zadev, ki jih v letu poročanja niso rešili v pričakovanem času glede na časovni standard in seštevek vseh dni prekoračitve.
(sodelovanje in izobraževanje)
Splošni statistični del vsebuje tudi opisno poročilo o:
– sodelovanju z drugimi državnimi organi in organizacijami,
– obsegu in uspehu državnega tožilstva pri prevzemu pregona od oškodovancev kot tožilcev,
– medsebojnem obveščanju, usmerjanju dela policistov ter drugih pristojnih državnih organov in institucij s področja davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nadzora pri izvrševanju njihovih nalog ter usmerjanju dela članov specializirane preiskovalne skupine in skupne preiskovalne skupine,
– sodelovanju z mednarodnimi institucijami na področju odkrivanja in pregona (EUROJUST, EUROJUSTICE, SEEPAG, OLAF, AFCOSS, IAP in druge),
– mednarodnem (tudi bilateralnem) strokovnem sodelovanju in izobraževanju,
– mednarodni pravni pomoči,
– dejavnostih pri izvajanju izobraževalnih oblik za državne tožilce in državnotožilsko osebje in
– druge podatke, ki pripomorejo k predstavitvi sodelovalnih in izobraževalnih aktivnosti državnega tožilstva.
(državnotožilska in pravosodna uprava)
V splošnem statističnem delu se opisno predstavi:
– problematika s področja izvajanja zadev državnotožilske in pravosodne uprave,
– problematika s področja proračunskega financiranja,
– problematika pri izvajanju zakonodaje,
– število nadzorstvenih pritožb po zakonu in odločitve o teh pritožbah,
– delo pri državnotožilskem strokovnem nadzoru in ugotovitve pri nadzoru izvajanja državnotožilske uprave ter sistemske in organizacijske ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in
– druge podatke, ki pripomorejo k celoviti predstavitvi poslovanja državnega tožilstva.
(posamezna področja spremljanja)
(1) Na podlagi ugotovitev pri spremljanju državnotožilske prakse se v splošnem statističnem delu opozori na vzroke in okoliščine za nastanek, povečevanje, spreminjanje ali razvoj kriminalitete na naslednjih področjih (Tabela 44a(p), 44b(p), 44a(m), 44b(m), 44a(po), 44b(po)):
– gospodarska kriminaliteta,
– korupcijska kriminaliteta,
– organizirana kriminaliteta,
– kazniva dejanja zoper okolje in prostor,
– huda nasilna kazniva dejanja,
– kazniva dejanja, pri katerih so žrtve otroci in mladoletniki,
– kazniva dejanja z zelo hudimi posledicami,
– kazniva dejanja, pri katerih so hudo kršene pravice delavcev in ranljivih skupin ljudi,
– kazniva dejanja, pri katerih so storilci nosilci javnih funkcij in
– primeri, kjer so izkazani pogoji za začasno zavarovanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora.
(2) V opisnem delu se posebej prikaže in obrazloži razloge za dolgotrajnost postopka, vključno s sprejetimi dodatnimi ukrepi za pospešitev reševanja za vsako nerešeno zadevo starejšo od deset let glede na datum prejema ovadbe. Če nerešene zadeve starejše od deset let ni, se prikaže in obrazloži razloge za dolgotrajnost postopka, vključno s sprejetimi dodatnimi ukrepi za pospešitev reševanja za deset najstarejših zadev.
II. Drugi oddelek
(gibanje zadev za posameznega državnega tožilca in prisotnost na delovnem mestu)
(1) V podatkih o gibanju zadev se v anonimizirani obliki za posameznega državnega tožilca prikažejo podatki iz prve do desete alinee 8. člena tega pravilnika in podatki iz sedme alinee 9. člena tega pravilnika. Hkrati se za posameznega državnega tožilca prikaže tudi podatek o številu dni prisotnosti na delovnem mestu (Tabela 45, 46, 47).
(2) Za prenesene nerešene zadeve, za katere se v letu poročanja poroča o opravljenih procesnih dejanjih, se navedejo tudi tista procesna dejanja, ki so bila opravljena v obdobju pred letom poročanja.
(3) V letnem poročilu se navedejo podatki za tiste nerešene zadeve, za katere postopek pri državnem tožilstvu še ni zaključen, četudi v zvezi z njimi v letu poročanja ni bilo opravljenih nobenih procesnih dejanj. Tudi za te zadeve se v letnem poročilu navedejo tista procesna dejanja, ki so bila opravljena v obdobju pred letom poročanja.
(4) Priloga posebnega statističnega dela so ustrezni šifranti računalniško vodenih vpisnikov informacijskega sistema državnega tožilstva iz katerega se črpajo zgoraj navedeni podatki.
III. Tretji oddelek
(1) Analitični del letnega poročila obsega analize in ocene iz 2. člena tega pravilnika. Vsebuje obrazložitev vseh izračunov končnih vrednosti, ki so podlaga za vpisane podatke v tabelaričnem delu poročila, podrobno utemeljitev doseženih ciljnih vrednosti v primerjavi z načrtovanimi ter navedbo ukrepov, ki so bili izvedeni za njihovo obvladovanje in ukrepov za izboljšanje rezultatov.
(2) Ocena iz analitičnega dela letnega poročila se oblikuje opisno na podlagi spremljanja, ugotavljanja in analiziranja učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti dela državnih tožilcev na državnem tožilstvu.
(3) V oceni doseganja ciljev iz sprejetega letnega programa dela za preteklo leto se posebej oceni izvajanje letnega programa dela in politike pregona za posamezna področja.
(4) V analizi učinkovitosti in uspešnosti državnega tožilstva se oceni doseganje ciljev iz sprejetega letnega programa dela za preteklo leto.
(5) Analitični del vsebuje tudi primerjavo med podatki o številu in načinu rešitve ter dejanskem času trajanja za vse državne tožilce za zadeve iste vrste, vključno z analizo vzrokov za morebitne razlike.
(6) V analitičnem delu skupnega letnega poročila se hkrati prikaže analiza vzrokov za morebitne razlike glede primerjave odstopanj posameznih državnih tožilstev od državnega povprečja, oceno uresničevanja priporočil in napotkov iz politike pregona državnim tožilcem ter skupno oceno doseganja načrtovanih ciljev politike pregona in kaznovalne politike tako, da se opredelijo vsaj:
– ukrepi za izboljšanje učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti dela ter izvajanja politike pregona za posamezna in za vsa državna tožilstva skupaj;
– ukrepi za izboljšanje učinkovitosti za državna tožilstva, pri katerih dosežki bistveno odstopajo od načrtovanih in
– ocene primernosti števila državnotožilskih mest in državnotožilskega osebja ter drugih pogojev za delo državnih tožilstev z ustreznimi predlogi za njihovo izboljšanje.
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
(1) Letno poročilo o poslovanju državnih tožilstev za leto 2015 in 2016 se pripravita v skladu s tem pravilnikom. Če so v posameznih poglavjih predvideni primerjalni statistični podatki za pretekla koledarska leta, za katera se ti glede na takrat veljavno metodologijo spremljanja zadev niso statistično spremljali in obdelovali na način, ki ga predvideva ta pravilnik in zakon, se v ustreznih poljih označi, da tega podatka iz navedenih razlogov ni.
(2) Če ocene iz drugega odstavka prejšnjega člena ni mogoče podati, ker v letnem programu dela državnega tožilstva za leto poročanja niso opredeljeni kazalci učinkovitosti, uspešnosti ali gospodarnosti, se za manjkajoče referenčne vrednosti pri izračunu kazalcev uporabi povprečna vrednost manjkajočega znaka v zadnjih treh letih od leta poročanja.
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 701-9/2015
Ljubljana, dne 15. novembra 2015
EVA 2015-2030-0014
mag. Goran Klemenčič l.r.
