Na podlagi 53.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 35/13 – sklep US in 86/14 – odločba US) in 15. člena Statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Mežica na 8. seji dne 12. 11. 2015 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Mežica
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Mežica (Uradni list RS, št. 55/13, 60/13 – popravek in 24/14) se spremeni in dopolni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Mežica (v nadaljnjem besedilu: OPN).
OPN določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov in ureditev v prostor, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev.
Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb ter usklajevanje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(1) Tekstualni del OPN vsebuje strateški in izvedbeni del ter dve prilogi odloka. Obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe;
II. Strateški del;
III. Izvedbeni del;
IV. Prehodne in končne določbe;
V. Grafične priloge strateškega in izvedbenega dela;
VI. Obvezne priloge.
(2) Strateški del:
1. Splošne določbe;
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;
3. Zasnova prostorskega razvoja občine;
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
5. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana;
6. Okvirna območja razpršene poselitve;
7. Usmeritve za prostorski razvoj občine;
8. Usmeritve za razvoj v krajini;
9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč.
(3) Izvedbeni del:
1. Splošne določbe;
2. Območja namenske rabe;
3. Splošni prostorski izvedbeni pogoji;
4. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
5. Prilogi k odloku o OPN:
5.1 Priloga 1: Preglednica enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe ter načinov urejanja prostora
5.2 Priloga 2: Enostavni in nezahtevni objekti.
(4) Grafični del OPN vsebuje:
1. Strateški del:
Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja (M 1:25.000),
Karta 2.1: Gospodarska javna infrastruktura – prometna infrastruktura (M 1:25.000),
Karta 2.2: Gospodarska javna infrastruktura – energetska infrastruktura (M 1:25.000),
Karta 2.3: Gospodarska javna infrastruktura – komunalna infrastruktura (M 1:25.000),
Karta 2.4: Gospodarska javna infrastruktura – oskrba z vodo (M 1:25.000),
Karta 3: Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve (M 1:25.000),
Karta 4: Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1:25.000),
Karta 5: Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:25.000),
Karta 6: Usmeritve za določitev namenske rabe (M 1:25.000),
Karta 7: Območja s posebnimi usmeritvami (M 1:25.000).
2. Izvedbeni del:
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:25.000),
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežji GJI (M 1:25.000),
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000),
Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaze gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000).
(5) Grafični prikazi so izdelani na DKN v merilu 1:5000, pregledne karte pa na državni topografski karti (M 1:25.000).
(6) S prostorskimi izvedbenimi pogoji (v nadaljnjem: PIP) se ne urejajo območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov (v nadaljnjem OPPN).
Obvezne priloge vsebujejo:
1.1 Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov,
1.2 Prikaz stanja prostora,
1.3 Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN in Urbanistični načrt Mežice,
1.4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
1.5 Obrazložitev in utemeljitev OPN,
1.6 Povzetek za javnost,
1.7 Okoljsko poročilo.
(uporabljeni izrazi in pojmi)
V odloku uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(1) Z OPN se ureja celotno območje Občine Mežica.
(2) Meja območja urejanja OPN poteka po meji Občine Mežica.
V tem odloku uporabljene kratice pomenijo:
BEP – bruto etažna površina;
BEV – bruto etažni volumen;
BTP – bruto tlorisna površina;
CČN – centralna čistilna naprava;
CŠOD – Center šolskih in obšolskih dejavnosti;
DOBP – delež odprtih bivalnih površin;
EMS – elektromagnetno sevanje;
EMV – elektromagnetno valovanje;
EUP – enota urejanja prostora;
FI – faktor izrabe parcele;
FPP – faktor povoznih površin;
FZ – faktor zazidanosti;
G – galerija;
GIO – gradbeni inženirski objekt;
GJD – grajeno javno dobro;
GJI – gospodarska javna infrastruktura;
GM – gradbena meja;
LEK – lokalni energetski koncept;
M – mansarda;
MČN – mala čistilna naprava;
MHE – mala hidroelektrarna;
N – nadstropje;
NRP – namenska raba prostora;
OPN – občinski prostorski načrt;
OPPN – občinski podrobni prostorski načrt;
PA – prostorski akt;
PIP – prostorski izvedbeni pogoj;
PM – parkirno mesto;
PNR – podrobna namenska raba prostora;
PV – fotovoltaika;
UN – urbanistični načrt;
V – višina objekta.
V tem odloku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– Delež odprtih bivalnih površin (DOBP) se izrazi v odstotkih glede na površino gradbene parcele in predstavlja tisti del gradbene parcele, ki ne predstavlja stavbišča stavb, površin, kislužijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke) oziroma GIO. V DOBP se ne štejejo linijski vodi, podzemno umeščeni zbiralniki meteornih in zalednih voda, individualne čistilne naprave in drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (klasifikacije CC-SI-24122). DOBP istočasno vsebuje najmanj petdeset odstotkov (≥ 50%) zelenih površin na raščenem terenu. Zelene površine na raščenem terenu so površine s prisotnostjo različnih vrst vegetacije, ki so urejene na terenu z neposrednim stikom z geološko podlago in sposobnostjo zadrževanja in ponikanja vode na lokaciji.
– Faktor izrabe parcele je razmerje med bruto tlorisno površino objekta/objektov in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta/objektov skupna površina vseh etaž objekta/objektov, ki so na nivoju terena, nad nivojem terena in pod njim. V primeru, ko so podzemne etaže (ena ali več od njih) trajno in na več kot 80% svojih neto tlorisnih površin namenjene parkirnim površinam, se bruto površine takšnih etaž ne prištevajo k bruto površini objekta in jim v takšnem primeru ni dovoljeno spreminjati namembnosti.
– Faktor povoznih površin predstavlja razmerje med povoznimi površinami na gradbeni parceli in celotno površino gradbene parcele. Za posamezen PA ali točno določeno EUP je dovoljeno, da se ne glede na to, da je določen FPP, le-tega tudi zameji z zapisom največje dovoljene površine (v m2). V takšnem primeru številčna zamejitev prevlada nad določbo faktorja. Nepozidljivo zemljišče med GM in mejo gradbene parcele predstavlja površine, kjer ni možno postavljati nobenih objektov ali naprav, razen GJI in ograj oziroma škarp, če to dopuščajo posamezni PIP oziroma določila OPPN in v skladu z določili tega odloka.
– Faktor zazidanosti je razmerje med zazidano in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu se kot zazidana površina upoštevajo fundusi vseh stavb ter povozne površine in površine za mirujoči promet.
– Frčada (aka aher=aherl=aherin) je strešno okno izven nivoja strehe.
– Galerija pomeni vmesni prostor (svetla višina najmanj 2,20 m) med polno višino etaže – nadstropja oziroma mansarde in spodnjo koto slemena strehe.
– Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
– Gradnja nizke gostote pomeni poseljenost cca 40–80 prebivalcev/ha.
– Gradnja srednje gostote pomeni poseljenost cca 80–120 prebivalcev/ha.
– Gradnja visoke gostote pomeni poseljenost cca 120 in več prebivalcev/ha.
– Javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska GJI namenjen izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom.
– Javni prostor zajema vse javne stavbe in javni odprti prostor.
– Kolenčni zid je nosilna stena na obodnici med zgornjo višino nosilne konstrukcije zadnje etaže ter spodnjo površino kapne lege, ki je izvedena z različnimi materiali (les, AB, jeklo ipd.). Višina kolenčnega zidu se meri od končne višine pohodnice najvišje/zadnje etaže in višinsko točko stika končnega sloja stene in končnega spodnjega/notranjega sloja stropu strehe.
– Kota ±0'00 zmeraj predstavlja pohodnico pritličja.
– Kvartarne dejavnosti so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
– Nepozidljivo zemljišče med GM in mejnicami gradbenih parcel predstavlja površine, kjer ni dovoljeno postavljati nobenih objektov ali naprav, razen GJI in ograj oziroma škarp, če to dopuščajo posamezni PIP oziroma določila OPPN in v skladu z določili tega odloka.
– Območje občinskega središča Mežica je območje, obravnavano z Urbanističnim načrtom Mežice.
– Počitniške hiše so stanovanjske stavbe, ki jih lastnik uporablja za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje, oziroma na njih lastnik ali uporabnik nima stalnega bivališča.
– Površine za mirujoči promet predstavljajo javne in zasebne parkirne površine.
– Primarne dejavnosti so kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
– Sekundarne dejavnosti so industrija, proizvodne dejavnosti in gradbeništvo.
– Sprememba rabe je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo rabo, ne da bi se pri tem spremenila njegova velikost ali zunanji videz in se ne povečajo vplivi objekta na okolico.
– Stenski oziroma fasadni pomol (aka rizalit) je izrivek na posamezni fasadi stavbe, ki je izveden tako, da ni neposredno spojen od ali izpod kote ±0'00 pa do napušča stavbe oziroma da je število etaž le-tega za eno manjše od skupnega števila etaž. Kot izhodišče se jemlje smer navzgor od etaže pritličja oziroma kote ±0'00.
– Terciarne dejavnosti so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
– Tradicionalni vzorec pomeni krajevno obliko oziroma značilnosti ustrezne arhitekturne krajine, t.j. arhitekturna krajina Ravne – Dravograd (12.74) v arhitekturni regiji Koroška (12) (opredeljeno po dr. Fistru).
– Trajnostni prostorski razvoj pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij.
– Viri EMS so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
– Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo in za katerega imajo uporabniki oziroma lastniki le-teh pridobljena vsa potrebna tehnična in upravna dovoljenja.
1. Splošne določbe
Z namenom zagotoviti usklajen in učinkovit prostorski razvoj ob smotrni rabi naravnih, prostorskih in drugih razvojnih potencialov se s strateškim delom OPN, na podlagi razvojnih potreb občine in ob upoštevanju javnih koristi na področju varstva okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, varstva kulturne dediščine ter ohranjanja človekovega zdravja, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja ter usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena.
1.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja
(izhodišča in vizija prostorskega razvoja občine)
(1) Strategija razvoja Občine Mežica izhaja iz zahteve po doseganju uravnoteženega razvoja z usklajevanjem gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja. Usmerjanje razvojnih procesov v občini ter z njimi povezanimi prostorskimi ureditvami se zagotavlja z racionalno rabo prostora, ohranjanjem prostorskih zmogljivosti ter ohranjanjem naravnih in kulturnih kakovosti za sedanje in prihodnje generacije.
(2) Prostorski razvoj na obmejnem območju na meji z Avstrijo se izkoristi kot priložnost vzdrževanja in utrjevanja čezmejnih vezi, hkrati pa se krepi nacionalne in lokalne značilnosti kulturnega prostora. Na območju mejnega prehoda Reht se s tem namenom oblikuje novo območje za razvoj turizma. Problemi obmejnega območja se razrešujejo tudi v okviru krepitve gravitacijskega središča Koroške regije, na katerega se, z zagotavljanem boljše dostopnosti, navezuje tudi Mežica.
(3) Skladno z Odlokom o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije se Mežica razvija kot lokalno središče, ki se zlasti z razvojem 3. razvojne osi naveže na policentrični urbani sistem v regiji. Mežica v okviru urbanega sistema krepi povezanost z naselji sosednjih občin Prevalje, Črna na Koroškem, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Dravograd, pa tudi čezmejno z Avstrijsko Koroško in Celovcem.
(4) Glede na položaj znotraj Koroške regije se v Občini Mežica razvija tiste dejavnosti, ki bodo omogočale delovna mesta in oskrbo občanov:
– izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, prometne, trgovske, gostinske, zavarovalniške, finančne in druge poslovne dejavnosti,
– v okviru dvigovanja bivalnega standarda ter nadaljnjega razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti se razvija prostorske možnosti za šport in rekreacijo, omogoči pa se tudi nove prenočitvene kapacitete in nadgradnjo turistične infrastrukture.
(5) Spodbuja se razvoj gospodarskih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja ter s tem prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine.
(6) Zagotavlja se optimalna dostopnost ter urejenost infrastrukture, kar bo omogočilo nadaljnji razvoj podjetništva ter proizvodnih in drugih poslovnih dejavnosti. Z uvajanjem rabe alternativnih virov energije (biomasa, bioplin, toplotna, vodna in sončna energija) se postopno zagotavlja energetska samooskrba na širšem gravitacijskem območju Občine Mežica.
(7) Občina Mežica sodi v Koroško arhitekturno regijo, kjer se izven poselitvenih območij ohranja obstoječi prepoznavni tradicionalni vzorec poselitve, pri čemer se nova poselitev usmerja v naselje Mežica. Ohranja se obstoječa tipologija kvalitetne razpršene poselitve v hribovitem delu občine in kjer se skladno z umestitvijo v arhitekturno krajino Ravne – Dravograd ohranja obstoječa prostorska razmerja, prepoznavne krajinske prvine ter tipične krajinske vzorce.
(8) Vizija razvoja Občine Mežice je z uveljavljanjem načel uravnoteženega razvoja zagotavljati usklajen prostorski razvoj, ki bo omogočil uresničevanje razvojnih pobud in ob tem ohranil naravne in kulturne kakovosti ter kvalitetno in privlačno bivalno okolje. Občina si bo prizadevala za uveljavitev in prepoznavnost znotraj Koroške regije ter v širšem obmejnem prostoru.
(cilji prostorskega razvoja občine)
Cilji, ki jih bo Občina Mežica zagotavljala v svojem nadaljnjem prostorskem razvoju, so:
1. zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti, pri čemer se bo širitev naselij zagotovila z opremljanjem z GJI,
2. izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij ter gospodarskih con, kar se zagotovi z izgradnjo novih in prenovami obstoječih prometnic – cest, pešpoti, kolesarskih poti, z zagotavljanjem prometnih ureditev za povečanje prometne varnosti ter z namenom izboljšanja prometne dostopnosti in navezave na 3. razvojno os,
3. opremljenost naselij in gospodarskih con z GJI, kar se zagotavlja s prenovami obstoječih omrežij, izboljšanjem njihove učinkovitosti, posodabljanjem in dograjevanjem z namenom dvigovanja standarda opremljenosti naselij,
4. ohranjanje prepoznavnosti prostora, kar se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj v naselje Mežica, s preprečevanjem razpršene gradnje ter s pazljivim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino, zlasti pa z ohranjanjem tipičnega prepleta kmetijske in gozdne rabe prostora,
5. ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti,
6. razvoj potencialov za turizem z vključevanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, naravnih vrednot in kulturne dediščine v turistično ponudbo,
7. vključevanje v regionalne in čezmejne razvojne projekte, zlasti v okviru medobčinskega in čezmejnega povezovanja in pridobivanja sredstev za gospodarski in socialni razvoj občine,
8. zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
1.2 Zasnova prostorskega razvoja občine
(prostorski razvoj občine)
(1) Občina si bo prizadevala za uravnotežen prostorski razvoj, ki bo na eni strani upošteval prostorske potrebe razvoja dejavnosti ter jih uskladil z varovanjem in ohranjanjem prepoznavnih kakovosti. Občina bo z uravnoteženim razvojem krepila svojo vlogo tudi na obmejnem območju, kjer imajo čezmejni odnosi velik pomen na področju družbene in ekonomske integracije na regionalni in meddržavni ravni. Ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora je eno od temeljnih izhodišč zasnove prostorskega razvoja občine.
(2) V osrednjem delu občine, v dolini reke Meže, se je razvila intenzivnejša poselitev, znotraj katere se razvijajo prostorski pogoji za gospodarski in socialni razvoj ter temeljne upravne in centralne funkcije občinskega središča. Uveljavi se uravnotežen razvoj, ki bo usmerjen v prenovo in notranji razvoj, potrebe po širitvah naselja pa bodo usklajene z naravnimi in družbenimi razmerami območja ter ob ohranjanju kulturnih kakovosti prostora. Z obnovo obstoječih prometnic se vzpostavi boljšo dostopnost, zlasti v smeri proti Občini Prevalje, kjer se cestno omrežje naveže na 3. razvojno os ter v smeri Črne na Koroškem preko Slemena proti Šoštanju kot podporna navezava na (obstoječe) avtocestno omrežje R Slovenije. V Mežici se zagotavljajo nove površine za poselitev v obliki organizirane gradnje, ki bo sledila urejeni gospodarski javni infrastrukturi z namenom ustvarjanja privlačnega bivalnega okolja. Preprečuje se razpršena gradnja z usmerjanjem novogradenj na proste površine za gradnjo znotraj naselja, kjer se lahko zagotovi opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo.
(3) Mejno območje Reht se oblikuje v turistično območje, ki se celovito urbanistično uredi ter zagotovi gospodarsko javno infrastrukturo.
(4) Vzhodni in zahodni del občine zavzema razgiban in hriboviti del občine, ki se dviga nad dolino reke Meže. To je območje zadržanega razvoja, kjer se ohranja značilni preplet kmetijske in gozdne rabe prostora z avtohtonim vzorcem razpršene poselitve. Ohranja se prepoznavne značilnosti poselitve celkov, kjer so kmetijska gospodarstva umeščena na obrobja kmetijskih površin, ki jih obkrožajo gozdne površine. Kmetijska gospodarstva se poleg s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo razvija tudi v povezavi s turistično ponudbo, kot dopolnilno dejavnostjo kmetijstva.
(območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) V občinskem središču Mežica se prepletajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij in vzpostavitev samooskrbe občinskega središča in širšega gravitacijskega območja v občini. Pri tem se dejavnosti razporejajo tako, da so medsebojno združljive znotraj posamezne namenske rabe območja. Razvoj oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti se usmerja v osrednji del Mežice, ob glavni cesti (RII-425). Občina spodbuja nove ureditve za te dejavnosti z namenom, da se zagotovi primerna oskrba občanov. Zaokrožena območja za centralne dejavnosti naj se neposredno navezujejo na urejene javne zelene površine, ki se povezujejo v prepoznaven sistem zelenih površin.
(2) Občinsko središče se razvija kot zaposlitveni center, proizvodne in obrtne dejavnosti pa se umešča tudi v gospodarske cone v dolini Meže na severnem delu občine.
(3) Občina se bo zavzemala za ustvarjanje kvalitetnega bivalnega okolja v občinskem središču, tudi z obnovo in nadaljnjim razvojem rekreacijske infrastrukture v obliki kakovostnega GJD ter urejenimi zelenimi odprtimi površinami. Pri tem se ponovno ovrednoti obstoječe zelene površine in pregleda možnosti za njihovo rabo. Občina bo spodbujala energetsko varčno gradnjo ter izrabo alternativnih virov energije.
(4) Občina se zavzema za ohranitev avtohtone razpršene poselitve in preprečuje razpršeno gradnjo s počitniškimi ali stanovanjskimi objekti. Novogradnje se usmerja na proste površine za gradnjo v naseljih ali na njegovih robovih, kjer je možna dobra dostopnost in cenovno racionalno priključevanje na komunalno in drugo infrastrukturo.
(5) GJI se v občini razvija tako, da se zagotovi komunalna oskrba ter dostopnost, skladno z uravnoteženim družbenim in prostorskim razvojem. Občina se zavzema za zakonsko predpisano opremljenost zemljišč in pogojuje novo pozidavo za stanovanja z zakonsko predpisano opremljenostjo z GJI.
(6) Prometna infrastruktura se v občini razvija z namenom izboljšanja dostopnosti, prometne varnosti in navezave na 3. razvojno os.
(7) Občina se zavzema za racionalno ravnanje z odpadki, zlasti z ločenim zbiranjem odpadkov in zmanjševanjem odpadkov na izvoru z zmanjševanjem količine odpadkov, ponovno uporabo in reciklažo odpadkov. Odvoz odpadkov se ureja v okviru regijskega centra za ravnanje z odpadki KOCEROD na odlagališču nenevarnih končnih komunalnih odpadkov Koroške regije »Zmes« v Občini Prevalje. Problematika gradbenih odpadkov se rešuje v okviru sanacije (brez izkoriščanja mineralnih surovin) nelegalnega kopa Ježevo ter potencialno tudi na območju razvoja gospodarske cone Glančnik (območje pretežnega urejanja z OPPN).
(8) Kmetijska in gozdarska dejavnost se ohranjata v obstoječem obsegu, zlasti z namenom ohranjanja značilne kulturne krajine in poselitve na hribovitem območju. Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir, v katerih se zagotovi sonaravno gospodarjenje z gozdom, pri čemer se upošteva tudi cilje ohranjanja narave in potenciale za prostočasne dejavnosti in turizem.
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) V skladu z administrativno razdelitvijo je v občini šest naselij: Lom, Onkraj Meže, Podkraj pri Mežici, Breg, Plat in Mežica. Razvoj poselitve izhaja iz ohranitve obstoječega centralističnega koncepta razvoja z občinskim središčem v osrednjem delu ter ostalimi naselji, ki predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev celkov.
(2) Mežica se razvija kot lokalno središče, kjer se še naprej razvija delovna mesta v gospodarskih in družbenih dejavnostih. Prednostno se izkoristijo obstoječa neizkoriščena stavbna zemljišča v naselju. Vzporedno z razvojem delovnih mest se zagotovi nove stanovanjske površine, kjer se omogoči organizirano gradnjo s privlačnimi in komunalno urejenimi površinami za bivanje. Mežica se razvija kot kulturno, turistično in upravno središče občine, kjer se zelene površine povezuje v enovit in prepoznaven zeleni sistem. Z rekonstrukcijo obstoječe regionalne ceste RII-425 se bo izboljšala prometna dostopnost v smeri občin Prevalje in Črne na Koroškem, zagotovila se bo večja prometna varnost in ustrezne površine za pešce in kolesarje.
(3) Območje Reht se oblikuje v samostojno enoto za razvoj turizma. Območje se kompleksno ureja, z ustreznimi programi opremljanja se zagotovi oprema s komunalno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo.
(4) Breg se ohranja kot rudarski zaselek, kjer se še naprej razvija dejavnosti CŠOD s spremljevalnim programom.
(5) Ostala naselja sodijo v hribovito območje s celki, kjer prevladuje avtohtona razpršena poselitev. Ohranja se tipologijo celkov zlasti z namenom ohranitve poseljenosti, kmetijske in gozdarske dejavnosti ter ohranjanja značilnosti kulturne krajine. Občina spodbuja urejanje individualnih čistilnih sistemov (male ali rastlinske čistilne naprave) na območju razpršene poselitve ter oskrbo z alternativnimi viri energije.
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Skozi občino potekata dve regionalni cesti, ki se v občinskem središču križata:
– regionalna cesta R II-425 Mežico povezuje s Poljano/Prevaljami (navezava na G II-112) na severovzhodu in Črno na Koroškem na jugu;
– regionalna cesta R III-698 Mežico povezuje z (nekdanjim maloobmejnim prehodom) Rehtom na državni meji z R Avstrijo.
(2) Rekonstrukcija R II-425 pomeni omogočanje boljše in bolj neposredne navezave na 3. razvojno os, ki bo izboljšala povezave med Hrvaško (Karlovac) – Belo krajino (Črnomelj, Metlika) – Dolenjsko (Novo mesto) – Štajersko (Celje, Velenje) – Koroško (Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Prevalje) in Avstrijo (Pliberk/Bleiburg, Greben/Griffen).
(3) Regionalna cesta R III-698 je čezmejnega pomena, saj Mežico povezuje s sosednjo Avstrijo, hkrati pa podpira razvoj poselitve na severozahodnem delu Mežice.
(4) Lokalne ceste se še naprej vzdržuje in prenavlja v obstoječih potekih cest, z namenom ohranjanja dostopa do območij razpršene poselitve, povezav za razvoj turistične dejavnosti ter tudi povezanosti s sosednjima občinama Prevalje na severovzhodu ter Črno na Koroškem na jugu.
4.1 Obstoječe nekategorizirane ceste je možno vključiti v povezovalni sistem zaledja in podeželja ob zahtevi predhodne kategorizacije ter ureditve v navezavi z določili iz ustreznih PIP tega OPN.
(1) Občina se zavzema za ohranjanje prepoznavnosti prostora znotraj krajinske enote Koroška z ohranjanjem kulturne krajine in poseljenosti podeželja. Na podeželju se ohranja avtohtono razpršeno poselitev celkov, kjer se spodbuja ohranjanje kmetijske in gozdne rabe prostora ter potencialov za razvoj turizma.
(2) Občina se zavzema za celovito in usklajeno prostorsko načrtovanje z namenom ohranjanja narave, s poudarkom na zemljiščih znotraj opredeljenih območij ohranjanja narave: (predlagana) zavarovana območja, naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembna območja. Zvrsti naravnih vrednot v občini so: drevesna, botanična, geološka, geomorfološka, zoološka, ekosistemska in hidrološka. Občina bo z usklajenim prostorskim načrtovanjem na celotnem območju ohranjala habitatne tipe v ugodnem stanju ter se zavzemala za ohranjanje biotske raznovrstnosti, skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo narave.
(3) Kulturna dediščina se izkoristi kot pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki se ga vključuje v prostorsko uravnotežen razvoj. Občina se zavzema za trajnostno rabo in integracijo dediščine v prostoru na način in v obsegu, ki ne povzroča degradacije dediščine ali celo izgubo dediščinskih lastnosti. V skladu s priporočili pristojne službe za varstvo kulturne dediščine se ohranja enote naselbinske, arheološke, stavbne, tehnične (rudnik svinca in cinka Mežica) in memorialne kulturne dediščine.
(4) Občina se, v skladu z načeli trajnostnega razvoja, zavzema za varstvo okolja, in sicer z upoštevanjem ranljivosti okolja za umestitev in razvoj posameznih dejavnosti v prostor. Prostorski razvoj se usmerja k ciljem zagotovitve zdravega in varnega bivalnega okolja, varstva narave ter varstva naravnih virov.
(5) Na vzhodnem delu občine (Onkraj Meže) je predvidena sanacija neleganega kopa – peskokopa Ježevo, kjer se območje delno nameni za sanacijo (brez izkoriščanja mineralnih surovin), v okviru katere je možno reševati problematiko gradbenih odpadkov v občini. Delno se območje nameni za območje stavbnih zemljišč, preostali del pa se po končani sanaciji rekultivira v kmetijska zemljišča.
(6) Na erozijskih območjih bo občina omejevala razvoj, ki lahko poslabša razmere ali poveča tveganje za nastanek naravnih nesreč. Na erozijskih območjih z običajnimi protierozijskimi ukrepi na pretežnem območju občine se pri načrtovanju novogradenj upoštevajo posebne omejitve in varstveni ukrepi. Na severozahodnem delu občine, kjer so erozijski procesi bolj intenzivni, so pred morebitno gradnjo obvezne geomehanske preiskave terena in opredelitev ter izvedba ustreznih protierozijskih ukrepov, če so možni; v nasprotnem primeru gradnja ni dopuščena. Na ta način se omejujejo novogradnje.
1.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture
(1) Občina bo razvijala GJI tako, da bo zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, kot izhodišče za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj.
(2) Umeščanje infrastrukturnih ter drugih objektov in naprav v prostor naj se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidna izpostavljenost naselij in značilne vedute.
(prometna infrastruktura)
(1) Na območju občine je prometno omrežje sestavljeno iz cestnega prometnega sistema ter površin za mirujoči promet. Zaradi slabe učinkovitosti javnega potniškega prometa se izrazito povečuje raba osebnega avtomobila, kar predstavlja velike obremenitve cestne infrastrukture ter posledično obremenjenost okolja z emisijami in hrupom.
(2) Nadaljnji razvoj prometne infrastrukture je treba usmerjati tako, da se v občini zagotovi zadovoljivo pretočnost cest, višjo raven opremljenosti prometne infrastrukture z namenom zagotovitve večje varnosti za vse udeležence v prometu (kolesarji, pešci) in dvigovanja kvalitete bivanja. Kvaliteten razvoj prometne infrastrukture, zlasti z rekonstrukcijami regionalnih cest, se bo odražal v nadaljnjem pozitivnem razvoju poselitve, manjših negativnih učinkih prometa na bivalno okolje ter pospešenem razvoju gospodarstva in drugih dejavnosti.
(3) Omrežje državnih cest sestavljata državni regionalni cesti II. in III. reda, ki se križata na območju občinskega središča. Regionalna cesta RII-425 povezuje Mežico s Poljano v Občini Prevalje na severovzhodu in Črno na Koroškem na jugu. Regionalna cesta RIII-698 pa povezuje Mežico z mejnim prehodom na meji z Avstrijo. Rekonstrukcija RIII na območju UN bo pripomogla k dvigu varnosti v cestnem prometu in pretočnosti le-tega. Zlasti rekonstrukcija RII-425 pomeni omogočanje boljše in bolj neposredne navezave na 3. razvojno os, pogoje za gospodarski razvoj v občini ter ureditev površin za pešce in kolesarje.
Pri urejanju križanj regionalne ceste z lokalnimi, se bo občina zavzemala za ureditev križišč s ciljem zagotovitve prometne varnosti priključkov oziroma križanj. Pri urejanju križanja regionalnih cest z lokalnimi se občina zavzema za uporabniku prijazno ureditev križišč s ciljem zagotovitve prometne varnosti priključkov oziroma križanj.
(4) Lokalno cestno omrežje bo občina vzdrževala, prenavljala ter dopolnjevala s cestno opremo z namenom zagotovitve dostopnosti ter varnosti. Na posameznih odsekih lokalnih cest, zlasti pa na poteku skozi naselje, se občina zavzema za prenovo cestnega omrežja (gradnja pločnikov in javne razsvetljave) ter izvedbo ukrepov za umirjanje prometa. Pred novogradnjami oziroma novimi kategorizacijami (izjemo predstavljajo zaključeni sklopi GJD znotraj posameznih OPPN oziroma njihovih kolateralnih povoznic), je treba urediti katastrsko (geodetsko in lastniško) stanje obstoječih kategoriziranih občinskih cestah. Na območju UN je treba preveriti zahteve po umestiti dodatnih mostov na reki Meži. Na kategoriziranih občinskih cestah podeželja se bo ob rekonstrukciji izvajala izdelava »obvoznic« v primerih, ko le-te na območju razpršene poselitve potekajo skozi stavbna zemljišča oziroma dvorišča. Na nekategoriziranih cestah podeželja se izvede »obvoznice« v primerih, ko ceste na območju razpršene poselitve potekajo skozi stavbna zemljišča oziroma dvorišča.
(5) Kolesarsko omrežje naj se uredi tako na državnem (daljinske, regionalne poti), kot tudi občinskem in medobčinskem nivoju. Občina Mežica si bo z Občino Prevalje prizadevala za povezovanje predvidene kolesarske poti na severovzhodni strani – Šurnikovi travniki.
(6) Mirujoči promet v Mežici je treba urediti z zagotovitvijo predpisanega števila parkirnih površin v okviru javnih površin, zlasti ob javnih objektih oziroma na območjih javnih in oskrbnih dejavnosti. Gradnja novih objektov oziroma spremembe namembnosti objektov, se pogojuje z zagotovitvijo zakonsko določenega števila parkirnih mest. Najmanjše obvezno število parkirnih mest se zagotavlja tako za zaposlene, kot tudi obiskovalce v skladu z določili zakonodaje oziroma izvedbenega dela tega odloka.
(7) Javni potniški promet je vezan zgolj na avtobusni promet, ki se izvaja na relaciji Črna na Koroškem ter proti Slovenj Gradcu in Dravogradu. Prevoz šolarjev je organiziran samostojno.
(okoljska, energetska in telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Občina spodbuja rekonstrukcijo, nadgraditev in posodobitev obstoječih infrastrukturnih omrežij, z namenom zagotovitve zakonsko določene energetske in komunalne opremljenosti, varstva okolja ter visoke kakovosti bivalnega okolja. Med najpomembnejše ukrepe urejanja in nadgrajevanja infrastrukture sodi dograditev kanalizacije in ureditev čistilnih naprav. Občina bo novogradnje na stavbnih zemljiščih pogojevala z urejeno komunalno opremo.
(2) Občina bo izvajala opremo novih območij poselitve s komunalno infrastrukturo ter hkrati omogočala urejanje komunalne infrastrukture na območjih razpršene poselitve.
(3) Za dvig kvalitete življenja na podeželju in ohranjanje avtohtone razpršene poselitve občina spodbuja javno privatno partnerstvo za namene uvajanja širokopasovnih povezav podeželja.
(odvajanje in čiščenje odpadne vode)
(1) V občini je javni kanalizacijski sistem zgrajen le v naselju Mežica. Občina bo posodabljala sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode zlasti z rekonstrukcijo obstoječih komunalnih vodov, izgradnjo ločenega sistema odvajanja komunalne in meteorne vode na območju strnjene poselitve.
(2) Dograditev kanalizacijskega omrežja bo prednostno potekala na območjih: naselje Mrvovo in Podpeška cesta, desni breg Šumca (Vončina – Trg Svobode), Stržovo in Gosposvetska ulica, levi breg Šumca, Fužinarska pot, Lenartova ulica in desni breg reke Meže.
(3) Mežica je edino naseljeno območje v občini z obremenjenostjo odpadnih vod nad 50 PE, saj območje bremeni 4778 PE. Urejeno je čiščenje na CČN, ki se nahaja na lokaciji Logar, med regionalno cesto in Mežo. Poleg CČN sta v občini še dve MČN, ki čistita komunalne odpadne vode dveh industrijskih obratov (Cablex s kapaciteto 50 PE in Glančnik s kapaciteto 120 PE). Seznam upravljavcev GJI/GJD je objavljen v ustreznem občinskem odloku.
(4) Na območju razpršene poselitve se novogradnje pogojuje z izgradnjo MČN, obstoječa razpršena poselitev pa se glede na aglomeracije (pod 50 PE) ureja s skupnimi MČN: Reht, Grauf in Breg. Na območjih, kjer ureditev MČN ni izvedljiva, se odpadne vode zbira v vodotesne greznice, ki se praznijo in odpadne vode čistijo na CČN. Vsi individualni sistemi čiščenja odpadne vode, vključno z greznicami, morajo biti priglašeni pristojni občinski strokovni službi, posledično vrisani v register GJI oziroma v občinskem prostorskem informacijskem sistemu (GIS) ter evidentirani in vključeni v sistem nadzora, kjer se preverja ustreznost čiščenja odpadne vode skladno z veljavno zakonodajo.
(odvajanje meteornih in zalednih voda)
(1) Meteorne oziroma zaledne vode z javnih površin morajo biti speljane v naprave za odvodnjavanje z javnih površin. Meteorne oziroma zaledne vode iz zasebnih površin je možno speljati v javne naprave za tovrstno odvodnjo le, če je za to izdano ustrezno pozitivno soglasje za priključitev pooblaščenega soglasodajalca.
(2) V primeru reliefnih težav ali prostorskih omejitev, ki jih je treba opredeli v podrobnem tehničnem elaboratu, podprtim s strokovnimi študijami pooblaščenih projektantov ali projektantskih podjetij ali ustanov, je takšne vode možno delno speljati bodisi v mešan ali delno mešani sistem javne kanalizacije.
(3) Občina se bo zavzemala za izgradnjo ločenega sistema odvajanja odpadnih voda ter za izgradnjo razbremenilnikov.
(varstvo vodnih virov in oskrba s pitno vodo)
(1) Občina se zavzema za varstvo oziroma zaščito vseh virov pitne vode. Z odloki evidentirani in zaščiteni vodovarstveni območji (občinski nivo) sta Šumc 1 in Šumc 2. Morebitne nove vodne vire je treba v skladu za zakonodajo zaščititi pred onesnaženjem.
(2) Posegi na vodovarstvenih območjih so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih državnih in občinskih predpisov o zavarovanju vodnih virov ter s soglasjem pristojnega organa.
(3) Občina se zavzema za obnovo in dograditev omrežja. Na območjih razpršene poselitve se raba vode zagotavlja tudi z zbiranjem padavinske vode, individualna zajetja vode investitorji/uporabniki obvezno evidentirajo/ priglasijo pristojni občinski strokovni službi in se vnese v register GJI. Nadzor nad neoporečnostjo pitne vode iz individualnih zajetij ni v pristojnosti občine.
Oskrba s požarno vodo izkazuje izrazit primanjkljaj na območju razpršene poselitve. Občina bo to problematiko uredila na operativni ravni vzporedno z urejanjem virov pitne vode.
(1) Oskrba z električno energijo in njen razvoj se bo odvijal v okviru elektroenergetskega sistema Slovenije. Občina bo oskrbo z energijo izvajala skladno z LEK. Gradnja se praviloma izvaja samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato bo občina zagotavljala, da bosta načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture potekala sočasno z načrtovanjem in izvajanjem gradnje oziroma skladno s prostorskim razvojem. Na območjih razpršene poselitve se oskrba z električno energijo lahko zagotavlja tudi z izrabo sončne energije.
(2) Obstoječi električni daljnovod 2 X 110 kV Ravne–Mežica se bo prenovil z izvedbo enovitega, a upravno ločenega OPPN med občinami Ravne na Koroškem, Prevalje in Mežica. Na Glančniku bo nova razdelilna trafo-postaja za smer Črna na Koroškem.
(3) Obstoječi električni daljnovod DV 2 X 220 kV Oberselach–Podlog, ki preči skrajni severovzhodni del Občine Mežica, se bo rekonstruiral na napetostni nivo 2 X 400 kV kot zahteven objekt državnega pomena po določilih ustrezne zakonodaje.
(4) Plinovodno omrežje je razvito na območju naselja Mežica ter ob regionalni cesti v smeri Poljane (na meji z Občino Prevalje). Plinovodno omrežje oskrbuje tako stanovanjska območja kot tudi območja centralnih in proizvodnih dejavnosti. Načrtuje se izgradnja novega distribucijskega plinovoda Mežica–Žerjav–Črna na Koroškem.
(5) Izraba sončne energije v obliki solarnih in PV kolektorjev se dovoljuje na vseh objektih pod pogojem, da vizualno ni moteča. Sončne elektrarne se umešča na nepozidana stavbna območja, skladno z določili PIP. Umestitev objektov se predhodno preveri z različnih vidikov sprejemljivosti (varstvo narave, kulturna dediščina, družbena sprejemljivost idr.).
(6) Občina spodbuja tudi izrabo drugih alternativnih virov energije, zlasti izrabo toplotnih virov, biomase in bioplina.
(7) Gradnja objektov za oskrbo z energijo se izvaja samo na komunalno opremljenih zemljiščih oziroma območjih s sprejetim programom opremljanja. Občina bo zagotavljala, da bosta načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture potekala sočasno z načrtovanjem in izvajanjem gradnje, oziroma skladno s prostorskim razvojem. Na območjih razpršene poselitve je oskrba z električno energijo dovoljena tudi izključno z izrabo sončne ali vetrne energije oziroma kot kombinacija teh dveh ali sorodnih tehnologij.
(8) Na jugu Mežice je na obstoječi vodni pregradi na Meži predvideno območje za energetsko infrastrukturo, kjer je možna ureditev MHE pod pogojem izkazane sprejemljivosti iz varstvenega in prostorskega vidika. Občina se bo zavzemala za uvrstitev lokacij srednje velikih vodnih elektrarn na toku reke Meže (vodotok 1. reda) v energetski koncept RS. Na vodotokih 2. reda oziroma pritokih Meže bo občina v okviru LEK preverjala možnost umestitve MHE in hkrati preverila možnosti rekonstrukcij in dograditev obstoječih MHE.
(1) V Občini Mežica je telekomunikacijsko omrežje zadovoljivo razvito. Uvaja se novejše tehnologije v okviru obstoječih TK storitev.
(2) Pokritost z mobilnim signalom je zadovoljiva, izkazujejo se težnje po izgradnji nove bazne postaje.
(3) Z UMTS signalom je pokrito le območje občinskega središča. Obstoječa bazna postaja ponudnika mobilne telefonije se nahaja na vzhodni strani mesta Mežica na desnem bregu Meže.
(4) Novo območje bazne postaje (locirane za več ponudnikov mobilne telefonije hkrati na istem mestu) bo določeno na način, da ne bo vidno izpostavljeno oziroma v vidnem stiku z naseljem Mežica ter izven območij s posebnimi varstvenimi režimi.
(5) Za dvig kvalitete življenja na podeželju bo občina spodbujala javno zasebno partnerstvo za namene uvajanja umeščanja širokopasovnih povezav podeželja.
(1) Za odvoz in nemoteno zbiranje odpadkov, kot so ostanki komunalnih odpadkov, organski odpadki, papir, steklo, umetne mase, kosovni odpadki, skrbi izbrani izvajalec javne službe ravnanja z odpadki.
(2) Problematika gradbenih odpadkov se variantno rešuje v okviru sanacije nelegalnega kopa Ježevo (ON54-OPPN*) ter potencialno tudi na območju razvoja gospodarske cone Glančnik. Nelegalni kop Ježevo bo služil tudi kot občinsko območje za odlaganje določenih odpadkov v primeru naravnih in drugih nesreč.
(1) Pokopališče v Mežici (EUP ME98) ima urejeno mrliško vežico in nova grobna polja. Občina dolgoročno načrtuje širitev območja pokopališča.
(2) Pokopališče (EUP ME76) ob Lenartovi se prenovi kot zeleni javni mestni prostor v skladu z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
1.4 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
(usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo)
(1) Razvoj poselitve temelji na razvoju občinskega središča ter ohranjanju poseljenosti celkov na hribovitem območju občine.
(2) Na območju Mežice je poudarek na kvalitetnem razvoju znotraj naselja, zapolnjevanju obstoječih, za pozidavo ustreznih stavbnih zemljišč, prostorskem preurejanju in dopolnjevanju naselja z novimi dejavnostmi. Ob umeščanju novih dejavnosti ali razširitvi obstoječih je treba upoštevati omejitvene dejavnike, predvsem varstvo pred naravnimi nesrečami (zlasti na erozijskih območjih) ter ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti.
(1) Naselje Mežica se razvija na proste površine za gradnjo, kjer se izvaja prenova oziroma racionalna pozidava ekstenzivno izrabljenih stavbnih površin. Gradnjo se usmerja na tista območja obstoječih stavbnih zemljišč, kjer je možna racionalna ureditev in posodobitev komunalne in druge infrastrukture ter na tista območja, ki so bolj sprejemljiva z vidika omejitev v prostoru: reliefne razmere, poplavna ogroženost, nestabilnost tal, varstvo narave ali kulturne dediščine ter obstoječa obremenitev s hrupom ceste.
(2) Opuščeni ali neprimerni objekti v Mežici se prenovijo ali nadomestijo z bolj sprejemljivimi, zlasti glede namembnosti in oblikovnih oziroma urbanistično-arhitekturnih značilnosti.
(3) Pri načrtovanju notranjega razvoja Mežice in rabe urbanih površin se bo občina zavzemala za zagotavljanje kvalitetnih bivalnih razmer z izboljšanjem ravni opremljenosti z GJI in urejenostjo javnih površin. Javne površine se zagotavljajo kot odprte zelene površine in kakovostno GJD (prometne površine, igrišča, mestni trg idr.). Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter čim večja raznolikost teh površin glede njihove vloge in funkcije.
(4) V središču Mežice se umeščajo oskrbne, družbene in storitvene dejavnosti, ki se zgoščajo predvsem ob regionalni cesti tako, da se oblikuje osrednja mestna ulica s kakovostnimi zelenimi javnimi površinami. Zelene površine se povezujejo v zeleni sistem, ki se naveže na kvalitetni odprti prostor in širše zaledje občinskega središča.
(5) V Mežici se spodbuja razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, zlasti kot širitev turistične ponudbe, muzejske in kulturne dejavnosti, ponudba za rekreacijo na prostem ter navezavo na širši prostor z omogočanjem prenočevanja.
(1) Prenova v Mežici temelji na zagotavljanju kvalitetnega bivalnega standarda, ki se zagotovi z izboljšanjem funkcionalnih, prostorsko oblikovnih, socialnih, kulturnih in okoljskih razmer v naselju. Podrobnejši ukrepi prenove naselja so določeni v urbanističnem načrtu.
(2) Naselbinsko jedro Mežice je opredeljeno kot območje naselbinske dediščine, zato se ohranja njegove značilnosti v skladu z usmeritvami in zahtevami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(3) Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč s komunalno in drugo infrastrukturo. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove trajnostno ali ekonomsko neizkoriščenih ali opuščenih objektov. Sanacija posameznih neustreznih objektov ali delov naselja se lahko izvede tudi z zasaditvami vegetacije, odstranitvijo ali kvalitativno obnovo objektov.
(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)
Večje širitve predstavljajo: »Ekonomija« (ME18-OPPN*) na severozahodu Mežice, zaselek Reht (TA5-OPPN*) ob nekdanjem mejnem prehodu in površine prometne baze »Štrikarjevi travniki« (ON3-OPPN*, ON103-OPPN*, LO33-OPPN*, LO58-OPPN*) na meji s Prevaljami, za katere se predvideva izdelava OPPN. Za vse predvidene OPPN so v izvedbenem delu tega odloka predpisane usmeritve glede opremljanja stavbnih zemljišč in celovitega uresničevanja načrtovanih prostorskih ureditev.
(razvoj dejavnosti v občinskem središču)
(1) Dejavnosti v občini so zgoščene v občinskem središču Mežica, kjer je največja gostota poselitve s stanovanjskimi, oskrbnimi, centralnimi, proizvodnimi, poslovnimi in drugimi dejavnostmi. V občinskem središču je največja koncentracija prebivalstva, s čemer je povezana tudi dostopnost do različnih dejavnosti in funkcij naselja.
(2) Stanovanjske stavbe in stanovanja ter z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so z namensko rabo predvidena za stanovanja in spremljajoče oziroma dopolnilne dejavnosti. V občini se zagotavljajo območja za različne oblike bivanja, in sicer večstanovanjski objekti, vrstne oziroma atrijske ter prostostoječe hiše.
(3) V naselju Mežica se še naprej razvijajo različne dejavnosti z namenom razvoja oskrbe prebivalstva in omogočanja novih delovnih mest, pri tem pa te dejavnosti ne smejo motiti bivalnega okolja. Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerja ob regionalni cesti, kjer se zagotovi možnost dolgoročnega razvoja ter dobro dostopnost, zlasti z urejenimi parkirnimi površinami, javnim potniškim prometom, kolesarskimi in pešpotmi. Kulturna dejavnost se razvija v okviru obstoječih območij za centralne dejavnosti.
(4) Proizvodne in obrtne dejavnosti se usmerja v obstoječi gospodarski coni Glančnik (ME112-OPPN*, ME115-OPPN*, ME118) in Britof (ME13, ME12) ter v novo gospodarsko cono Logarjevo/Vogarjevo (ON23, ON106).
(5) Na »Štrikarjevih travnikih« (ON3-OPPN*, ON103-OPPN*, LO33-OPPN*, LO58-OPPN*) je predviden razvoj cestne baze, za potrebe vzdrževanja in gradnje cest.
(6) Družbene in centralne dejavnosti se še naprej razvijajo v centralnem delu poselitvenega območja občinskega središča: ureditev zelenih površin ob šoli, ureditev dostopnih poti v bližini vrtca, glasbena šola, zdravstveni program, dom starejših občanov, mladinski kulturni center, večnamenski športni center itd.
(7) Obstoječi hotelski objekt se ohranja v sklopu centralnih dejavnosti mesta in se poudari kot pomembna vstopna točka v mesto Mežica.
(sanacija razpršene gradnje)
(1) Občina bo sledila določilom resorne zakonodaje glede preprečevanje razpršene gradnje.
(2) Razpršeno gradnjo se bo saniralo – zaokrožilo na podlagi urbanistične, okoljske in ekonomske sprejemljivosti. Občina bo na podlagi verificiranih programov opremljanja zemljišč opredelila tista nova območja za širitev naselja, ki bodo imela ustrezno dostopnost in ostalo komunalno opremljenost ter bodo omogočala kvalitetno bivalno okolje.
(ohranjanje območij razpršene poselitve)
(1) Območja celkov se smiselno zaokrožuje na podlagi izhodišča, da se izboljša razmere za bivanje, delo ter opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti. Prenove in novogradnje se prilagaja tradicionalnemu urbanističnemu in arhitekturnemu oblikovanju ter se ohranja obstoječo strukturo celka. Prenova izhaja iz ohranjanja avtohtonih značilnosti razmestitve objektov, oblikovanja objektov ter drugih elementov dediščine. Na teh območjih se spodbuja kmetijsko in gozdarsko dejavnost z možnostjo razvoja dopolnilnih dejavnosti, tudi v povezavi s turistično ponudbo.
(2) Na območju celkov se cestna infrastruktura vzdržuje in ureja v skladu s sprejetimi ustreznimi občinskimi odloki (o občinskih cestah, o kategorizaciji občinskih cest ipd.). V primeru neurejenega dostopa na kategorizirano občinsko cesto si je investitor obvezan na lastne stroške urediti dostop do te ceste oziroma na podlagi potrjenega programa opremljanja zemljišč na takšnem območju. Novogradnje za stanovanjsko gradnjo na območju celkov se pogojuje z izgradnjo individualnega čistilnega sistema v obliki MČN.
(izjemno umeščanje objektov in ureditev zunaj naselij)
(1) Umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih, se ureja izven naselij, dislocirano ali na robovih in ob pogoju, da gre za urejanje prostora, ki je sprejemljivo z vidika vplivov na okolje.
(2) Izven naselij se izjemoma omogoča umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali narava dejavnosti zahteva lociranje na nepozidanem prostoru: specifična rekreacijska območja in športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča, čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti komunalne idr. infrastrukture ter žage, živinorejske farme in posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, ambulanta, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva ipd., pri čemer se zagotovijo preveritve in utemeljitve z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev.
(3) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala, ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine, ob pogoju sanacije teh površin v prvotno stanje. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
(4) Vsakokratne širitve naselij se preveri z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Posamični objekti v odprti krajini se gradijo le izjemoma, in sicer v primeru, ko gre za specifično namembnost, kar pa je treba utemeljiti z urbanistično in krajinsko presojo in utemeljitvijo, v katerih se natančno opredelita namembnost in oblikovanje objektov.
(5) Vse umestitve objektov in ureditve izven naselij, s poudarkom na njihovih programih in velikosti območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se bo preverilo in utemeljilo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Umeščanje objektov v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov, v smislu njihove namembnosti in njihovega arhitekturno urbanističnega in krajinskega oblikovanja.
1.5 Usmeritve za razvoj v krajini
(usmeritve za razvoj v krajini)
Občina bo razvoj dejavnosti v krajini, poselitev in infrastrukturo usmerjala tako, da se bodo:
– ohranjale naravne in kulturne prvine v krajini, ki so nosilke prepoznavnih značilnosti prostora,
– razvijali potenciali za primarne dejavnosti, zlasti kmetijstvo in gozdarstvo, ki sta pomembna dejavnika ohranjanja kulturne krajine,
– omogočali pogoji za privlačen odprti prostor ter za rekreacijo na prostem,
– preprečevali negativni posegi v prostor, ki bi spremenili kvalitetne prvine kulturne krajine,
– zmanjšale nevarnosti in tveganja za naravne nesreče ter ohranjalo vodne vire ter
– zagotavljali pogoji za kvalitetno in varno bivalno okolje.
(usmeritve za prostorski razvoj kmetijstva)
(1) Občina bo spodbujala ohranjanje kmetijske dejavnosti na svojem območju, z namenom ohranjanja avtohtone razpršene poselitve (celkov) ter značilnega prepleta gozdne in kmetijske rabe prostora v krajini.
(2) Usmeritve za kmetovanje na območjih z omejitvami: na območjih varstva vodnih virov in območjih ohranjanja narave je kmetijska dejavnost omejena pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil ter živalskih odpadkov, zato bo ponekod potrebna tudi prilagoditev tehnologij v kmetijstvu.
(3) Usmeritve za kmetijske površine na robovih naselij: ohranja se kmetijska pridelava, z namenom ohranitve kvalitetnega odprtega prostora, kjer se dopušča preplet kmetijske dejavnosti v povezavi s prostočasnimi aktivnostmi. Spodbuja se zlasti tiste aktivnosti, ki so s kmetijsko dejavnostjo združljive (npr. sprehajanje, tek, kolesarjenje po obstoječih kolovoznih poteh, čebelarjenje). Kmetijske površine na robovih naselij se vključuje v zeleni sistem, zlasti z namenom ohranjanja visokodebelnih sadovnjakov, ekstenzivnih travnikov in vrtov.
(4) Usmeritve za kmetijske objekte: novogradnje in obnove gospodarskih objektov naj upoštevajo avtohtone značilnosti oblikovanja kmetijskih objektov in določila veljavne zakonodaje na območjih z omejitvami.
(usmeritve za prostorski razvoj gozdarstva)
(1) Spodbuja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, kjer se ohranja sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov. V gozdovih se ohranja ekološke, proizvodne in socialne funkcije gozda. V kmetijski krajini se ohranja gozdne zaplate, skupine gozdnega drevja, obvodno vegetacijo ter členjene gozdne robove.
(2) Ohranjati je treba površine gozdov z opredeljenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti. Posegi na območjih varovalnih gozdov praviloma niso dopustni, izjemoma se lahko izvajajo po predhodni pridobitvi dovoljenja, ki ga izda pristojna službe za upravljanje z gozdovi.
(3) Na območjih koridorjev ogroženih vrst in območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove, obvodne koridorje in druge krajinske elemente (gruče dreves in posamezna drevesa) v čim bolj naravnem stanju.
(4) Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se ohranja obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, pri čemer se odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami preverja z vidika okoljske sprejemljivosti (ohranjanja vodnih virov, varstva narave, stabilnosti tal itd.).
(5) Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravlja v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Zagotavlja se redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambna baza za divjad.
(usmeritve za prostorski razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti)
(1) Zasnova turizma in prostočasnih dejavnosti temelji na ponudbi razvojnih značilnosti in potencialov rudarske dediščine ter prepoznavnih značilnosti krajine.
(2) Rudarska dediščina se kot prepoznavna značilnost občine še naprej ohranja kot pomembno izhodišče razvoja turizma na Glančniku, kjer se nahaja vhod v turistični rudnik in muzej. Spodbuja in omogoča se širitev raznovrstne ponudbe turističnega rudnika (ogled rudnika, podzemna kolesarska pot, koncerti, prireditve ipd.).
(3) Mežica je zaradi svojih značilnosti prostora ter zgodovinsko pogojenega razvoja privlačna za dejavnosti, kot so planinarjenje, pohodništvo in gorsko kolesarjenje. Te dejavnosti se usmerja na obstoječe ceste, pešpoti oziroma kolesarske poti ter navezavo na turistično ponudbo kot dopolnilno dejavnost na podeželju.
(4) Temeljni pogoji za razvoj turizma v Mežici predstavljajo vzpostavitve različnih oblik prenočitvenih kapacitet, še zlasti pa obnovitev hotela, turizem na kmetiji, CŠOD. Območje Reht se kompleksno ureja z OPPN in objektom nekdanjega mejnega prehoda se nameni nov program, povezan s turizmom. Na vzhodnem delu občine (Onkraj Meže) se spodbuja razvoj turizma na kmetiji, kjer je možen razvoj dodatnih nočitvenih kapacitet. Program razvoja turizma naj se povezuje v enotno ponudbo, ki se navezuje na tehnično in kulturno dediščino (rudarska tradicija, kulinarika itd.) ter naravne značilnosti v povezavi z razvojem športnih aktivnosti v naravi (pohodništvo, kolesarjenje, zimski športi).
(5) V okviru razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti se obnavljajo, posodabljajo in dopolnjujejo ureditve za razvoj rekreacije (smučanje, nogomet, košarka, tenis, pohodništvo itd.), in sicer na območjih z opredeljeno namensko rabo za te dejavnosti ter urejeno predpisano komunalno infrastrukturo.
(6) V primeru revitalizacije nekdanjega smučišča, se le-ta vzpostavi na mestu in v obsegu smučišča iz preteklosti (TA88, TA89, TA90, TA96, TA97, TA99, TA100, TA101, TA105, TA106, TA102, TA103, ME60, ME68, ME75, ME96, ME97, ME107), pod pogojem spremembe in dopolnitve OPN in izdelave ustreznega OPPN.
(usmeritve za prostorski razvoj upravljanja z vodami)
(1) Občina bo v prostorskem razvoju kot omejitev pri načrtovanju upoštevala naravne procese, ki neposredno ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti tako, da na poplavnih in erozijskih območjih ne bo načrtovala prostorskih ureditev in dejavnosti, ki povečajo tveganje za te procese.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen izjemoma po določilih predpisov s področja upravljanja z vodami. Redno vzdrževanje vodotokov se usmerja k vzdrževanju vodnega režima z izvedbo sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se redno obnavljajo.
(3) V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug in obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, naj se vzpostavijo nadomestni habitati. Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja.
(4) Za zagotovitev varstva pred škodljivim delovanjem voda se, v skladu s kartami poplavne nevarnosti in razredi poplavne nevarnosti ter predvidenimi ukrepi, zagotavlja varnost naselij in najboljših kmetijskih zemljišč pred visokimi vodami z uveljavljanjem načela sonaravnosti in z upoštevanjem naravne dinamike vodotokov.
(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti)
(1) Območje doline reke Meže z občinskim središčem se razvija ob upoštevanju značilnosti zgodovinsko pogojenega razvoja. Ohranja se območja in objekte dediščine, ki predstavljajo prepoznavne značilnosti Mežice (rudnik cinka in svinca, trško jedro Mežice, spominski park pred Narodnim domom, pokopališče, vodna žaga itd.). V dolini Meže se ohranja značilnosti obvodne kulturne krajine, zlasti obvodne pasove vegetacije, kmetijske površine na robovih naselja ter členjene gozdne robove.
(2) Na preostalem območju občine se ohranja prepoznavne značilnosti hribovitega območja s celki. Vzdržuje se kulturno krajino z značilnim prepletom kmetijske in gozdne rabe prostora. Na območju celkov se ohranja dediščinske objekte, poleg teh pa tudi značilne stanovanjske in gospodarske objekte z ohišnicami (sadovnjaki). Območja obstoječe razpršene poselitve se ohranja z obnavljanjem ali novogradnjo, ki bo upoštevala značilnosti avtohtone arhitekture (dimenzije, proporci, poudarki ipd.).
(usmeritve za varstvo kulturne dediščine)
(1) Prostorski razvoj v občini se usmerja tako, da se celostno ohranja kulturno dediščino ter značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. Hkrati se dediščino vključuje v razvoj turizma ter se objekte in območja dediščine ureja skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Varstvo kulturne krajine je uspešno le v sklopu celovitega varstva krajinske zgradbe (naravnih in kulturnih prvin) skozi sistem prostorskega načrtovanja in ob ohranjanju tradicionalnih rab prostora, ki jih predstavljajo kmetijstvo, gozdarstvo in poselitev. Urbanizacija na podeželju ne sme vplivati na kakovost in tipologijo profane stavbne dediščine in kulturne krajine.
(3) V prostorskem razvoju se varuje vplivno območje kulturne dediščine, določeno z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika.
(4) Preprečiti je treba upadanje števila objektov kulturne dediščine zaradi slabega gospodarjenja z njimi in nelegalnih posegov v prostor (nelegalne rušitve). V okviru varstva stavbne dediščine se ohranja tlorisna in višinska zasnova, konstrukcijska zasnova in gradivo, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova in razporeditev dejavnosti v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru ter ožja okolica. Pri memorialni dediščini se varujejo avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizično pojavnost objekta, vsebinski prostorski kontekst območja z okolico (vedute).
(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)
(1) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se na naravni vrednoti ne izvajajo, razen če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti ter se pri tem v sodelovanju s pristojno službo za varstvo narave predvidi omilitvene ukrepe.
(2) Na območju občine se nahajajo ali vanjo posegajo naravne vrednote: Kamniško Savinjski regijski park, Šumec, Poljana, Podkraj – mokrotni travniki in Volinjek – naravno okno idr. Na teh območjih se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji varstva, ki so podani z varstvenimi režimi v sprejetem aktu o zavarovanju.
(3) Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se ohranja ugodno stanje za habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov. Ohranja se visokodebelne travniške sadovnjake, gozdne otoke, gruče dreves, posamezna drevesa, obvodne pasove in zamočvirjena območja v kulturni krajini.
(4) Na ekološko pomembnem območju se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, da se ohranja lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali rabo. Omogoči se tudi ponovno povezanost habitatov in populacij, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Na območje občine sega EPO Kamniško Savinjske Alpe na zahodu, celotna občina pa je uvrščena v območje izjemne prisotnosti medveda.
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)
(1) V občini sta opredeljeni dve vrsti potencialnih naravnih nesreč: poplavna in erozijska območja (območja z enostavnejšimi in zahtevnejšimi ukrepi). Na teh območjih naj se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki slabšajo razmere ali povečajo tveganje za naravne nesreče.
(2) Območja poplavne in erozijske ogroženosti so določena na podlagi izdelane študije poplavne in erozijske nevarnosti ter so razvidna iz grafičnega dela prikaza stanja prostora, ki je obvezna priloga OPN.
(3) V občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti (večji del občine), na zahodu pa je območje zahtevnejših protierozijskih ukrepov. Na območjih nizke stopnje ogroženosti je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov. Posege na območjih zahtevnejših protierozijskih ukrepov niso dopustni, če pa se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba zagotoviti izvedbo strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost tal.
(4) Grobišča za zagotovitev pokopa večjega števila ljudi in živine ob naravnih nesrečah se predvidijo na območju ME93 (»Štadion«) in ME76 (»Staro pokopališče«).
(5) Za primere naravnih in drugih nesreč se kot območje za deponijo ruševin določi območje nelegalnega kopa Ježevo na vzhodnem delu občine.
(6) V vseh novih javnih objektih, katerim zakonodaja določa gradnjo zaklonišč, se mora zgraditi ustrezno dimenzionirana zaklonišča.
(območja varstva vodnih virov)
(1) Občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo in varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Skrb za ohranjanje količin in kakovosti zajetih in nezajetih vodnih virov se tudi v prihodnosti vključuje v nadzor nad uresničevanjem režimov vodovarstvenih območij, z urejanjem sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
(2) Potencialne nove vodne vire se zaščiti pred vsemi oblikami onesnaževanja.
(območja sanacij razvrednotenj v krajini)
(1) Razvrednotena območja je treba sanirati (škodljivi posegi v prostor, opuščena območja in objekti, divja odlagališča odpadnega materiala ipd.) ter jih z ustreznimi programi in prostorsko dokumentacijo urediti v prejšnje stanje oziroma jim nameniti nov program oziroma dejavnost.
(2) Tako območje je nelegalni kop na vzhodnem delu občine (Onkraj Meže), ki se ga sanira z možnostjo reševanja problema gradbenih odpadkov ter se ga po izvedeni sanaciji rekultivira v površine kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč.
(3) Drugo območje sanacije je nelegalni kop pri spodnji postaji sedežnice, opredeljeno kot območje ME96-OPPN*.
(usmeritve za umeščanje gospodarske javne infrastrukture)
(1) Trase infrastrukturnih vodov je treba načrtovati čim bolj racionalno, v obstoječih infrastrukturnih koridorjih, tako da se čim manj prizadene enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter prepreči motnje v vidnem dojemanju prostora. Infrastrukturni koridorji naj se izogibajo območjem in objektom kulturne dediščine in območjem ohranjanja naravnih vrednot. Oblikovanja brežin, objektov, protihrupnih ograj, zasaditve, ureditve vodotokov ipd. ob prometnicah se izvedejo ob upoštevanju krajinskih značilnosti območij, prek katerih potekajo.
(2) Novi energetski in telekomunikacijski infrastrukturni vodi se na območju naselja Mežica izvedejo podzemno, prav tako se podzemno izvedejo obstoječi vodi v naselju, ki se preurejajo.
(3) Nadzemni vodi se ohranjajo ali na novo gradijo v primerih, ko za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih možnosti, če gre za poseg na območje ohranjanja narave in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg v tla ni dovoljen.
1.6 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) V izvedbenem delu tega akta so določena območja naslednjih namenskih rab zemljišč (v nadaljnjem besedilu: ONR): območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča.
(2) Določanje novih stavbnih zemljišč, ki izhaja iz potrebe po širitvi, mora biti izvedeno po predhodni strokovnih presoji v okviru priprave sprememb in dopolnitev tega OPN.
(3) Najboljša in druga kmetijska zemljišča so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v do sedaj veljavnih prostorskih sestavinah planskih aktov občine ter ob upoštevanju podatkov o dejanski rabi kmetijskih zemljišč.
(4) Gozdna zemljišča so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v do sedaj veljavnih prostorskih sestavinah planskih aktov občine in evidenc v gozdnogospodarskem načrtu.
(5) Vodna zemljišča so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v do sedaj veljavnih prostorskih sestavinah planskih aktov občine in prikazov v digitalnih topografskih podatkih ter digitalnih ortofoto načrtov.
(6) Območja poplavne ogroženosti so določena na podlagi izdelane študije poplavne in erozijske nevarnosti. Stavbna zemljišča, na katerih je s študijo opredeljena poplavna ogroženost, ohranijo status stavbnih zemljišč, vendar gradnja do izvedbe predpisanih omilitvenih ukrepov ni dovoljena.
(7) Druga zemljišča (npr. za infrastrukturo) so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v do sedaj veljavnih prostorskih sestavinah planskih aktov občine, digitalnih topografskih podatkov in ob upoštevanju smernic nosilcev urejanja prostora.
1.7 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
PIP določajo pogoje za načrtovanje posegov v prostor glede namembnosti, lege, velikosti, oblikovanja, parcelacije, priključevanja objektov na GJI in GJD, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb, varovanja zdravja ljudi.
(1) Izvedbeni del OPN določa PIP za posamezna območja PNR in za posamezne EUP.
(2) Izvedbeni del OPN prav tako določa dopustno rabo za posamezna območja NRP in za posamezne EUP.
1. Enote urejanja prostora, namenska raba in dopustna izraba prostora
(splošna določila o enoti urejanja prostora)
(1) Območje občine se deli na EUP. V njih so določeni pogoji za urejanje:
– posameznih naselij oziroma njihovih delov, kadar se naselje glede na tipologijo gradnje in razvoj dejavnosti deli na več enot;
– posameznih zaključenih območij razpršene poselitve, načrtovanih območij za razvoj turizma in ostalih zaključenih območij v odprtem prostoru občine.
(2) Za posamezno EUP veljajo:
– splošni PIP za urejanje prostora, ki so navedeni v tem odloku;
– PIP, ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab.
(3) Preglednice vsebujejo: oznako EUP, PNR, tipologijo pozidave ter način urejanja.
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje EUP so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000, kjer meje EUP praviloma potekajo tudi po parcelnih mejah. Povsod tam, kjer meje EUP ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej EUP je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje EUP ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje EUP odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja prostora, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba pred začetkom pridobivanja projektnih pogojev, soglasij ali soglasij za priključitev, izvesti predpisan postopek uskladitve meja.
(5) V primerih, ko je za določitev meje med območji NRP uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacijo poda občina v obliki upravne odločbe.
(splošna določila o namenski rabi prostora in podrobni namenski rabi prostora ter tipologiji gradnje)
(1) S tem OPN so določene naslednje vrste območij NRP in PNRP:
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
S | območja stanovanj |
| SS | Stanovanjske površine |
| SK | Površine podeželskega naselja |
C | Območja centralnih dejavnosti |
| CU | Osrednja območja centralnih dejavnosti |
| CD | Druga območja centralnih dejavnosti |
I | Območja proizvodnih dejavnosti |
| IG | Gospodarske cone |
B | Posebna območja |
| BT | Površine za turizem |
Z | Območja zelenih površin |
| ZS | Površine za oddih, rekreacijo in šport |
| ZP | Parki |
| ZD | Druge urejene zelene površine |
| ZK | Pokopališča |
P | Območja prometnih površin |
| PC | Površine cest |
| PO | Ostale prometne površine |
O | Območja okoljske infrastrukture |
E | Območja energetske infrastrukture |
A | Površine razpršene poselitve |
| Razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč – informacija o dejanskem stanju) |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K1 | Najboljša kmetijska zemljišča |
K2 | Druga kmetijska zemljišča |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
G | Gozdna zemljišča |
Gv | Varovana gozdna zemljišča |
IV. OBMOČJA VODA |
V | Površinske vode |
| VC | Celinske vode |
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
L | Območja mineralnih surovin |
| LN | Površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
(2) Delitev prostora občine po katastrskih občinah, ki v poimenovanju EUP predstavlja črkovno oznako:
ME | Mežica |
LO | Lom |
ON | Onkraj Meže |
TA | Tokraj Meže |
PL | Plat |
2. Splošni prostorski izvedbeni pogoji
(1) Splošni PIP veljajo za vse EUP, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
(2) Geološkega mnenja ni treba izdelati v primeru izdelave zazidalnih ali urbanističnih preizkusov, vendar se tako pridobljeni projektni pogoji oziroma soglasja za priključitev na GJI/GJD ne morejo uporabljati v nadaljnjih upravnih postopkih oziroma se štejejo kot neuradne predhodne informacije.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov)
PIP so, glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov, podrobno opredeljeni v preglednicah podrobnih meril in pogojev posameznih PNR.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov so opredeljene v prilogi po posameznih NRP. Njihova gradnja je dopustna, če ni v podrobnejših PIP drugače opredeljeno.
(2) Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov so dopustne, če niso v nasprotju s področnimi predpisi. Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe.
(3) Gradnja majhnih stavb je možna na gradbeni parceli, na kateri je že zgrajen osnovni objekt pod pogojem, da ni presežen s tem odlokom določen FZ.
(4) Pri večstanovanjskih objektih (tri in več stanovanj) nezahtevni in enostavni objekti niso dopustni kot posamični objekti, ampak le kot skupna ureditev za potrebe celotnega objekta.
(5) Pri ograjevanju gradbenih parcel je treba upoštevati tip, material in višino ograj, značilen za zadevno EUP. Zidovi (ne glede na material) niso dovoljeni, razen če so oblikovani integralno kot del objekta in je bilo zanje pridobljeno gradbeno dovoljenje. Ograje (ne glede na zahtevnost), ki mejijo na kategorizirano cesto, se postavljajo v skladu s pogoji upravljavca prometne infrastrukture. Ne glede na ta določila pa ograj kot enostavnih/nezahtevnih objektov ni dovoljeno postavljati na parcelno mejo cestnega telesa. Za potrebe uvoza/izvoza iz gradbenih parcel je obvezno zagotoviti zakonsko določen »preglednostni trikotnik«.
(6) Objekti za oglaševanje se urejajo celovito, na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag ter ob pridobitvi pozitivnega soglasja občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor.
(7) Objekti za rejo živali in objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost se v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča izjemoma lahko gradijo zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču ob pogojih:
– uporaba objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost v korist kmetije (vpis v register kmetijskih gospodarstev, razpolaganje z 2 ha primerljivih kmetijskih zemljišč in da je eden od članov kmetijskega gospodarstva invalidsko in pokojninsko zavarovan kot kmet, pridobi se soglasje pristojnega občinskega upravnega organa);
– objekt se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe kmetije, praviloma v največji oddaljenosti 25 m od meje stavbnega zemljišča oziroma gradbene parcele oziroma stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov;
– pri umeščanju v gozd se pridobi tudi soglasje pristojnega zavoda za gozdove.
(8) Gradnja čebelnjakov je dopustna do največ 20 m2 BTP ob pogoju, da je investitor registriran čebelar. Pri umeščanju v gozd se pridobi tudi soglasje pristojnega zavoda za gozdove.
(9) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki se štejejo za nezahtevne ali enostavne, se v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča izjemoma lahko gradijo zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču ob pogojih:
– uporaba objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost v korist kmetije (vpis v register kmetijskih gospodarstev, razpolaga z 2 ha primerljivih kmetijskih zemljišč in da je eden od članov kmetijskega gospodarstva invalidsko in pokojninsko zavarovan kot kmet), pridobi se soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo;
– objekt se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe kmetije, praviloma v največji oddaljenosti 25 m od stavbnega zemljišča oziroma ge, namenjene gradnji oziroma stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov;
– gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov (kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča, napajalno korito, krmišče, obora, grajena ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, poljska pot in gozdna prometnica) je dopustna tudi na dislociranih lokacijah;
– pri umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor;
– pri umeščanju v gozd se pridobi tudi soglasje pristojnega zavoda za gozdove.
(10) Ne glede na spreminjanje državne zakonodaje za posamezne namene enostavnih/nezahtevnih objektov veljajo glede odmikov takšnih objektov bodisi od parcelnih mej ali sosednjih objektov, kot tudi največjih bruto površin, največjih višin stavb ali največjih bruto volumnov določila tega odloka.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o vrstah dopustnih posegov)
(1) Namembnost območja EUP je določena z dopustnimi dejavnostmi na posameznih PNR.
(2) Na celotnem območju, ki se ureja s tem OPN, so dopustne naslednje vrste posegov pod naslednjimi pogoji:
– za obstoječe zakonito zgrajene objekte se dovoli njihovo vzdrževanje, rekonstrukcije ter odstranitev objektov za gradnjo na mestu odstranjenega objekta;
– dozidave in nadzidave obstoječih stavb (razen objektov razpršene gradnje, ki ne ležijo na stavbnem zemljišču) se dovolijo v tlorisni velikosti do 50% BEP osnovnega objekta, in sicer na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s pogoji glede lege in odmikov ter z drugimi pogoji, podanimi za posamezno PNR. Dozidava ali nadzidava, večja od 50% obstoječe BEP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo;
– spremembe namembnosti v takšni meri, da se ne spreminja pretežne namembnosti območja;
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, kolikor so v skladu z namensko rabo in resorno zakonodajo;
– ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zlasti protipoplavni ukrepi;
– ureditve javnih parkirišč, če ta mejijo na območja izhodiščnih točk turizma in rekreacije v naravi;
– ureditve zelenih površin.
(3) Dovoljeno je odstopanje namembnosti posameznega objekta od predpisane namembnosti za posamezno območje, če ima obstoječi objekt drugačno namembnost določeno z veljavnim gradbenim dovoljenjem za največ 5% od BEP ali BEV, kot so le-ti opredeljeni v GD. Za takšne objekte ne veljajo določila glede dozidave in nadzidave iz drugega odstavka tega člena; dozidave ali nadzidave niso možne in so dovoljena le nujna vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
(4) Nadzidave in spremembe namembnosti iz nezahtevnih in enostavnih objektov v stanovanjske in v nestanovanjske stavbe niso dovoljene. Spremembe podrobnejše namembnosti nezahtevnih in enostavnih objektov so možne le znotraj istega sklopa, kot ga določa državna zakonodaja in znotraj višinskih, tlorisnih in oblikovnih določil taiste zakonodaje.
(5) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so opredeljeni kot razpršena gradnja, je dopustna izvedba vzdrževalnih del, rekonstrukcije in odstranitev objektov. Dozidave in nadzidave, ki niso rekonstrukcija, niso možne.
(6) Na vseh območjih je dovoljena gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega, kanalizacijskega, distribucijskega plinovodnega, toplovodnega, podzemnega elektroenergetskega omrežja, podzemnega omrežja širokopasovnih povezav ter omrežja javne razsvetljave, razen v primerih, ko takšno gradnjo ne dovoljujejo/omogočajo določila posebnih PIP. Gradnja prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter komunikacijskih omrežij je dovoljena le pod posebnimi pogoji, ki so navedeni v poglavju Splošni PIP glede priključevanja objektov na GJI in GJD.
(7) Na območjih, za katere se pripravi OPPN, so pred sprejemom OPPN dopustni naslednji posegi:
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter rekonstrukcije, dozidave obstoječih objektov;
– gradnja majhnih stavb na obstoječih gradbenih parcelah kot dopolnitev obstoječe zazidave in gradnja ograj;
– gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na območju kmetije kot nadomestitve obstoječih objektov;
– odstranitve obstoječih objektov;
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki ne onemogočajo kompleksnega načrtovanja z OPPN;
– gradnja pomožnih objektov, namenjenih obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;
– tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o legi objektov)
(1) Odmik gradnje od parcelnih mej je predpisan tako, da ni motena sosednja posest in je možno nemoteno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele zadevnega objekta.
(2) Odmiki od mej sosednjih zemljišč so določeni na naslednji način:
– stavbe (nad terenom, na terenu in pod njim), če ni z regulacijskimi črtami ali z gradbeno črto obstoječih objektov določeno drugače, razen v primeru gradnje v nizu, morajo biti od meje sosednjih zemljiščih s svojimi najbolj izpostavljenimi točkami odmaknjeni vsaj 4,00 m;
– regulacijska linija garaž oziroma izvozov iz zaprtih/odprtih parkirnih prostorov, katerih izvoz ni pravokoten na os javne prometnice, znaša najmanj 6,00 m obcestnega sveta oziroma, če le-ta ni odmerjen, najmanj 6,00 m od roba utrjene bankine, a najmanj 5,00 m od parcelne meje GJD. S tem naj se zagotovi prostor za začasno zaustavljanje vozila na uvozu;
– objekte GJI je dovoljeno graditi do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da z gradbenimi deli ne posegajo v njih;
– odmike objektov je dovoljeno zmanjšati od predpisanih, če zmanjšani odmik ne ruši z OPN ali OPPN vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na sosednja zemljišča, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglašajo lastniki vseh tangiranih zemljišč in vsi pristojni nosilci urejanja prostora pod pogojem, da se ne načenjajo robovi naselij, ovirajo manipulacije na dvorišču ali zmanjšajo potrebne površine za parkiranje po določilih PIP glede pogojev za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž.
(3) Dovoljeni odmik novih objektov od obstoječih stavb zagotavlja najmanj izpolnjevanje minimalnih svetlobno-tehničnih, požarno-varstvenih, sanitarnih in drugih pogojev, ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru lastne gradbene parcele.
(4) Za zagotavljanje požarne varnosti za vse vrste objektov je potrebno zagotoviti ustrezne odmike od meje parcel in med objekti ter ustrezne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, zagotoviti vire vode za gašenje, zagotoviti neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila.
(5) Za gradnjo objekta na mestu prej zakonito odstranjenega manj zahtevnega ali zahtevnega objekta, ki je imel veljavno gradbeno dovoljenje oziroma uporabno dovoljenje in čigar odmiki od sosednjih zemljišč so bili že poprej drugačni oziroma manjši od odmikov, določenih v tem členu, s tem členom določeni minimalni odmiki ne veljajo. Tak objekt je dovoljeno zgraditi z upoštevanjem odmikov, kot jih je imel odstranjeni objekt, pod pogojem, da se objektu ne bo spreminjala njegova namembnost, da se ne bo povečeval volumen stavbe oziroma njegova bruto uporabna površina, da bo zagotovljeno zadostno število parkirnih mest znotraj gradbene parcele in kolikor njegova lega ni v nasprotju z določili glede leg v varovanih območjih GJI oziroma GJD.
(6) Pri umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati regulacijske črte, prikazane na grafičnih prilogah podrobnih PIP. Če regulacijska črta v prostoru oziroma na grafičnih prilogah podrobnih PIP ni opredeljena, regulacijsko mejo predstavlja meja javne ceste.
(1) Kolikor gradbena parcela meji na gozd, prikazan v NRP, je treba načrtovan objekt odmakniti od gozdnega roba za višino odraslega drevesa oziroma višino robnega gozdnega sestoja tako, da se prepreči škoda na objektih in je omogočen neoviran dostop do gozda. Predpisani odmik je lahko izjemoma tudi manjši, vendar v primeru škode na objektu zaradi vpliva gozda odgovarja investitor tega objekta.
(2) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ne bodo povzročili poslabšanja pogojev za gospodarjenje z gozdovi.
(3) Za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje pristojne službe za upravljanje z gozdovi.
(1) Eno- in dvo-stanovanjske stavbe je možno graditi na stavbnih zemljiščih s PNR: SSe, SSv, SSev, SK in A ne glede na način gradnje (novogradnja, dograditev, rekonstrukcija ali gradnja po odstranitvi nekega drugega objekta) v skladu s predpisanimi faktorji ter ob zadostitvi ostalih pogojev tega odloka oziroma zakonodaje, kot so zadostno število parkirnih mest, odmiki od sosednjih zemljišč in GJI/GJD idr..
(2) Na območju naselja Mežica je mogoča rušitev, rekonstrukcija, dozidava ali novogradnja več-stanovanjskih stavb in ne-stanovanjskih stavb pod pogojem, da to dovoljujejo določila za posamezno PNR. Ob tem mora biti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest v skladu z določili tega odloka ter tako, da se zagotavlja osončenost sosednjih zemljišč s pripadajočimi objekti in ob zagotavljanju opremljenosti z dvigali, kjer in kot to določa zakonodaja.
(1) Objekti in prostorske ureditve se prilagodijo objektom in ureditvam v okolici po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, ureditvam odprtega bivalnega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora. Uporabljajo se tako elementi tradicionalne arhitekture oziroma tradicionalni gradbeni materiali (npr. kamen, les) kot tudi sodobni materiali (npr. vidni beton, jeklo, vlakno-cementne oziroma polimerne fasadne plošče, nizko sijajna pločevina, steklo ipd.).
(2) Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko dominanto, doseči večjo razpoznavnost območja, z novogradnjami na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v središčih posameznih naselij. Vlagatelj ali odgovorni projektant sta obvezana vsak tak poseg utemeljiti z idejnim projektom, ki vsebuje ustrezen prostorski (3D) prikaz. Za take gradnje je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje občine. Sestavni del obrazložitve je tudi upoštevanje obstoječih dominant in kvalitet v prostoru.
(3) Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen se prilagodi splošni podobi/silhueti v EUP. Dopustne so kritine temnejših odtenkov opečne, sive, grafitno sive, rjave, črne. Na območjih razpršene poselitve (A) se priporoča uporaba lesene, opečne ali betonske kritine. Dopustne so travnate strehe. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Smer slemena poteka vzporedno z daljšo stranico objekta, izjema je možna le pri invertiranih dvokapnicah.
(4) Slemenitev pri prizidkih k osnovnim objektom se prilagodi osnovnemu objektu tako, da z njim zagotavlja najmanj izpolnjevanje minimalnih svetlobno-tehničnih, požarno-varstvenih, sanitarnih in drugih pogojev, ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.
(5) Osvetlitev mansard je dopustna s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo. Na strešinah se dopusti namestitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena streh in so v naklonu strehe. Slemenitev poteka vedno vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen izjemoma, kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice.
(6) Pri stanovanjskih stavbah v nizu ali vrstnih stavbah je treba ob naknadnih spremembah elementov, ki posegajo v gabarit posamezne enote (streha, frčade, izzidki, balkoni itd.) izdelati arhitekturno študijo za celoten niz, ki jo potrdi občina in je sestavni del projektne dokumentacije tangiranega objekta tudi v primeru, če za poseg ni potrebno gradbeno dovoljenje.
(7) Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali).
(8) Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih/fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče. Odgovorni projektant je dolžan barvno uskladiti posamezne elemente fasade, strehe in stavbnega pohištva.
(9) Sestavni del slehernega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, podlag za izvedbe enostavnih ali nezahtevnih objektov ali posegov v primeru vzdrževalnih del (zamenjava stavbnega pohištva na obodnicah, zamenjava kritine ali barvanje fasade) je tudi potrjena barvna lestvica stavbnega pohištva na obodnicah, kritine ali barve fasade, izdana v obliki soglasja s strani občine. Barvna lestvica stavbnega pohištva na obodnicah, kritine in fasade, vključno s coklom, je sestavni del risnih in pisnih prilog map št. 0 in št. 1 projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pisnih in risnih podlag za izvedbe enostavnih ali nezahtevnih objektov ali pa v posegov v primeru rednega vzdrževanja: zamenjava stavbne kritine, zamenjava stavbnega pohištva po obodnicah in strešinah, obnova ali zamenjava končnega sloja fasade oziroma njenih posameznih elementov.
(10) Občina lahko poseben barvni sistemi bodisi dovoljenih ali nedovoljenih barv objavi tudi v posebnem občinskem odloku.
(11) Ne glede na določila zgornjih odstavkov tega člena lahko pristojni občinski organ izjemoma dovoli, v obliki projektnih pogojev ali soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljena, tudi iz okolja izstopajoče barvne kombinacije fasadnih, stenskih ali strešnih elementov, če to izhaja iz zasnove ali namena stavbe oziroma kvalitet arhitekturne zasnove in je bila k projektu priložena posebna strokovna študija.
(12) Za vzdrževanje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. Pri vzdrževanjih, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov krajevno značilne arhitekture je treba ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditev odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. Za objekte, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se gradnja načrtuje in izvaja s sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo kulturne dediščine.
(13) Enostavni in nezahtevni objekti: največja višina enostavnih in nezahtevnih objektov ne sme presegati 5,0 m. Opredeljena omejitev višine ne velja za nezahtevne in enostavne stavbe, ki jim največjo višino določa že zakonodaja. Višina se meri od pohodnice do slemena stavbe. Bruto volumen enostavnih in nezahtevnih objektov ne sme presegati petkratnika njegove bruto površine. Opredeljena omejitev ne velja za nezahtevne in enostavne stavbe, ki jim bruto volumen določa že zakonodaja.
(14) Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam. Pri določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt s pritličjem navezuje na koto opredeljenega javnega prostora v okviru normativov glede največjih dovoljenih naklonov klančin ali stopnišč.
(15) Vlagatelji katerekoli oblike gradnje, za katero je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, so dolžni pridobiti soglasje pri pristojnem upravnem organu občine.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o gradbenih parcelah)
(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela. Določi se ji velikost, lega in oblika. Za gradnjo stavbe na predhodno določenem stavbnem zemljišču se preveri ustreznost velikosti, lege in oblike gradbene parcele.
(2) Velikost gradbene parcele se določi tako:
– da se na parceli opredeli površine za gradnjo stavb, infrastrukturnih objektov, potrebne parkirne in manipulacijske površine, površine, namenjene zagotavljanju požarne varnosti in zelene površine, opredeljene glede na namen gradnje,
– da se upošteva s tem odlokom določene faktorje (FZ, FI, FPPP, DOBP), minimalne odmike od posestnih meja ter splošne PIP o legi objektov,
– na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v mestnem jedru) površin iz prve alineje tega odstavka ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se parkirne, manipulacijske in zelene površine zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. V ta namen mora investitor obvezno z občino ali lastniki takšnih površin za mirujoči promet skleniti ustrezno služnostno pogodbo za ureditev pravic parkiranja, ki predstavlja izrecni pogoj za izdajo soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljena oziroma k drugačni obliki upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
(3) Lega in oblika gradbene parcele se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov, tako da je za predvideno gradnjo možno zagotoviti:
– dostop do javne ceste,
– minimalno zahtevano komunalno opremo,
– skladnost z obstoječo kakovostno oziroma značilno parcelacijo v EUP,
– skladnost z obstoječo reliefno razgibanostjo zemljišča,
– mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito okolice, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o parcelacijah)
(1) Za kmetije in kmetijske objekte se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju velikosti objektov, potreb po modernizaciji, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije) in vitalnosti kmetije.
(2) Za stanovanjske in večstanovanjske objekte se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju velikosti objektov, prostorskih potreb, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (vključno dostop, parkirišča, manipulacijski prostor, zbiranje odpadkov oziroma ekološke otoke). Za nove prosto stoječe eno ali dvostanovanjske stavbe morajo imeti gradbene parcele površino večjo od 350 m2.
(3) Za proizvodne objekte in delavnice se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju velikosti objektov, potreb po modernizaciji, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (vključno dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije) in vitalnosti dejavnosti.
(4) Za ostale objekte se velikost gradbene parcele določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja, ob upoštevanju meril in pogojev glede lege, velikosti in zmogljivosti objektov iz tega odloka.
(5) Delitev obstoječih zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste in pod obvezo pridobitve potrdila o namembnosti zemljišč za potrebe parcelacije. Gradbeno parcelo je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot eno samo oziroma v izjemnih primerih več celovitih zemljiških parcel.
(6) Delitev zemljišč, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dovoljena le v primeru, da nova parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje gradbene parcele v skladu z določili tega odloka, preostali del zemljišča pa je take oblike, lege in velikosti, da predstavlja samostojno gradbeno parcelo.
(7) Zemljiška parcela, na kateri je predvidena gradnja, ne more imeti dvojne NRP ali dvojne PNR. V primeru dvojne NRP je obvezno parcelo razdeliti tako, da se stavbno zemljišče loči od zemljišč drugačne namenske rabe. V primeru, ko parcela objekta leži v dveh EUP, veljajo za gradnjo tega objekta določila tiste, v kateri leži večji del parcele. Objekt je lahko del ene same EUP.
(8) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim gradbena parcela ni bila določena, se razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta, določi na podlagi upravnih dovoljenj za gradnjo. Če ta ne obstajajo oziroma gradbena parcela v njih ni bilo določena, se parcela določi v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površine ni dovoljeno zmanjševati. Pri tem ni treba upoštevati določil odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, DOBP, FPPP, število parkirišč, igrišča, zelenice.
(9) Ne glede na zgoraj navedena določila, je delitev parcel možna za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture, v skladu z zahtevami za izgradnjo javnega infrastrukturnega objekta, kamor pa ne spadajo hišni priključki za zagotavljanje komunalne opremljenosti posameznih (samostojnih ali povezanih) stavbnih zemljišč.
(oblikovanje okolice objektov, zasaditve in urejanje odprtih površin)
(1) V največji meri se ohranja avtohtona vegetacija, pri novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve dreves iglavcev (razen pacipres) v urbanih območjih (na javnih ali zasebnih površinah) zaradi nizkih korenin teh dreves niso dovoljene oziroma so možne le znotraj načrtov krajinske arhitekture za območja OPPN.
(2) Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti javnih cest/prometnic.
(3) V neposredni okolici (razdalja ≤ 20,0 m) objektov v javni rabi in na območjih javnih stanovanj je prepovedano uporabljati vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge rastlinske dele.
(4) Višinske razlike med gradbenimi parcelami se praviloma urejajo s travnatimi/zatravljenimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le v primerih, ko drugačna zavarovanja brežin niso možna zaradi tehničnih omejitev (npr. neugodne geološke, geomehanske, hidro-mehanske značilnosti tal ipd.), ali ko gradnja poteka v strmejših področjih (naklon večji od 22,5°).
(5) Oporni zidovi se praviloma ozelenijo, razen v primerih, ko to tehnično ni izvedljivo ali ko je to v nasprotju z oblikovalskimi pristopi obstoječe stavbe oziroma predvidenega objekta.
(6) Ne glede na zapisana določila pa podpornih škarp ni dovoljeno postavljati na parcelno mejo cestnega telesa oziroma objektov javnega značaja (občinske ali državne kategorizirane ceste, ureditvah ob vodnih telesih itd.). Ta določila glede umestitve škarp/podpornih zidov in oblikovanja škarp ne veljajo v primerih, ko se izvajajo ureditve javnega značaja ob infrastrukturnem objektu javnega značaja, veljajo pa splošni PIP iz poglavja 2.1 tega odloka.
(7) Obvezna je usklajenost oblikovanja javnih tlakovanih površin in materialov z arhitekturo robnih objektov, obstoječo urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna.
(8) Na območju naselij se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od osi debla drevesa je najmanj 2 m, če ni s posebnim predpisom drugače določeno.
(9) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, ki imajo pomembno vlogo v prostoru, se odstranjena drevesa nadomestijo na območju gradbene parcele novega objekta v skladu z njegovo namembnostjo in obsegom zelenih površin na parceli. To določilo ne velja za sadna drevesa.
(10) Dostopne poti in funkcionalne površine se prilagajajo terenu tako, da je treba urediti čim manj vkopov in nasipov ter drugih vidno izpostavljenih posegov.
(11) Urejanje zelenih površin in krajinskih ureditev, v sklopu drugih namenskih rab, se izvaja na podlagi projektne dokumentacije, kjer se upošteva: značilnosti terena, rastiščne pogoje, osončenost, oblikovno skladnost z okolico, programsko usklajenost, glede na skupine uporabnikov prostora, zahteve iz predpisov, ki urejajo izbor materialov, rastlin itd.
(12) Obveza občine je v roku, ne daljšem od štirih let od začetka veljave tega OPN, vzpostaviti javni kataster občinskih dreves kot tudi kataster zasebnih dreves znotraj območij urbanističnega načrta oziroma posameznih EUP, katerih obseg na višini enega metra (merjeno ob deblu) znaša več kot 1,25 m oziroma pri specifičnih drevesnih vrstah (npr. okroglokrošnji javor, japonska češnja, octovec/kisovec in podobni) najmanj 0,60 m. Občina bo za ta namen sprejela poseben odlok.
(13) Obveza občine je tudi, da v roku, ne daljšem od štirih let od začetka veljave tega OPN, vzpostavi javni kataster zelenih površin/odprtega javnega bivalnega prostora in v ta namen sprejme poseben odlok.
(pogoji za oblikovanje urbane opreme)
(1) Obvezno je enotno oblikovanje urbane opreme in objektov oziroma predmetov, s katerim se opremljajo odprte bivalne površine/javne površine. Lociranje le-teh je predpisano tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(2) Obveza pri umeščanju spominskih obeležij, turističnih in reklamnih oznak določa, da se z njimi vsebinsko in oblikovno dopolnjuje javni prostor, vizualno ne degradirajo prostora, ne zastirajo značilnih pogledov in ne ovirajo prometa ter vzdrževanja infrastrukturnih naprav.
2.1 Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o priključevanju objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Vsa GJI in GJD se sme načrtovati, graditi, uporabljati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi na vseh območjih, razen na območjih predvidenih OPPN. Na območjih predvidenih OPPN je treba pred sprejemom za vse tovrstne posege izdelati posebno strokovno podlago, ki jo mora z ustreznim sklepom sprejeti občinski svet.
(2) Vsi posegi na GJI ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.
(3) Komunalne vode je treba v čim večji možni meri združiti v isto traso, z upoštevanjem tehničnih normativov sleherne vrste GJI in možnosti dostopa do vodov.
(4) Vsi vodi in objekti GJI morajo biti umeščeni v prostor tako, da sta omogočeni nemoteno obratovanje in vzdrževanje ter da je možno priključevanje objektov nanje.
(5) Vode GJI na urbanih območjih ter na območjih varstva kulturne dediščine, je treba izvesti podzemno. Če je potek vodov predlagan preko območij arheoloških najdišč, se odločitev o poteku vodov sprejme na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)
(1) Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture mora potekati v skladu z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja prometa.
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se:
– znotraj namenske rabe površine za ceste (PC) prenavljajo po določilih resorne zakonodaje;
– znotraj predvidenih OPPN v skladu z določili prvega odstavka prejšnjega člena;
– na preostalih območjih skladno z določili tega odloka ter resorne zakonodaje.
(3) Dovoze in priključke na cestno mrežo je obvezno urediti tako, da bo zagotovljena zadostna preglednost in varnost v prometu. Za vse nove ureditve in posege je treba pridobiti soglasje in dovoljenje upravljavca cest in občine. Na javno cesto je dovoljena priključitev več objektov s skupnim priključkom.
(4) V naseljih je treba ob cestah izvesti hodnike za pešce s poglobitvijo robnikov in javno razsvetljavo. Pri osvetljevanju javnih površin je obvezno upoštevati veljavne področne predpise, upoštevanje prometne varnosti, energetske učinkovitosti in omejitev glede svetlobnega onesnaževanja.
(5) Primarne ceste se na območju naselja (razen, kjer to utemeljeno tehnično ni izvedljivo) izvede v profilu: vozišče 2 x 3,25 m z dodatnimi sredinskimi tretjimi zavijalnimi pasovi 1 x 3,00 m, robni pas 2 x 0,25 m, varovalni pas 0,50 m. Na lokalnih cestah je ob rekonstrukcijah predpisan minimalni profil za javno cesto z voziščem širine 2 x 2,75 m izven naselja in 2 x 3,00 m v naselju ob obveznem upoštevanju naslednjih odstavkov tega člena spodaj, razen kjer to utemeljeno tehnično ni izvedljivo.
(6) Glede na prostorske možnosti se vzdolž vseh cest uredi hodnike za pešce širine 1,50 m in kolesarske steze 2 x 1,50 m.
(7) Istočasno se vzdolž obstoječih prometnic povsod, kjer prostorske možnosti to dopuščajo, pri novih prometnicah pa obvezno, umeščajo najmanj enoredni drevoredi, in sicer na osni razdalji najmanj 6,0 m, a tako, da pri tem ne posegajo v določila člena glede gradnje parkirnih mest. Obveza urejanja drevoredov velja znotraj območja urbanističnega načrta, na ostalih območjih pa je za zagotavljanje trajnostnega razvoja in kvalitete zraka priporočljiva.
(8) Vsa predvidena prečkanja državne in občinske cestne infrastrukture oziroma GJD je treba izvesti s podbijanjem oziroma podvrtanjem vozišča. Prečnega prekopa na cestah se ne dovoljuje. Izjemoma je dovoljeno izvesti prečni prekop pod pogojem, da v primeru, ko podbijanje oziroma podvrtanje cestnega telesa ni izvedljivo, investitor pridobi pravnomočno izjavo pooblaščenega in registriranega izvajalca del o fizični neizvedljivosti podbijanja/podvrtanja ter za izvedbo prečnega prekopa zaprosi za dovoljenje ustrezen državni ali lokalni upravni organ oziroma upravljavca. Pozitivno soglasje mora pridobiti najmanj deset dni pred izvajanjem terenskih del, povezanih s predvidenim prekopom.
(9) Instalacije v cestnem telesu se izvedejo kot napeljave v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez ponovnih posegov v cestno telo.
(10) Gradbena jama se izvede s pravilnim razprtjem in voziščem, zavarovanim proti vdiranju. Na delu trase, kjer se predvidi prečno križanje cestnega telesa s podvrtanjem oziroma podbitjem, je investitor oziroma izvajalec dolžan izvesti sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje vozišča).
(11) Cestno omrežje se gradi in rekonstruira tako, da zagotavlja neovirano dostopnost in uporabnost do javnega prostora vsem skupinam uporabnikov.
(12) Pri rekonstrukciji ali gradnji javnih prometnic se vzporedno z zakonsko predpisano obliko projektne dokumentacije za takšno gradnjo obvezno pripravi tudi projekt neprometnega označevanja.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri izračunu parkirnih mest je treba, glede na namembnost oziroma dejavnost, upoštevati naslednje minimalno število PM:
– stanovanjska enota: ≥ 2 PM/enoto
– počitniška enota: ≥1 PM/enoto
– upravni in poslovni prostori: ≥ 1 PM na 35 m² BTP
– trgovske stavbe: ≥ 1 PM na 25 m² BTP
– obrt, obrtne in industrijske dejavnosti zunaj in znotraj območij IG: ≥ 1,5 PM na 2 zaposlena
– gostinstvo: ≥1 PM na 4 sedeže.
(2) Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi ali večstanovanjskih stavbah se zagotovi najmanj 5% PM oziroma vsaj 1 PM za invalide na ≤ 20 običajnih PM.
(3) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje ali daljše od 10 PM, je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 3 PM. Zahtevana je sorazmerna enakomernost razporeditve dreves.
(4) Za vse ostale dejavnosti, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, velja število parkirnih mest, kot je določeno s Tehničnimi normativi za urejanje mestnih prometnih površin Fakultete za gradbeništvo v Ljubljani oziroma drugimi sprejetimi normativi s tega področja.
(5) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva določila za objekte z največjimi potrebami/zahtevami po istočasnem parkiranju a tako, da se zagotovi najmanj minimalno število PM za sleherno od dejavnosti.
(6) Obstoječih PM ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri novih/predvidenih večstanovanjskih objektih z več kot 14 stanovanjskimi enotami je treba najmanj 50% PM zagotavljati v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča oziroma bi povzročila nesorazmerno velike stroške. »Nesorazmernost« pomeni dvig končne gradbene vrednosti 1,0 m2 bruto uporabne površine stavbe za 50% nad vsoto, kot bi jo zahtevala gradnja brez izvedbe podzemnih garaž.
(7) PM in garaže za dve ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dovoljene. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, T, E, O in F.
(8) Pri gradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti stavb je investitor obvezan na stavbnem zemljišču zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce v skladu z določili resorne zakonodaje in po določilih tega člena. Če le-ta ne more zagotoviti ustreznega števila parkirišč na lastnem zemljišču, je obvezan urediti predpisano število parkirnih površin v obliki parkirišča pogodbeno (služnost ali gradbena pravica) na drugem zemljišču.
(9) Zahteve prejšnjega odstavka ne veljajo, kadar se pri gradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti stavb ne povečuje njihov bruto volumen ali bruto površina za več kot deset odstotkov (≥ 10%).
(10) PM in javne garaže se gradijo in rekonstruirajo tako, da zagotavlja neovirano dostopnost in uporabnost do javnega prostora vsem skupinam uporabnikov.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Pri vzporednem vodenju vodovoda in kanalizacije za odvajanje odpadne vode je treba zagotoviti odmike v skladu z veljavnimi tehničnimi normativi in zakonodajo.
(2) Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, kjer je priključitev na takšno omrežje možna, se morajo priključiti na javno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dovoli začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna.
(3) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti, umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku ne manjšem od 1,00 m od utrjenih površin.
(4) Na območjih obstoječe pozidave se zahteve za zagotavljanje požarne varnosti udejanjajo vzporedno z umeščanjem GJI in javnih prometnic v prostor, na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, pa so sestavni del le-teh in predpogoj za začetek gradnje stavb na teh območjih.
(5) Na območjih razpršene poselitve je mogoča tudi ureditev požarnih bazenov, ki se lahko sekundarno uporabljajo tudi v namene dodatne turistične ponudbe na kmetiji.
(6) Pri umeščanju objektov na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) v prostor je obvezno zagotoviti optimalno delovanje sistema.
(7) Za preprečitev nepooblaščenega pristopa na najožja območja zajetij in vodohranov je obvezno le-ta zavarovati z zaščitno ograjo.
(8) Na območju občine bodo, v okviru usmeritev za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah.
(9) Na trasi izvedenega javnega vodovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj, drogov javne razsvetljave ali gradnja drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje. Na poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(10) Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– da je oddaljenost stavbe oziroma GIO od javnega vodovoda večja od 200,00 m ali
– da je izvedba priključka stavbe oziroma GIO na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški (ta poselitvena območja oziroma njihovi deli so določeni v programu opremljanja zemljišč).
(11) Pri določitvi upravljavcev zasebnih vodovodov je z odlokom določeno, da je obvezno imenovati znanega upravljavca za zasebni vodovod, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem na tem območju ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Celotno kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno vodotesno in preko kolektorjev speljano na čistilno napravo. Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, kjer je priključitev na takšno omrežje možna, se morajo priključiti, v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se na podlagi pozitivnega soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v MČN ali nepretočne greznice. MČN in nepretočne greznice je treba obvezno redno vzdrževati in evidentirati pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(2) Odvajanje padavinskih voda je treba predvideti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki itd.).
(3) Na območjih, na katerih razpoložljivi prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice, s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čisto padavinsko vodo iz navedenih površin je dovoljeno uporabiti tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.
(4) Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se le-ta v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma kontrolirano v recipient.
(5) Padavinske in zaledne vode z zasebnih površin ne smejo odtekati na javne in prometne površine, prav tako pa ne smejo biti speljane v odvajalne naprave padavinskih in zalednih voda z javnih površin, razen v primeru, če je le-to upoštevano pri načrtovanju in gradnji kanalizacijskega omrežja in je bilo za takšen način odvajanja pridobljeno ustrezno soglasje za priključitev.
(6) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih zemljiških parcelah ne smejo odtekati na druge/sosednje parcele brez soglasja lastnikov.
(7) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo potekati izven vozišča. Kadar to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih. Odpadke pooblaščena služba redno odvaža na deponijo komunalnih odpadkov.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke se umešča v objektu ali na gradbeni parceli objekta tako, da so dostopna vozilom za odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, izvajalec javne službe ravnanja z odpadki ob pisnem soglasju pristojne občinske službe, določi zbirno mesto na javni površini. Zbirno mesto se ureja na utrjeni površini.
(3) Prevzemna mesta za komunalne odpadke ne smejo biti na prometnih površinah, pločnikih, zelenicah in vizualno izpostavljena, a hkrati dostopna za vozila, ki zbirajo odpadke.
(4) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih locirajo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Zbiralnice so postavljene na javne utrjene površine z zabojniki za ločene frakcije. V primerih prostorske utesnjenosti ali reliefno ali geološko neugodnih zemljišč je možno postaviti zbiralnico tudi na zasebno zemljišče na podlagi pogodbe z lastniki teh zemljišč.
(5) Obstoječa zbirna mesta odpadkov je možno obnavljati in premeščati, glede na velikost zbirnega mesta pa predvideti tudi ločeno zbiranje, po pogojih upravljavca in občinskega odloka o čiščenju javnih površin ter obveznem zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov.
(6) Nevarne odpadke je treba skladiščiti na območjih, kjer nastanejo, v posebnih namensko zgrajenih skladiščih, do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali končne dispozicije na deponiji nevarnih odpadkov.
(7) Gradbene odpadke investitor na izvoru obvezno zbira ločeno po vrstah gradbenih odpadkov ter za njih zagotoviti oddajo pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem odpadkov.
(8) Investitor v projektni dokumentaciji predvidi odlaganje odkopane rodovitne zemlje na lastni parceli in izjemoma na lokaciji oziroma odlagališču za rodovitno zemljo.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)
(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja se zagotovi stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja ter hkrati prepreči škodljive vplive plinovoda na okolje in obratno. Upoštevati je treba varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo varnostne odmike v odvisnosti od premera in delovnega tlaka ter cone eksplozijske nevarnosti.
(2) Objekti na območju, na katerem je načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, in katerih energetske naprave presegajo skupno moč 20 kW, lahko do njegove izgradnje uporabljajo lastni ali skupni rezervoar za utekočinjeni naftni plin.
(3) Za stavbe (novogradnje in rekonstrukcije) na področju, na katerem je zgrajeno distribucijsko omrežje in katerih energetske naprave (obstoječe ali predvidene) presegajo skupno moč 20 kW, je priključitev na distribucijsko omrežje obvezna, razen če uporablja tiste vire energije, ki po veljavnih standardih in normativih ne onesnažujejo okolja preko dovoljenih meja (t. i. alternativni oziroma trajnostnimi viri energije).
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 10/20 kV ali manj mora biti zgrajeno v podzemnimi izvedbi, praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnega 10/20 kV in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je dovoljena le izven mestnih območij, razen v primeru, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda tega ne omogočajo.
(2) Gradnja elektroenergetskih vodov nazivne napetosti 110 kV ali več je dopustna na območjih, kjer ne omejujejo namenske rabe prostora, določene s tem OPN.
(3) V koridorjih daljnovodov so dopustne gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih linijskih infrastrukturnih objektov, če rekonstruirani ali novozgrajeni daljnovod ne povzroča čezmerne celotne obremenitve območja s sevanjem v bivalnem ali drugem prostoru stavb, v katerih se zadržujejo ljudje.
(4) Objekti za proizvodnjo elektrike iz sončne in vetrne energije so dovoljeni na območjih, določenih v PIP, kot prosto stoječe na tleh, pobočnih terenih, usekih ter kot elementi na strehah in fasadah objektov, pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša. Ti objekti ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij, kulturno dediščino in naravne vrednote. Objekti se smejo postaviti ob upoštevanju veljavne zakonodaje ter ob predhodnem pisnem soglasju pristojnega občinskega organa za urbanistično in prostorsko načrtovanje ter kolikor se posega na območja v njihovi pristojnosti, pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, za varstvo narave ter soglasje pristojnih služb s področja upravljanja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za osvetljevanje javnih površin)
Javna razsvetljava na javnih površinah je neposredno povezana in odvisna od funkcij in pomena posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati predpise v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja ter zagotavljati varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstvo ljudi pred bleščanjem, varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba in za zmanjšanje porabe električne energije.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Podzemni kabli v obliki kabelske kanalizacije, razen sistemov brezžičnih povezav, so predpisana oblika izvedb komunikacijskih omrežij. Izven naselij je izjemoma dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov. Vlagatelji so obvezani izjeme dokazati na podlagi strokovnih podlag, ki s primerjalnimi parametri dokažejo upravičenost le-teh.
(2) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe trase TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje pristojnega upravljavca omrežja.
(3) V naseljih je treba zagotoviti tolikšno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.
(4) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije, anten in radarjev je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– objekte in naprave mobilne telefonije se sme umeščati na lokacije izven stanovanjskih območij in območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov in športno rekreacijskih centrov;
– objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati na območja in v objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti;
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno postaviti tudi na manj kvalitetna kmetijska in v gozdna zemljišča, vendar objekti ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij, vplivati na kulturno dediščino in naravne vrednote. Objekti se smejo postaviti ob upoštevanju veljavne zakonodaje ter, kolikor se posega na območja v njihovi pristojnosti, ob predhodnem pisnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, za varstvo narave ter soglasja pristojnih služb s področja upravljanja s kmetijskimi zemljišči in gozdom;
– objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na objekte kulturne dediščine.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za prostorski razvoj na varovanih območjih obstoječe gospodarske javne infrastrukture)
(1) Varovalni koridorji posameznih objektov GJI so določeni v področnih predpisih.
(2) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dovoljena gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji;
– stanovanjskih objektov;
– objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva;
– objektov, v katerih se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti;
– igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(3) Pri graditvi in postavljanju objektov na območju občine je treba upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa, ki jih predstavljajo:
– objekti, inštalacije in naprave, ki so višji kot 30 m in stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m;
– vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, daljnovodi in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m;
– objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25,00 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju navedenih objektov je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojnega nosilca urejanja prostora k lokaciji oziroma izgradnji takega objekta, objekt pa označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
(način možne oskrbe objektov, kolikor izgradnja gospodarske javne infrastrukture ali grajenega javnega dobra ni predvidena)
(1) Na območjih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, so investitorji obvezani zgraditi lastno vodovodno zajetje s cevovodom in pridobiti z zakonom predpisano potrdilo o neoporečnosti vode na podlagi kemične in bakteriološke analize vodnega vira.
(2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda na posameznem območju, so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice oziroma namestitev MČN, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena oseba/organizacija na CČN.
(3) Na območju razpršene poselitve se novogradnje pogojuje z izgradnjo MČN, obstoječa razpršena poselitev pa se glede na aglomeracije (pod 50 PE) obvezno ureja s skupnimi MČN.
2.2 Varstvo kulturne dediščine, narave in okolja, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva kulturne dediščine, narave in okolja, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, obramba ter varovanje zdravja ljudi)
(1) Gradnje in prostorske ureditve so dopustne v vseh območjih urejanja, kakor jih določa ta odlok in če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi.
(2) Za obratovanje naprave, ki povzroča onesnaževanje večjega obsega ter za druge naprave je treba v skladu z veljavnim zakonom o varstvu okolja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, če se v njih izvaja dejavnost, ki povzroča emisije v zrak, vode ali tla, za katere so predpisane mejne vrednosti. Za druge naprave, za katere okoljevarstveno dovoljenje ni potrebno, se skladnost s predpisi ugotavlja s strokovno oceno.
(3) Občina Mežica bo, skladno s svojo pristojnostjo, zagotavljala varovanje zdravja ljudi ter varno bivalno okolje s spremljanjem kazalcev stanja okolja (hrup, EMS, onesnaženost tal, vode in zraka) v času izvajanja tega prostorskega akta.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(2) Območja varovanj in omejitev s področja varstva kulturne dediščine so razvidna iz Prikaza stanja prostora, ki je priloga k temu aktu, veljavnih področnih predpisov in drugih uradnih evidenc.
(3) Za posege v kulturni spomenik, njegovo vplivno območje, varstveno območje kulturne dediščine ali registrirano kulturno dediščino z vplivnim območjem, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, je treba pridobiti kulturno varstveno soglasje pristojne službe za varovanje kulturne dediščine.
(4) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturno varstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(5) Na območjih in objektih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zviševanju njene vrednosti in dediščino varujejo na mestu samem (in situ).
(6) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(7) Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote dediščine (npr. gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine). To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(8) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. Morebitni vplivi morajo biti v projektni dokumentaciji detajlno prikazani, zanje pa je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe za varovanje kulturne dediščine.
(9) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja.
(10) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine.
(11) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni razglašena za kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni.
(12) Za posamezno registrirano kulturno dediščino veljajo, poleg določb prejšnjega odstavka tega člena, tudi dodatni prostorski izvedbeni pogoji:
– Za registrirano stavbno kulturno dediščino velja, da se ohranjajo: tlorisna in višinska zasnova (gabariti), gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, sestavine in pritikline, stavbno pohištvo in notranja oprema, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih), celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine), zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
– Za registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo: naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), prostorsko pomembnejše naravne prvine (npr. drevesa), prepoznavna lega v prostoru, naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
– Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
– Za registrirano memorialno dediščino se ohranjajo varovane vrednote: avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
– V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(13) V primeru odkritja nove kulturne dediščine, je treba o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave)
(1) Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege na območij ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varstvo narave.
(2) Na območjih habitatnih tipov in prednostnih habitatnih tipov je gradnja možna pod določenimi pogoji in z upoštevanjem varstvenih ciljev. Izjemoma so dovoljeni posegi za gradnjo komunalne infrastrukture v soglasju in pod nadzorom pristojne službe za ohranjanje narave.
(3) Naravne vrednote se varujejo v skladu z Naravovarstvenimi smernicami (ZRSVN, OE Maribor), ki se hranijo na sedežu občine. Ohranjanje naravnih vrednot se izvaja skladno z varstvenimi režimi in usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot, varovanih in zavarovanih območij.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo zraka)
(1) Pri zasnovi nove zazidave je treba upoštevati prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka.
(2) Objekti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka, je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim.
(3) Stavbe je treba, kjer je to mogoče, priključiti na daljinsko ogrevanje ali plinovod oziroma jih projektirati in zgraditi v skladu z določili zakonodaje o učinkoviti rabi energije in usmeritvami za trajnostno gradnjo in razvoj.
(4) Stavbe morajo biti grajene tako, da se upoštevajo veljavni predpisi s področja učinkovite rabe energije v objektih ter rabe obnovljivih virov energije.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda in tal)
(1) Za vsak poseg, ki bi lahko začasno ali trajno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami.
(2) Upoštevajo se omejitve pri poseganju na priobalna zemljišča, glede na razvrstitev med vodotoke prvega in drugega reda. Vodotoki prvega reda so Meža in vodotoki, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo. Vsi ostali vodotoki sodijo med vodotoke drugega reda.
(3) Na vodovarstvenih območjih je treba komunalne odpadne vode iz objektov priključiti na kanalizacijski sistem ter zagotoviti čiščenje odpadne vode na čistilni napravi.
(4) Na kmetijskih površinah, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju, je treba upoštevati predpise glede vnosa hranljivih snovi v tla.
(5) Za gradnjo na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za varstvo voda. Pri posegih na vodovarstvena območja je treba upoštevati državne in občinske predpise za ta območja.
(6) Raba površinskih voda ali podtalnice sta dovoljeni le pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(7) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(8) Pri načrtovanju poteka tras GJI je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov in njihova prevodna sposobnost.
(9) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen posegov, ki jih dovoljuje zakon s področja urejanja voda ter s soglasjem pristojnega organa za upravljanje z vodami.
(10) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, se lahko izvajajo rekonstrukcije, spremembe namembnosti ali nadomestne gradnje le, če:
– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
– se s tem ne poslabšuje stanje voda,
– je omogočeno izvajanje javnih služb,
– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
– se z rekonstrukcijo ali nadometno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(11) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
(12) Zgornjega onesnaženega sloja zemljine ni dovoljeno uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje kmetijskih zemljišč. Take zemljine tudi ni dovoljeno odlagati na že (okoljsko) sanirane površine.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Novogradnja objekta, ki je vir EMS ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, določene v predpisu o EMS v naravnem in življenjskem okolju.
(2) I. stopnja varstva pred sevanjem velja za območja z namensko rabo: S, C, B, ZS, ZK, ZP ter A.
(3) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za območja brez stanovanj ali začasnega bivanja: I, P, T, E, K, G, V, L, f ali OO. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu prometu.
(4) Pri umeščanju objektov ali naprav, ki predstavljajo vir EMS, je treba upoštevati minimalne odmike od stavb, v katerih se začasno ali stalno zadržujejo ljudje, kot to določa veljavna resorna zakonodaja.
(5) Za gradnjo objektov, ki so viri EMS, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(6) Pri umeščanju objektov v prostor naj se upošteva veljavna resorna zakonodaja s področja varstva pred EMS, zlasti z vidika varovanja zdravja ljudi.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred hrupom)
(1) Na območju, ki se ureja s tem odlokom, so v skladu z veljavnim predpisom o hrupu v naravnem in življenjskem okolju določene naslednje stopnje varstva pred hrupom:
– I. stopnja varstva pred hrupom velja za mirna območja na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin prometne infrastrukture, območij gozdov za izvajanje gozdarskih dejavnosti, območij za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter na območjih izvajanja ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– II. stopnja varstva pred hrupom: čiste stanovanjske površine (SS) ter posebno območje, ki je namenjeno površinam za turizem (BT);
– III. stopnja varstva pred hrupom: območja z namensko rabo prostora A, C, Z in VC;
– IV. stopnja varstva pred hrupom: območja z namensko rabo prostora K, G, IG, LN, P, E in O.
(2) Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih o varstvu pred hrupom. Novogradnje, rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom, oziroma ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom na območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.
(3) Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za zagotavljanje osončenja)
(1) Za vse posege, razen za rekonstrukcije in spremembe namembnosti, je treba stanovanjskim bivalnim prostorom zagotoviti minimalno osončenje.
(2) Ustreznost se dokazuje z elaboratom osenčenja, iz katerega mora biti na fasadah prizadetih objektov razviden potek senc na dan 21. 3., 23. 9. in 21. 12., in sicer ločeno zaradi reliefa in vpliva objektov.
(3) Bivalni prostori v stanovanjskih stavbah, na katere vpliva osenčenje, morajo biti osončeni:
– 21. 12.: najmanj 1 h;
– 21. 3. in 23. 9.: najmanj 3 h.
(4) Če se z elaboratom dokaže prekomerno osenčenje zaradi reliefa, v elaboratu ni treba dokazovati senc zaradi objektov in ni treba dokazovati in zagotavljati zgoraj navedene potrebne dolžine osončenja.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji na erozijskih in plazljivih območjih)
(1) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča, in sicer na naslednje načine:
– zadrževanje voda z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi povzročilo dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(2) Za vse posege na plazljivih območjih je treba pridobiti mnenje pristojnih služb.
(3) Na erozijskem območju je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnje na območjih potresne ogroženosti)
(1) Za gradnjo na območju potresne nevarnosti je treba upoštevati vse zakonsko predpisane pogoje.
(2) Za gradnjo na vseh reliefih, katerih naravni naklon je večji od 35% (α≥16°), je treba istočasno pridobiti zakonsko ustrezno geomehansko poročilo, ne glede na to, ali je zemljišče kakorkoli rizično v kateremkoli režimu.
(3) Po karti potresne nevarnosti (ARSO) je celotna občina v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,125.
(prostorski izvedbeni pogoji za prostorski razvoj na poplavnih območjih in z njo povezano erozijsko ogroženostjo)
(1) Na poplavnih območjih, opredeljenih s kartami poplavne nevarnosti ter razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne poveča obstoječa poplavna ogroženost.
(2) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor, pomeni povečanje obstoječe poplavne ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev oziroma sočasno z gradnjo izvesti omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti.
(3) Za posamezne EUP so v študiji poplavne nevarnosti in študiji razredov poplavne nevarnosti določeni protipoplavni ukrepi, ki pa se lahko izvedejo tudi v sosednjih EUP, če so tako opredeljeni omilitveni ukrepi oziroma to izhaja iz zagotavljanja njihove celovitosti.
(4) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno študijo poplavne nevarnosti, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže ažurirano stanje poplavnih območij, poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti. Pri načrtovanju prostorskih ureditev se upošteva tiste omilitvene ukrepe, ki so predvideni z zadnjo potrjeno študijo poplavne nevarnosti.
(5) Na obstoječih pozidanih stavbnih zemljiščih, ki so poplavno ogrožena, veljajo do izvedbe celovitih protipoplavnih ureditev ukrepi zaščite in reševanja. Ti so opredeljeni z veljavnim odlokom o zaščiti in reševanju Občine Mežica.
(prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
(1) Za primer naravnih in drugih nesreč so določena naslednja območja:
– območja evakuacijskih zbirališč: Trg svobode: hotel Lipa, Prežihova ulica: Narodni dom Mežica, Stržovo št. 1, Mrvovo št. 3, Senčna vas št. 1, CŠOD, spodnji Reht.
– območja evakuacijskih sprejemališč: stadion NK Akumulator Mežica, Knapovška št. 19.
– območja lokacij za postavitev začasnih bivališč: stadion NK Akumulator; Knapovška 19.
– objekti, v katerih je možna začasna nastanitev: Športna dvorana OŠ Mežica (Partizanska št. 16), Apartmaji Krebs (Podjunska ulica št. 4), CŠOD Dom Peca (Breg št. 13).
(2) Za zagotavljanje pokopa živalskih kadavrov je predvideno območje nad pokopališčem Mirje.
(3) Pri načrtovanju poselitvenih območij se predvidi graditev zaklonišč, v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
(4) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »Zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za zagotovitev neovirane dostopnosti do javnega prostora vsem skupinam uporabnikov)
(1) V javnem prostoru je pri prenovah ali novogradnjah le-teh obvezno zagotavljati neovirano dostopnost in uporabnost javnega prostora za vse skupine uporabnikov, še posebej pa za gibalno ovirane in uporabnike s posebnimi potrebami ter slepe, slabovidne in gluhe.
(2) Pri projektiranju javnih prostorov se poleg obstoječih veljavnih zakonov, uredb, pravilnikov ali tehničnih smernic in standardov (veljavnih v EU ali R Sloveniji) uporabljajo tudi primeri dobre prakse.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za člene, vezane na področno zakonodajo)
(1) V vseh členih, kjer so določbe vezane na področno veljavno zakonodajo, se upoštevajo pri postopkih vsakokratne spremembe teh zakonskih predpisov.
(2) Zaradi sprememb zakonskih predpisov ni nujno spreminjati določb tega odloka, pač pa se tudi te spremembe zajame v sklopu sprememb in dopolnitev tega odloka in se uporabljajo neposredno.
3. Podrobni in posebni prostorski izvedbeni pogoji
3.1 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne podrobnejše namenske rabe
(odnos do splošnih prostorskih izvedbenih pogojev)
Splošni PIP oziroma splošna merila in pogoji veljajo za vse posamezne sklope PNR na celotnem območju OPN, ob tem, da so s posebnimi pogoji in določili, opredeljenimi v nadaljevanju, za posamezno območje urejanja določeni dodatni pogoji oziroma dodatna določila.
(razpršena gradnja, ki ni prikazana na stavbnih zemljiščih)
(1) Na kmetijskih (K1 in K2) ter gozdnih zemljiščih (G) so evidentirani posamični obstoječi objekti razpršene gradnje. Evidentirani so na podlagi podatkov iz katastra stavb in prikazani kot stavbišča na grafičnih kartah »Območja enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev« v merilu 1:5.000.
(2) Ne glede na opredelitev namenske rabe prostora so na zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje dopustni:
– rekonstrukcija objektov,
– vzdrževanje objektov,
– odstranitev objektov,
– komunalna in oblikovna sanacija objektov ter
– pomožni objekti za lastne potrebe in ograje.
(3) Zakonito zgrajenim objektom razpršene gradnje ni možno spreminjati namembnosti.
(4) Enostavne in nezahtevne objekte je dopustno graditi na gradbeni parceli, ki je bila določena z gradbenim oziroma njemu ekvivalentnim dovoljenjem za osnovni objekt. Če gradbena parcela k zakonito zgrajenemu objektu v risnih in pisnih prilogah k upravnemu dovoljenju ni bila določena, se za parcelo šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji objekt (stavbišče), pomnožene s faktorjem 1,5.
(faktor zazidanosti, faktor izrabe parcele, faktor povoznih površin in delež odprtih bivalnih površin)
(1) Opredelitev kratic in pomen pojmov sta določena v 8. in 9. členu tega odloka.
(2) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z:
– največjim dovoljenim FZ,
– največjim dovoljenim FI,
– najmanjšim dovoljenim DOBP,
– največjo V oziroma višino njihovih posameznih etaž.
(3) Kadar višina objektov s tem odlokom ni določena, velja:
– višina novega objekta ne sme presegati višine najvišjega objekta enake klasifikacije na območju iste EUP v oddaljenosti do treh gradbenih parcel oziroma v polmeru največ 100 m od centroida načrtovanega objekta,
– višina objektov v uličnem nizu EUP se lahko poveča do višine kapi sosednje višje stavbe.
(4) Kadar je obstoječi FZ ali FI večji od faktorjev, predpisanih s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(5) Na splošno veljajo sledeča izhodišča, razen če ni za posamezno EUP to posebej določeno znotraj členov tega odloka oziroma v skladu z izdelanim PA oziroma OPPN oziroma v sklopu predvidenega OPPN:
PNR | FZ | FI | FPP | DOBP |
SS | < / = 0,40 | < / = 0,80 | < / = 0,20 | > / = 0,60 |
SSv | < / = 0,65 | < / = 1,00 | < / = 0,25 | > / = 0,35 |
SSb | < / = 0,70 | < / = 2,00 | < / = 0,45 | > / = 0,30 |
A | < / = 0,35 | < / = 0,50 | < / = 0,20 | > / = 0,65 |
CU, CD | < / = 0,70 | < / = 3,50 | < / = 0,35 | > / = 0,30 |
IG | < / = 0,90 | < / = 2,60 | < / = 0,45 | > / = 0,10 |
(dopustni objekti po namenski rabi prostora)
(1) Vrste dopustnih objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov.
(2) Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene v določbah o podrobnih PIP po posameznih NRP oziroma PNR.
(3) Vrste dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov so določene v določbah o podrobnih PIP po posameznih NRP oziroma PNR ter opredeljene v Prilogi 2.
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine)
Pri gradnji in drugih posegih na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 80. člena tega odloka.
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja SS)
(1) Člen določa podrobnejše PIP za območja stanovanj (SS), ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. Ta namenska raba se deli na PNR glede na tipologijo zazidave.
(2) Terminologija dopustnih objektov je usklajena s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer so vrste objektov označene s šifro iz predpisa, ki ureja klasifikacijo objektov.
SS | Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin. |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Stanovanjske stavbe: – 111 Enostanovanjske stavbe, – 112 Večstanovanjske stavbe razen 11222 in 1130. 2. Nestanovanjske stavbe: – upravne in pisarniške stavbe (CC-SI-122), – trgovina ter druge stavbe za storitvene dejavnosti (CC-SI-12301, CC-SI-12304, CC-SI-12420), – gostinske stavbe (CC-121), – stavbe splošnega družbenega pomena (CC-SI-126), npr. kultura, vzgoja in izobraževanje, razvedrilo, šport in rekreacija) ter – industrijske stavbe (CC-12510), pod pogojem, da bruto etažna površina objektov (ne glede na zahtevnost) posameznega podjetja/proizvajalca ne presega 1.500 m2 in če so izpolnjeni naslednji pogoji: a) dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za uporabo stavbe, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami (vendar ne več kot 10 PM) za potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev. KPM za dopolnilno dejavnost ni možno prištevati PM za potrebe osnovne namembnosti stavbe, navedene v pravnomočnem upravnem dovoljenju posamezne stavbe ali javnih parkirišč, b) neposredna navezanost na javno prometno infrastrukturo, c) brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje, glede na obstoječe obremenitve, d) dejavnosti so dopustne v pritličju stavb, izjemoma so dejavnosti dopustne tudi v celotni stavbi, če gre za dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta, trgovina na drobno, izobraževanje, varstvo otrok, varstvo starejših oseb, varstveni center in podobno, e) skupna površina gradbenih parcel nestanovanjskih stavb znotraj posamezne EUP ne sme presegati 49,99% površine celotne posamezne EUP oziroma skupna bruto uporabna površina le-teh na območju EUP ne sme presegati 49,99% neto uporabnih površin stanovanjskih objektov območja EUP. 3. Gradbeno-inženirski objekti: – 211 Ceste – 21520 Pregrade in jezovi – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. 4. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. Dovoljena je gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje objektov, vse v skladu s splošnimi pogoji tega odloka. 2. Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, če se s tem ne poruši stavbni red, ki ga opredeljujejo predpisane največje višine objektov oziroma število nadzemnih etaž, faktor izrabe in predpisani odmiki od mej sosednjih objektov. 3. Sprememba namembnosti je dovoljena pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja. 4. V stanovanjskih stavbah se dopušča urejanje turističnih nastanitvenih kapacitet (turističnih sob in apartmajev) pod pogojem, da prevladujoča raba stavbe ostane stanovanjska in v skladnosti s pogoji za dopustne objekte. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za območje SSe)
SSe | TIPOLOGIJA ZAZIDAVE: e |
e | prostostoječa stavba |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Stanovanjske stavbe: – 11100 Enostanovanjske stavbe. 2. Nestanovanjske stavbe, ki so določene v 98. členu. 3. Gradbeno-inženirski objekti: – 211 Ceste – 21520 Pregrade in jezovi – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – 24110 Športna igrišča: igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, garderobe, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča. 4. Objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. 5. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| PIP ZA OBLIKOVANJE |
1. Gabariti | a) višinski gabarit: na ravnem terenu je dovoljena popolnoma ali delno vkopana klet ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1 + M. Kota pritličja pri vhodu (gledano v osi le-tega) dovozne povoznice/občinske kategorizirane ceste oziroma urejenih parkirnih prostorov, je največ 30 cm nad koto le-tega. Kolenčni zid ne sme biti višji od 1,40 m kadar je streha oblikovana kot dvokapnica naklona nad 40°, oziroma pri enokapnicah ali inverznih enokapnicah naklona do 15° podzidava kapnih leg ne sme presegati 2,75 m. b) višinski gabarit: na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana, dovoljena etažnost je do K + P + M / 1, kota pritličja pri vhodu (gledano v osi le-tega) dovozne povoznice/občinske kategorizirane ceste je največ 30 cm nad koto le-tega. Kolenčni zid visok največ 1,00 m kadar je streha oblikovana kot dvokapnica naklona > / = 40°, pri enokapnicah ali inverznih enokapnicah je naklon 10°–15° podzidava kapnih leg ne sme presegati 2,50 m. Pri stavbah z naklonom med nakloni 15°–36° je lahko kolenčni zid visok največ 1,40 m. |
| c) Možna je izraba druge kleti in druge mansarde, kjer je to mogoče in izvedljivo. Pri določanju višine stavb je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih in sosednjih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo izkoriščale terenske danosti. |
2. Streha | a) dovoljene so dvokapne, enokapne, vseh naklonov in/ali ravne strehe, slemenitev je vedno vzporedna z daljšo stranico objekta; b) večkapne strehe so dovoljene v primeru, kadar se želi optično zmanjšati volumen stavbe, kadar je smiselno poudariti drugo funkcijo stavbe od obstoječega okolja, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba) ali če gre za drugačno tipologijo objekta; c) dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh z ravnimi strehami, v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav; d) dovoljeni so strešna okna in frčade. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini sta dovoljeni največ dve frčadi, identične izvedbe in dimenzij, v skupni dolžini do 1/2 dolžine strešine, a ne smeta biti spojeni ali nanizani oziroma je predpisana razdalja med posamičnima frčadama najmanj 1,50 m. Trikotna in trapeznastrešna okna niso dovoljena; e) možna je izvedba rizalitov oziroma erkerjev do podzidave kapnih leg le-teh največ +2,00 m nad koto tal pohodnice (a le do svetle kapne višine < / = 2,25 m) pretežnega dela mansarde tako, da tlorisni izrinek iz fasad osnovne stavbe ne sme presegati 1 dolžine strešine. Štiri ali več stranični izrivki ali aherji (t. i. »finfeki«) niso dovoljeni; f) na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in fotovoltaičnih celic, vendar te ne smejo presegati slemena osnovne strehe; g) dovoljena je kritina v barvi, ki bo usklajena z barvo strešin prevladujočih objektov v območju; h) kritine ne smejo biti bleščeče. |
3. Fasade | a) predpisana je enostavnost/uravnoteženost oblikovanja, horizontalne in vertikalne členitve fasad, strukturiranja in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanja drugih fasadnih elementov. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta; b) na območju občinskega središča se dovoli in spodbuja uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov, tudi v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami; c) pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani del objekta oblikovno usklajen z osnovnim objektom; d) dovoljena je uporaba sodobnih materialov (vidni beton, jeklo, vlaknocementne oziroma polimerne fasadne plošče, nizko sijajnapločevina, steklo ipd.); e) dopustno je odstopanje fasade iz gradbene linije objekta, vendar samo do gradbene meje (rizaliti in drugi izpostavljeni oziroma izrinjeni deli stavbe), in sicer v obliki: – rahlih tlorisnih zaokroževanj; – horizontalno ali vertikalno nagnjenih sten iz vertikalne ravnine fasadne ploskve. |
| DRUGI PIP |
1. Dovoli se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. Dovoli se zbiranje in uporaba padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev, vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. 2. V enotah ME43, ME46, ME65 (»Smrečnik« in Mrvovo) je treba pred gradnjo izvesti geomehanično študijo in po potrebi izvesti dodatne zaščitne ukrepe. Za te enote veljajo naslednji pogoji oblikovanja: višinski gabarit (K)+P+(1), pri čemer se bivalna etaža nahaja na zgornji niveleti terena, vertikalni gabariti pa mora biti usklajen s preostalim naseljem. Večina steklenih površin mora biti orientirana na zahodno oziroma južno stran. Strehe so lahko ravne z naklonom od 0°–10° oziroma enokapne v naklonu 10°–15°, dvokapne v naklonu od 38°–42° ali v kombinaciji teh sistemov. Arhitekturni elementi, materiali in detajli so lahko sodobni. V navedenih enotah se vsa infrastruktura uredi sočasno z dograditvijo lokalne ceste pod določili sprejetega programa opremljanja za ZN Smrečnikovo (Uradni list RS, št. 56/07). 3. Na območju ON107 je dovoljena razširitev obstoječih obrtnic pod določili pogojev za prostorski razvoj na poplavnih območjih za dano območje in splošnih meril in pogojev za območje SS. Izključni pogoj določa, da morajo obstoječi objekti odgovarjati določilom glede najnižje pohodne kote obstoječih nestanovanjskih stavb nad višino voda ob pretoku Q(100) oziroma, da so le-ti obvezani k ustrezni rekonstrukciji, za kar je treba pridobiti ustrezno uporabno dovoljenje. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za območje SSv)
SSv | TIPOLOGIJA ZAZIDAVE: v |
v | Vrstne hiše |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Stanovanjske stavbe: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe. 2. Nestanovanjske stavbe, ki so določene v 98. členu. 3. Gradbeno-inženirski objekti: – 211 Ceste – 21520 Pregrade in jezovi – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – 24110 Športna igrišča: igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, garderobe, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča. 4. Objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. 5. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| PIP ZA OBLIKOVANJE |
1. Gabariti | a) višinski gabarit: na ravnem terenu je dovoljena popolnoma ali delno vkopana klet ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1 + M. Kota pritličja pri vhodu (gledano v osi le-tega) dovozne povoznice/občinske kategorizirane ceste oziroma urejenih parkirnih prostorov je največ 30 cm nad koto le-tega. Kolenčni zid sme biti visok največ 1,00 m kadar je streha oblikovana kot dvokapnica naklona nad 40°, oziroma pri enokapnicah ali inverznih enokapnicah naklona do 15° podzidava kapnih leg ne sme presegati 2,50 m. b) 1.2. Na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana, dovoljena etažnost je do K + P + M/1 kota pritličja pri vhodu (gledano v osi le-tega) dovozne povoznice/občinske kategorizirane ceste je največ 30 cm nad koto le-tega. Kolenčni zid sme biti visok največ 1,00 m kadar je streha oblikovana kot dvokapnica naklona > / = 40° oziroma pri enokapnicah ali inverznih enokapnicah naklona 10° do 15° podzidava kapnih leg ne sme presegati 2,50 m. Pri stavbah z naklonom med nakloni 15°–36° je lahko kolenčni zid visok največ 1,40 m. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (dane bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo izkoriščale terenske danosti. |
2. Streha | a) obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen je treba prilagoditi splošni podobi naselja; b) na eni strešini posamezne enote sta dovoljeni največ dve frčadi, identične izvedbe in dimenzij, v skupni dolžini do 1/3 dolžine strešine, a ne smeta biti spojeni ali nanizani oziroma je predpisana razdalja med najbolj izpostavljenima točkama frčad najmanj 1,50 m. Trikotna in trapezna strešna okna niso dovoljena; c) možna je izvedba rizalitov oziroma erkerjev do podzidave kapnih leg le-teh največ +2,00 m (a le do svetle kapne višine < / = 2,25 m) nad koto tal pohodnice pretežnega dela mansarde tako, da tlorisni izrinek iz fasade osnovne stavbe ne sme presegati 2/3 dolžine strešine; d) na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in fotovoltaičnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe; e) dovoljena so strešna okna, strešne terase, pohodne terase ipd.; f) kritine ne smejo biti bleščeče; g) strehe posamičnih enot morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo zakonsko predpisano požarno varnost. |
3. Fasade | a) predpisana je enostavnost/uravnoteženost oblikovanja, horizontalne in vertikalne členitve fasad, strukturiranja in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanja drugih fasadnih elementov; b) s prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta; c) na območju občinskega središča se dovoli in spodbuja uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami; d) predpisana je usklajenost vseh drugih objektov ne glede na zahtevnost gradnje na stavbnem zemljišču z osnovno stavbo glede gabaritov, streh in fasad, vendar z obvezo, da so vsi ostali objekti nižji in manjši od osnovnega; e) dovoljena je uporaba sodobnih materialov (vidni beton, jeklo, vlaknocementne oziroma polimerne fasadne plošče, nizko sijajna pločevina, steklo ipd.); f) dopustno je odstopanje fasade iz gradbene linije objekta, vendar samo do gradbene meje; rizaliti in drugi izpostavljeni oziroma izrinjeni deli stavbe so dovoljeni v obliki: – rahlih tlorisnih zaokroževanj; – horizontalno ali vertikalno nagnjenih stenitev iz vertikalne ravnine fasadne ploskve. |
| DRUGI PIP |
1. Parkiranje se zagotovi v povečanih kletnih etažah, zagotavlja se parkovne in športne površine, ki naj zavzemajo najmanj 20% območja. Dovoljeno je nadaljevanje obstoječih garažnih nizov, kot skupen projekt in kjer to omogočajo prostorske možnosti. 2. Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. Spodbuja se zbiranje in uporaba padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev, vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za območje SSb)
SSb | TIPOLOGIJA ZAZIDAVE: b |
b | Večstanovanjska pozidava |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Stanovanjske stavbe: – 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe. 2. Nestanovanjske stavbe, ki so določene v 98. členu ter 12420 Garažne stavbe. 3. Gradbeno-inženirski objekti: – 211 Ceste – 21520 Pregrade in jezovi – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – 24110 Športna igrišča: igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, garderobe, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča. 4. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| PIP ZA OBLIKOVANJE |
1. Gabariti | a) tlorisni gabariti: podolgovat ali kvadraten tloris, izjemoma dovoljene tudi druge oblike. Dovoljuje se združevanje objektov v nize ali kareje; b) višinski gabarit: do 2K+P+5, pri določanju višine stavbe je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in bodo izkoriščale terenske danosti. |
2. Streha | a) dovoljene strehe vseh naklonov in/ali ravne strehe (lahko tudi ločne tako, da znaša polmer loka najmanj 1,5 kratnik najdaljše stranice stavbe), slemenitev vedno vzporedna z daljšo stranico objekta; b) dovoljena so strešna okna, strešne terase, zelene strehe; c) možna je izvedba rizalitov oziroma erkerjev do podzidave kapnih leg le-teh največ +2,30 m nad koto tal pohodnice pretežnega dela mansarde (a le do svetle kapne višine < / = 2,25 m) tako, da tlorisni izrinek iz fasade osnovne stavbe ne sme presegati 2/3 dolžine strešine; d) na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe; e) dovoljena je kritina v barvi, ki bo usklajena z barvo strešin prevladujočih objektov na tem območju; f) kritine z močnim odsevom niso dopustne. |
3. Fasade | a) zagotovi se sodobno oblikovanje, fasadni elementi morajo biti poenoteni po celi fasadi, nizu ali kareju; b) dovoljena je uporaba sodobnih materialov (vidni beton, jeklo, vlaknocementne oziroma polimerne fasadne plošče, nizko sijajna pločevina, steklo ipd.); c) dopustno je odstopanje fasade iz gradbene linije objekta vendar samo do gradbene meje; rizaliti in drugi izpostavljeni oziroma izrinjeni deli stavbe so dovoljeni v obliki: – rahlih tlorisnih zaokroževanj; – horizontalno ali vertikalno nagnjenih stenitev iz vertikalne ravnine fasadne ploskve. |
| DRUGI PIP |
1. Parkiranje se obvezno zagotovi v povečanih kletnih etažah, zagotavlja se parkovne in športne površine, ki naj zavzemajo najmanj 20% območja. Dovoljeno je nadaljevanje obstoječih garažnih nizov, kot skupen projekt in kjer to omogočajo prostorske možnosti. 2. Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije. Spodbuja se zbiranje in uporaba padavinske vode, kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev, vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. 3. Pri urejanju obvodnega sveta in cestne infrastrukture v ME39, ME56, ME73 je treba detajlno upoštevati določila iz podrobnih meril in pogojev za območje prometne infrastrukture. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje SK)
SK | Površine podeželskega naselja, ki so namenjene kmetijam z dopolnilnimi in drugimi dovoljenimi dejavnostmi in bivanju. |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
1. bivanje, 2. kmetijstvo, poslovne dejavnosti, trgovina, gostinstvo (tudi turističnih nastanitvenih kapacitet – apartmajev) ter storitvene in druge dejavnosti (površina prostorov za poslovne in druge dejavnost omejena na največ do neto 120 m2, površine za kmetijsko dejavnost in turistične nastanitvene kapacitete niso omejene oziroma jih omejuje druge zahteve, kot so parkirišča, višinske omejitve ipd.), ki ne generirajo tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika zemljiška parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo, – brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve, – storitvene dejavnosti so dopustne v kleteh in pritličju objektov; 3. spremembe namembnosti objektov pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z NRP tega območja. |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Stavbe: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 1271 Nestanovanjske stavbe, razen 12722 pokopališke stavbe in spremljajoči objekti, ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti in oblikovanja. 2. Gradbeno-inženirski objekti: – objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. 3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. Dopustna je gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje objektov, vse v skladu s splošnimi pogoji tega odloka. 2. Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, če se s tem ne poruši stavbni red. 3. Dovoljena je tudi sprememba namembnosti objektov pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z NRP tega območja. |
| PIP ZA OBLIKOVANJE |
| Stanovanjski in nestanovanjski objekti, razen gospodarskih objektov |
1. Gabariti | a) tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, priporočena razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,41 do 1:2,41; b) dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (L-oblike), vendar tako, da daljša stranica predstavlja hrbtišče črke; c) višinski gabarit: na ravnem terenu je dovoljena popolnoma ali delno vkopana klet ter etažnost objektov do največ (K) + P + 1 + M. Klet na nagnjenem terenu mora biti vkopana, dovoljena etažnost do največ K + P + M. Pri določanju višine stavb je treba, poleg predpisanih dopustnih višin, upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in bodo izkoriščale terenske danosti; d) kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali večkapno streho je največ do 1,00 m. |
2. Streha | a) dovoljene so klasične dvokapne strehe, slemenitev vedno vzporedna z daljšo stranico objekta; b) večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba ipd.) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, vezano na prevladujoč kakovosten tip objekta v okolici; c) naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°; izjemoma se dovolijo enokapne in ravne strehe, če se pri objektu uporabijo tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit) in tradicionalni fasadni materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen) ob uporabi določil drugega odstavka 62. člena tega odloka; d) dovoljeni so čopi, kjer je so avtohtoni oziroma prevladujoči in v izrazito vetrovnih območjih; e) dovoljena so strešna okna, dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so dovoljene največ tri frčade identične izvedbe in dimenzij, a ne smejo biti spojene ali nizane oziroma je predpisana razdalja med posamičnimi frčadami najmanj 1,50 m; f) trikotna ali trapezna strešna okna niso dovoljena; g) na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe; dovoljeno je, da so nameščeni tudi na tla; h) dovoljena je kritina v opečno rdeči, sivi in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v naselju, lesene kritine (npr. šitlni) in izjemoma slamnate kritine; i) kritine ne smejo biti bleščeče. |
3. Fasade | a) oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad in uporaba materialov so usklajeni s tradicionalnimi objekti. Dopustno je tudi uvajanje sodobnejših materialov in oblikovnih pristopov; b) fasade so dovoljene tudi delno lesene in obložene s kamnom; predpisani so tradicionalni detajli na objektih v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov; c) dovoljena je uporaba sodobnih materialov (vidni beton, jeklo, vlaknocementne oziroma polimerne fasadne plošče, nizko sijajna pločevina, steklo ipd.). |
| DRUGI PIP |
1. Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev z izjemo gnoja in gnojevke, vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. 2. Odmik gnojišč in zbiralnikov gnojnice ali gnojevke od sosednjih stanovanjskih stavbnih zemljišč ne sme znašati manj kot 10,00 m, razen če se lastnik sosednjega zemljišča strinja z manjšim odmikom. 3. Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje A)
A | Površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja). |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
1. Bivanje; 2. Poleg kmetijstva so dopustne tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem, turizem na kmetiji; 3. Dopustne so spremembe namembnosti objektov pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z določili tega člena. |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Stanovanjske stavbe: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe. 2. Nestanovanjske stavbe: – 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe, – 1211 gostinske stavbe – 12301 trgovske stavbe (prodajna galanterija). 3. Gradbeno-inženirski objekti: – 211 Ceste, – 21520 Pregrade in jezovi, – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. 4. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. Dopustna je gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje objektov, vse v skladu s splošnimi pogoji tega odloka. 2. Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, če se s tem ne poruši stavbni red, ki ga opredeljujejo predpisane največje višine objektov oziroma število nadzemnih etaž, faktor izrabe in predpisani odmiki od mej sosednjih objektov. 3. Dopustna je tudi sprememba namembnosti objektov pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z NRP tega območja. |
| PIP ZA OBLIKOVANJE |
| a) Stanovanjski in nestanovanjski objekti, razen gospodarskih objektov |
1. Gabariti | a) tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, priporočena razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,41 do 1:2,41, b) dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (kot so oblike črk L, T, H in podobne), vendar tako, da daljša stranica predstavlja hrbtišče črk oziroma bruto etažna površina slehernega od teh dodanih krakov ne sme presegati 25% bruto etažne površine osnove, c) višinski gabarit: na ravnem terenu je dovoljena popolnoma ali delno vkopana klet ter etažnost objektov od (K) + P do največ (K) + P + M. Klet na nagnjenem terenu mora biti vkopana, dovoljena etažnost je od K + P do K + P + M. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz grajene silhuete celote oziroma sklopa (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo izkoriščale terenske danosti. |
2. Streha | a) dovoljene so simetrične dvokapne strehe, slemenitev vedno vzporedna z daljšo stranico objekta, b) večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba ipd.) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, vezano na prevladujoči kakovosten tip objekta v okolici ob uporabi določil drugega odstavka 62. člena tega odloka, c) naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°, d) izjemoma se dovolijo enokapne in ravne strehe, če se pri objektu uporabijo tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit) in elementi kompozicije ter tradicionalni fasadni materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen) ob obvezni uporabi določil oblikovanja objektov (62. člen tega odloka), e) dovoljena so strešna okna in frčade. Predpisano je enovito oblikovanje frčad na eni strehi (če ima streha več strešin, velja isto določilo) oziroma tako, da naj imajo vse frčade na eni strehi enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so dovoljene največ tri frčade identične izvedbe in dimenzij, a ne smejo biti spojene ali nizane oziroma je predpisana razdalja med posamičnimi frčadami najmanj 1,50 m, f) trikotna ali trapezna strešna okna niso dovoljena, g) na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe, h) dovoljene so vse vrste kritine pod pogojem, da niso odsevne oziroma bleščeče. |
3. Fasade | a) predpisana je enostavnost/uravnoteženost oblikovanja, horizontalne ter vertikalne členitve fasad, strukturiranja in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanja drugih fasadnih elementov, usklajena s tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta, b) dovoljeno je horizontalno in vertikalno členjenje fasade, c) na ruralnih območjih se dovoli in spodbuja postavitev objektov povsem tradicionalnega oblikovanja in materialov, d) fasade so tudi delno lesene in obložene s kamnom; predpisani so tradicionalni detajli na objektih v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov, tradicionalni, e) izjemoma se dovolijo sodobni fasadni materiali in oblikovanje, če se pri objektu uporabijo tradicionalna dvokapna streha in tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit). |
| DRUGI PIP |
1. Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev z izjemo gnoja in gnojevke, vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. 2. Odmik gnojišč in zbiralnikov gnojnice ali gnojevke od sosednjih stanovanjskih stavbnih zemljišč ne sme znašati manj kot 10,00 m, razen če se lastnik sosednjega zemljišča strinja z manjšim odmikom. 3. Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje CU)
CU | Osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer gre za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja. |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
1. Trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter bivanje. 2. Dovoljena je prenova neizrabljenih podstrešij v stanovanjske namene, v ateljeje in v poslovne prostore samostojnih delavcev v kulturi in samostojnih delavcev intelektualnih storitev. 3. V celotnem območju urejanja se objektov ne sme namenjati za potrebe enot, štabov in zavodov oboroženih sil. 4. Obstoječim objektom je dovoljeno spremeniti namembnost za dejavnosti, ki so za območje urejanja dopustne. |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Stanovanjske stavbe: – 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe, – 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene, – 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, 2. Nestanovanjske stavbe: – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12201 Stavbe javne uprave, – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, – 12301 Trgovske stavbe, – 12303 Bencinski servisi, – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, – 12420 Garažne stavbe, – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, – 12620 Muzeji in knjižnice, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, – 12640 Stavbe za zdravstvo, – 12650 Športne dvorane (kot sestavni del vzgojno izobraževalnih dejavnosti), – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov. 3. Gradbeno-inženirski objekti: – 211 Ceste, – 21520 Pregrade in jezovi, – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. 4. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. Gradnje novih objektov, dozidave in nadzidave morajo biti skladne z razpoložljivim prostorom na parceli. Dopustne so tudi rekonstrukcije, vzdrževanje objektov. 2. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dovoljeno. Dovoljena je ohranitev dela obstoječega objekta, v primeru da se ta vključi v gradbene mase novega objekta. 3. Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, če se s tem ne poruši stavbni red. |
| PIP ZA OBLIKOVANJE |
1. Gabariti | a) na tem območju ni dovoljeno posegati v prostor prek obstoječih horizontalnih in vertikalnih gabaritov. Pri določanju višine novega slemena je treba obvezno upoštevati silhueto naselja, tako da novi objekti ne izstopajo iz celovite podobe mesta; b) višinski gabarit za stanovanjske in stanovanjsko poslovne stavbe: do največ (2) K + P + 5, v primeru, da je nad objektom predvidena ravna streha oziroma (2) K+P+4+M v primeru, da je nad objektom predvidena eno, dvo ali večkapna streha. Za eno, dvo ali večkapno streho se šteje streha, ki je izvedena v naklonu, večjem od 10°. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo izkoriščale terenske danosti; c) pri določanju gradbene mase se upoštevajo mere in sorazmerja istih dejavnikov na tem območju ali v okviru stavbnega otoka; d) na celotnem območju urejanja ni dovoljeno postavljati novih dominant v prostoru. |
2. Streha | a) Pri določanju tipa, naklona, smeri slemena oziroma strehe in kritine se upoštevajo obstoječe kvalitete oziroma prevladujoč tip na tem območju. V primeru, da gre za dvokapne strehe, je prednostna kritina z izgledom opečnega strešnika. b) Strehe s tlorisno površino strehe večjo od 2.000 m2, je treba urediti kot zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni možna. c) Kolikor se na strehah na najmanj 90% celotne strešne površine ureja sončna (PV) elektrarna, ni potrebna izvedba zelene strehe. d) Kolikor se na strehah na najmanj 50% celotne strešne površine ureja javno dostopna terasa oziroma terasa za javno ali poljavno uporabo, je možna izvedba kombiniranih strešin. e) Oglaševalne/označevalne table stavb na območju CU ne smejo presegati višine slemena posamezne tangirane stavbe, ne glede na to, ali so pritrjene na stavbo ali pa so prosto stoječe. f) V primeru izvedb atike je višina takšnih označevalcev omejena na zgornji rob atike. V primerih izvedbe atike sleme stavbe ne sme biti višje od višine atike. |
3. Fasade | a) Pri obdelavi fasad historičnih objektov je treba uporabljati izvirne materiale, pri eventualnih novih fasadah pa materiale, ki so skladni z okolico. Novi materiali (les, jeklo, steklo in umetni kamen) so dovoljeni elementi na fasadi, razen v izjemnih primerih, katere zaradi posebnih arhitekturnih kvalitet usmerja pristojna služba spomeniškega varstva. b) Vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo območja. c) Dovoljena je uporaba tipskih rešitev fasad v skladu s celostno podobo posameznih podjetij, kolikor ta/to ni v nasprotju s prejšnjimi določili tega člena. d) Ugotovitveni sklep poda v postopku izdaj projektnih pogojev k IDZ oziroma soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja občinska strokovna služba, pristojna za urbanistično in prostorsko načrtovanje v navezavi z 62. členom. |
| DRUGI PIP |
1. Pogoji za prometno urejanje: – na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami, – pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe; 2. za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih, kar se zagotovi z naslednjim: – individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v pripadajočem objektu ali zemljiški parceli v primeru, da prostorske možnosti dopuščajo parkiranje; – za vsa ostala vozila mora biti parkiranje organizirano v okviru skupnih parkirišč na območju mesta, kar se dokazuje s pisnim soglasjem občine; 3. rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini; 4. vse elektroomrežje na celotnem območju urejanja je treba graditi kot podzemno kabelsko kanalizacijo; 5. komunikacijsko omrežje je treba graditi v podzemni kabelski kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve; 6. nove transformatorske postaje in ostale objekte ter naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih ambientih; 7. gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena; gradnja je možna kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa; 8. pojem »bistveno nižje« iz točke 1.2 Merila in pogoji za oblikovanje pomeni manj kot 80% višine oziroma silhuete območja, ki jo tvorijo slemena streh oziroma atike teh stavb; 9. v ME17, ME27 in ME33 je treba vzdolž LC350270 na zahodni strani urediti hodnik za pešce v širini 1,20 m, in sicer od mostu čez Šumc pa do predvidenega krožnega križišča v Senčni vasi. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje CD)
CD | Druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena, razen stanovanj. |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
1. Trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti. |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Nestanovanjske stavbe: – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12201 Stavbe javne uprave, – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, – 12301 Trgovske stavbe, – 12303 Bencinski servisi, – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, – 12620 Muzeji in knjižnice, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, – 12640 Stavbe za zdravstvo, – 12650 Športne dvorane (kot sestavni del vzgojno izobraževalnih dejavnosti), – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 12420 Garažne stavbe. 2. Gradbeno-inženirski objekti: – 211 Ceste, – 21520 Pregrade in jezovi, – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – 24122 Drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. 3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. Gradnje novih objektov (dozidave in nadzidave), rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov. |
| PIP ZA OBLIKOVANJE |
1. Gabariti | a) tlorisni gabariti: niso predpisani. Dovoli se združevanje objektov v nize, kareje; pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati gradbene linije ob javnem mestnem prostoru. b) upošteva se vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki oziroma na območjih, za katere je s posebnimi PIP to posebej določeno. |
2. Streha | a) Dovoljene so oblike streh vseh vrst: enokapne in ravne, ki so lahko tudi ločne ter izjemoma dvo in večkapne. V primeru, da gre za dvokapne strehe, je prednostna kritina z videzom opečnega strešnika. b) Kritine ne smejo biti bleščeče ali odsevne. c) Strehe s tlorisno površino strehe večjo od 2.000 m2, je treba urediti kot zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa, predvidenega v objektu, oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni možna. d) Kolikor se na strehah na najmanj 90% celotne strešne površine ureja sončna (PV) elektrarna, ni potrebna izvedba zelene strehe. e) Kolikor se na strehah na najmanj 50% celotne strešne površine ureja javno dostopna terasa oziroma terasa za javno ali pol-javno uporabo, je možna izvedba kombiniranih strešin. f) Oglaševalne/označevalne table stavb na območju CD ne smejo presegati višine slemena posamezne tangirane stavbe, ne glede na to, ali so pritrjene na stavbo ali pa so prosto stoječe. g) V primeru izvedb atike je višina takšnih označevalcev omejena na zgornji rob atike. V primerih izvedbe atike sleme stavbe ne sme biti višje od višine atike. |
3. Fasade | a) predpisana je enostavnost/uravnoteženost oblikovanja, horizontalne in vertikalne členitve fasad, strukturiranja postavitev fasadnih odprtin in oblikovanja drugih fasadnih elementov in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju; b) zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov); c) glavni vhod v javno stavbo se, če stoji meji na glavno cesto ali trg, oblikuje na glavni fasadi; d) dovoljena je uporaba tipskih rešitev fasad v skladu s celostno podobo posameznih podjetij, kolikor ta/to ni v nasprotju z določili naslednje točke tega razdelka; e) vsi objekti in naprave obvezno usklajeni s prostorsko podobo območja. |
| DRUGI PIP |
a) Pogoji za prometno urejanje: – na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami; – pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe. b) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih, kar se zagotovi z naslednjim: – individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v pripadajočem objektu ali zemljiški parceli, če prostorske možnosti dopuščajo parkiranje, – za vsa ostala vozila vlagatelj na lastne stroške zagotovi parkiranje organizirano v okviru skupnih parkirišč na območju mesta, kar se dokazuje s pisnim soglasjem občine. c) Pogoji za priključevaje na okoljsko, energetsko in komunikacijsko omrežje: – rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini, – elektroomrežje je treba graditi kot podzemno kabelsko kanalizacijo, – komunikacijsko omrežje je treba graditi v podzemni kabelski kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve, – nove transformatorske postaje in ostale objekte ter naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih ambientih, – gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. d) Gradnja je možna na vseh stavbnih zemljiščih enot CD, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje IG)
IG | Gospodarske cone, večfunkcionalne gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, proizvodnim in spremljajočim dejavnostim. |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
a) Proizvodne (predelovalne) dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti, promet in skladiščenje, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter druge dejavnosti. |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Nestanovanjske stavbe: – 12510 Industrijske stavbe (stavbe za proizvodno obrt in servise), – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, – 12303 Bencinski servisi, – 23020 Energetski objekti (energetski objekti s pripadajočo opremo in instalacijami), – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, – 24203 Odlagališča odpadkov (zbirni center za odpadke), – 12301 Trgovske stavbe (do 2000 m2), – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, ki služijo temu območju, – 12420 Garažne stavbe. |
2. Gradbeno-inženirski objekti: – 211 Ceste, – 21520 Pregrade in jezovi, – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – 24122 Drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. 3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
Gradnje novih objektov (dozidave in nadzidave), rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov. |
| PIP ZA OBLIKOVANJE |
1. Gabariti | a) tlorisni gabariti: niso predpisani; b) dovoli se združevanje objektov v nize, kareje; c) objekti in ureditve, ki mejijo na javni mestni prostor (ob upoštevanju gradbenih liniji, kjer so te določene) so obvezani po merilu, gostoti, oblikovanju in rastru javnih komunikacij usklajenosti s preostalo pozidavo širšega prostora; d) višinski gabariti: pri umeščanju teh stavb v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti naj se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki oziroma točke identifikacije. |
2. Streha | a) Za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično – arhitekturno kakovost v obliki streh vseh vrst (enokapne in ravne strehe, ki so lahko tudi ločne ter izjemoma dvo in večkapne strehe). b) Za objekte znotraj industrijskega kompleksa pa se dovolijo vse vrste streh, pod pogojem oziroma vizualne in uporabne poenotenosti znotraj kompleksa in čim bolj funkcionalne glede na zahteve določene dejavnosti. c) Dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic. d) Dovoljena je kritina, ki ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru prilagajanja sosednjim objektom. e) Strehe s tlorisno površino strehe večjo od 2.000 m2, je treba urediti kot zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa, predvidenega v objektu, oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni možna. f) Oglaševalne/označevalne table stavb na območju IG ne smejo presegati višine slemena posamezne tangirane stavbe, ne glede na to, ali so pritrjene na stavbo ali pa so prostostoječe. g) V primeru izvedb atike je višina takšnih označevalcev omejena na zgornji rob atike. h) V primerih izvedbe atike sleme stavbe ne sme biti višje od višine atike. |
3. Fasade | a) Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov). b) Fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, obvezno oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti. c) Dovolijo se odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove oziroma evropske zakonodaje. d) Dovoljena je uporaba tipskih rešitev fasad v skladu s celostno podobo posameznih podjetij, kolikor ta/to ni v nasprotju z določili točke spodaj. e) Ugotovitveni sklep poda v postopku izdaje projektnih pogojev k IDZ oziroma soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja občinska strokovna služba, pristojna za urbanistično in prostorsko načrtovanje v navezavi z 62. členom oziroma atike teh stavb. |
| DRUGI PIP |
1. Pogoji za prometno urejanje: – na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami, – pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe. 2. Poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se organizirajo ob javnem mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov. 3. Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih. 4. Pogoji za priključevaje na okoljsko, energetsko in komunikacijsko omrežje: – rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini, – vse elektroomrežje je treba graditi kot podzemno kabelsko kanalizacijo, – komunikacijsko omrežje je treba graditi v podzemni kabelski kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve, – nove transformatorske postaje in ostale objekte ter naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih ambientih, – gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. 5. Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. Na zemljiških parcelah, kjer je predviden poseg v prostor, je treba zagotoviti vse prostorske potrebe za nemoteno uporabo objektov. |
| POSEBNI PIP |
Zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj 10% območja. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje BT)
BT | Površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev. |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
1. Poleg kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti tudi trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, izobraževanje in druge dejavnosti. |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Nestanovanjske stavbe: – 12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12301 Trgovske stavbe (do 500 m2 BTP), – 12650 Športna dvorana. 2. Gradbeno-inženirski objekti: – 211 Ceste, – 21520 Pregrade in jezovi, – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – 24122 Drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 24110 Športna igrišča. 3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. Gradnje novih objektov (dozidave in nadzidave), rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov; 2. Dovoli se možnost menjave rab, začasne, sezonske rabe; 3. Zagotavljati je treba zadostno št. parkirišč, dovolj odprtih prostorov ter navezave na odprti prostor; 4. Zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj 20% območja. |
| PIP ZA OBLIKOVANJE |
1. Gabariti | a) pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje stanovanjskih objektov SS-e v urbanem prostoru, SK v ruralnem prostoru in CU za večje objekte; b) dovoljeno je, da so objekti v ruralnem prostoru sodobno arhitekturno oblikovani, če predstavljajo kakovosten in prepoznaven poudarek v prostoru. |
2. Streha | a) Dovolijo se strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti v širšem prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost (enokapne in ravne strehe, ki so lahko tudi dvo in izjemoma večkapne strehe). b) Dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe oziroma nivo ravne strehe. c) Dovoljeni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, pa tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Dovolijo se tudi drugi svetlobni elementi. d) Strehe s tlorisno površino strehe večjo od 2.000 m2, je treba urediti kot zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni možna. e) Kolikor se na strehah na najmanj 90% celotne strešne površine ureja sončna (PV) elektrarna, ni potrebna izvedba zelene strehe. f) Kolikor se na strehah na najmanj 50% celotne strešne površine ureja javno dostopna terasa oziroma terasa za javno ali poljavno uporabo, je možna izvedba kombiniranih strešin. g) Oglaševalne/označevalne table stavb na območju BT ne smejo presegati višine slemena posamezne tangirane stavbe, ne glede na to, ali so pritrjene na stavbo ali pa so prosto stoječe. h) V primeru izvedb atike je višina takšnih označevalcev omejena na zgornji rob atike. V primerih izvedbe atike sleme stavbe ne sme biti višje od višine atike. |
3. Fasade | a) predpisana je enostavnost/uravnoteženost oblikovanja, horizontalne ter vertikalne členitve fasad ter strukturiranja fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov, ki naj bodo poenoteni po celi fasadi, oziroma na vseh objektih v kompleksu; b) pri oblikovanju posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo določila za oblikovanje iz tabel SSe, če gre za urbani oziroma iz tabel SK, če gre za ruralni prostor; c) dovolijo se odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove zakonodaje. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje ZS)
ZS | površine za oddih, rekreacijo in šport so namenjene preživljanju prostega časa na prostem |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
1. Šport, rekreacija, prostočasne dejavnosti |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Gradbeno-inženirski objekti: – 211 Ceste, – 21520 Pregrade in jezovi, – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – 24110 Športna igrišča in garderobe, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: sanitarni prostori. 2. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (npr. zemeljska dela), izgubo naravnih značilnosti in odprtosti ter javne dostopnosti. 2. Travnata ali peščena igrišča se uredijo na naravno ravnem terenu oziroma na terenu, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. Druga igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve, se izvedejo le na za to predvidenih površinah. V bližini stanovanjskih območij so dopustne tudi trim steze, sprehajalne peš poti, poti za jahanje, kolesarske poti. 3. Dopustne so raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. |
| DRUGI PIP |
1. Zagotavlja možnost menjave rab (začasne, sezonske rabe). 2. V enoti TA1/61 se dovoljuje ureditev enostavnih objektov, in sicer začasnih infrastrukturnih objektov, začasnih objektov in vadbenih objektov in urbane opreme, pod pogoji in v velikostih, kot jih določa gradbena zakonodaja. 3. Ureditve, objekti, naprave, ograje po celotnem kompleksu obvezno oblikovno poenotene ter smiselno usklajene z ureditvami sosednjih območij. 4. Če sosednji parceli, ki meji na zelene površine, primanjkuje zelenih površin, se sme šteti potrebne manjkajoče zelene površine v površino zahtevanih zelenih površin. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje ZP)
ZP | Parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju, ki so namenjeni preživljanju prostega časa. |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
1. Šport, rekreacija, prostočasne dejavnosti |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Nestanovanjske stavbe: – 12610 stavbe za kulturo in razvedrilo: samo paviljoni, – 12740 druge nestanovanjske stavbe: gostinski objekti (gostilne in točilnice do skupne neto površine 30 m2), a le, če služijo dejavnostim v okviru preživljanja prostega časa obiskovalcev in zaposlenih na tem območju, s pripadajočimi utrjenimi površinami. 2. Gradbeno-inženirski objekti: – 2.2. Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. 3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela, izguba naravnih značilnosti in odprtosti ter javne dostopnosti. 2. Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov za brezžični prenos signalov ni dovoljena razen na obstoječih objektih pod pogojem, da so zamaskirane tako, da niso vizualno izpostavljene. 3. Območje Starega pokopališča (ME76) je memento-in-situ z noveliranimi oznakami oziroma spominskimi ploščami preminulih tako na zelenih površinah kot na robnem zidu. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje ZK)
ZK | Površine za pokopališča so namenjene za pokopališča in spremljajoče objekte. |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
1. Pokopališče in spremljajoče dejavnosti |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Nestanovanjske stavbe: – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti, – 12301 Trgovske stavbe, le kot sestavni del dejavnosti pokopališča, – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, kot sestavni del dejavnosti v območju pokopališča. 2. Gradbeno-inženirski objekti: – 211 Ceste, – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – 24204 Pokopališča. 3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. Redno vzdrževanje, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in novogradnje mrliških vežic, prostorov za orodje, kapelic in znamenj. 2. Urejanje ograj, parkirnih prostorov, zbirnih mest za komunalne odpadke, okolice pokopališč in sakralnih objektov ter saditev avtohtonih in drugih drevesnih vrst, upoštevajoč prostorsko ureditev pokopališča. 3. Območje Starega pokopališča (ME76) je memento-in-situ z noveliranimi oznakami oziroma spominskimi ploščami preminulih tako na zelenih površinah kot na robnem zidu. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje ZD)
ZD | zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi, zelene bariere). |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Gradbeno-inženirski objekti: – 211 Ceste, – 21520 Pregrade in jezovi, – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. 2. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zemeljska dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti. 2. Travnata ali peščena igrišča se uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. Druga igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve, se izvedejo le na za to predvidenih površinah. V bližini stanovanjskih sosesk so dopustne tudi klopi, koši, trim steze, sprehajalne peš poti, poti za jahanje, kolesarske poti. 3. Dopustne so raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. 4. Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov za brezžični prenos signalov ni dovoljena razen na obstoječih objektih pod pogojem, da so zamaskirane tako, da niso vizualno izpostavljene. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje prometne infrastrukture PC)
PC | Območja prometne infrastrukture |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
1. Dejavnosti povezane z urejanjem prometne infrastrukture |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Nestanovanjske stavbe: – 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice za potnike na postajališčih. 2. Gradbeno-inženirski objekti: – 211 Ceste, – 21410 Mostovi, viadukti in brvi, – 21420 Predori in podhodi, – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. 3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. Odstopi od funkcionalnih in oblikovnih meril in pogojev za posamezne tipe cest, so pri gradnji novih ter rekonstrukciji obstoječih cest dopustni v primeru prostorskih omejitev (ko v racionalnem časovnem in finančnem okviru ni mogoče porušiti objektov in pridobiti zemljišč, potrebnih za izvedbo polnega profila ceste). Odstope pisno potrdi v obliki soglasja pristojna služba za promet. Odstopi od funkcionalnih in oblikovnih meril upoštevajo predpise s področja prometne varnosti in elementi prečnega profila ne smejo biti manjši kot: vozišče 2,75 m, kolesarska steza 1,50 m, hodnik za pešce 1,60 m oziroma jih posebej določata 67. in 68. člen tega odloka. 2. Pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost do objektov ne poslabša. 3. Površine za pešce se ureja kot enovito ravno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe, površine tlakov se izvede iz protizdrsnih materialov oziroma površinsko obdela proti drsenju. Stopnice in drugi robovi se izvedejo tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane osebe. 4. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, je dopustna izvedba minimalne širine pločnika za pešce (najmanj 0,80 m) vsaj na eni strani vozišča. 5. Na stavbah so v soglasju z upravljavcem ceste dovoljena vzdrževalna dela. 6. Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. 7. Nove ali obstoječe linije/proge/ceste/površine za gorsko kolesarjenje je treba urediti v skladu z določili zakonodaje o cestah oziroma za prostorske in gradbene zadeve. |
| PIP ZA OBLIKOVANJE |
1. Upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti stičnih območij. 2. Oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in tipologije objektov. 3. Na vzhodni strani rekonstruirane Mariborske ceste je treba na oddaljenosti cca 1,40 m od roba vozišča na osni razdalji cca 10,0 m med parkirnimi prostori ob vodnem telesu reke Meže kompozicijsko primerno zasaditi linijski drevored bodisi: – črne jelše ali pa – belega gabra. 4. Od višine avtobusnega postajališča (v Senčni vasi za smer Črna) na R2-425 je pa do višine hotela Peca/predvidenega krožnega križišča (smer Reht) je treba zasaditi obojestranski drevored japonskih češenj. 5. Za navezavo le-tega s pločniki na Prežihovi in na Trgu 4. aprila bo treba zgraditi peš brv preko Šumca. 6. Istočasno je smiselno umestiti na vzhodni strani med predvidenimi parkirišči in krono vodnega telesa Meže kolesarsko stezo oziroma stezo za rolanje/kotalkanje, ki bi potekala vse od predvidenega krožnega križišča v Senčni vasi po Mariborski, Prežihovi vse pa do Narodnega doma/Trga 4. aprila. 7. Za navezavo le-tega s podobnimi površinami na Prežihovi in na Trgu 4. aprila bo treba zgraditi dodatno brv (ni istovetna s pešaško) preko Šumca. 8. Javna parkirišča bodo urejena v vmesnem prostoru med Mariborsko cesto in reko Mežo, na zemljišču s parcelno št. 134 in 135 (obe k.o. Mežica). Na razdalji približno 250 m, to pomeni približno sto novih parkirnih mest, ob pogoju velikosti parkirnega mesta najmanj 2,5 m x 5,00 m. 9. Na stiku R2-425 in LZ257201 in na R2 v višini Gasilskega doma se predvideva izvedba krožnega križišča. |
| DRUGI PIP |
1. Vzpostavljanje kolesarskih prog na območju varovanih površin (bodisi kmetijskih, gozdnih, kulturne dediščine ali naravnih vrednot) zahteva izdelavo OPPN. 2. Ob rekonstrukciji kategoriziranih občinskih cest podeželja je obvezna izdelava »obvoznic« v primerih, ko ceste na območju razpršene poselitve potekajo skozi stavbna zemljišča oziroma dvorišča. 3. Pri izdelavi OPPN za nekategorizirane ceste podeželja v okviru prekategorizacij le-teh se mora obvezno izvesti »obvoznice«, ko ceste območju razpršene poselitve potekajo skozi stavbna zemljišča oziroma dvorišča. 4. V enotah ME42, ME46, ME65 (»Smrečnik« in Mrvovo) je treba pred kakršnokoli gradnjo izvesti geomehanično študijo in po potrebi izvesti predpisane ukrepe. V navedenih enotah se vsa infrastruktura uredi sočasno z dograditvijo lokalne ceste pod določili sprejetega programa opremljanja za ZN Smrečnikovo (Uradni list RS, št. 56/07). |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za ostale prometne površine PO)
PO | Ostale prometne površine |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
1. Površine namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Nestanovanjske stavbe: – 12201 Stavbe javne uprave, – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, – 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe, – 12420 Garažne stavbe, – 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice za potnike na postajališčih, parkirne površine za avtobuse, – 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. 2. Gradbeno-inženirski objekti: – 211 Ceste, – 21410 Mostovi, viadukti in brvi, – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. 3. Drugi gradbeno-inženirski objekti: – 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center za odpadke, – 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, – 24110 Igrišča za športe na prostem. 4. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. objekti in ureditve za gradnjo ploščadi, peš površin 2. vodnogospodarske ureditve |
| PIP ZA OBLIKOVANJE |
1. oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in tipologije objektov. |
| DRUGI PIP |
1. Posegi v enotah ON103 in LO58 so mogoči le po predhodni izvedbi protipoplavnih ukrepov, ki so bili opredeljeni v Hidrotehničnem elaboratu (Vodnogospodarski biro Maribor, 2012), oziroma sočasno z gradnjo, če so bili v projektno dokumentacijo vključeni omilitveni ukrepi, pridobljene smernice pristojne službe za upravljanje z vodami ter pridobljeno vodno soglasje, oziroma pozitivno mnenje, k načrtovanim ureditvam. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje energetske infrastrukture E)
E | Območje energetske infrastrukture |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
1. Dejavnosti povezane z urejanjem energetske infrastrukture in MHe |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Gradbeno-inženirski objekti: – 211 Ceste, – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, – 22121 Prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, – 22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo, – 23020 Energetski objekti. 2. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. Novogradnje, rekonstrukcije, prenove, dozidave, nadgradnje infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav. 2. Gradnja novih MHe na vodotokih 2. reda mora biti opredeljena v LEKu in mora zagotavljati vse parametre, kot jih določa zakonodaja, ki veljajo za posege v naravo in na vode (glej: merila in pogoji za območje celinskih voda). Gradnja je možna po pridobitvi vodne pravice oziroma vseh dovoljenj, ki jih urejajo predpisi s področja upravljanja z vodami. |
| PIP ZA OBLIKOVANJE |
1. Upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti stičnih območij. 2. Oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in tipologije objektov. 3. Pri slehernem objektu ali sistemu nadzemnega prenosa energentov je treba slediti zakonskim oziroma opozorilnim opredelitvam glede mejnih vrednosti glede magnetnih in podobnih sevanj oziroma škodljivih učinkovin na okolico (ne glede na medij). 4. Za rekonstrukcijo obstoječih MHe je treba ponovno preveriti izpolnjevanje zakonsko določenih kriterijev, veljavnih na datum vložitve zahtevkov za projektne pogoje za takšne posege. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje okoljske infrastrukture O)
O | območja okoljske infrastrukture |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
1. Dejavnosti, povezane z urejanjem okoljske infrastrukture |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Nestanovanjske stavbe: – 12510 Industrijske stavbe (za potrebe ravnanja z odpadki), – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (za potrebe ravnanja z odpadki). 2. Gradbeno-inženirski objekti: – 22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti, – 22231 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave, – 23020 Energetski objekti (za potrebe ravnanja z odpadki), – 24203 Odlagališča odpadkov: odlagališča za nenevarne odpadke in inertne odpadke. 3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. Novogradnje, rekonstrukcije, prenove, dozidave, nadgradnje infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav |
| PIP ZA OBLIKOVANJE |
1. upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti stičnih območij, 2. oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in tipologije objektov. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za površine nadzemnega pridobivalnega prostora LN)
LN | Površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
1. Izkoriščanje mineralnih surovin, sanacija nelegalnih kopov |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Gradbeno-inženirski objekti: 23010 Rudarski objekti, za pridobivanje in predelavo mineralnih surovin in objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. 2. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. Izkoriščanje mineralnih surovin in sanacija nelegalnih kopov. 2. Nelegalni kop na vzhodnem delu občine (Onkraj Meže) in nelegalni kop pri spodnji postaji sedežnice (ME96-OPPN*) se sanirata brez izkoriščanja mineralne surovine, z možnostjo reševanja problema gradbenih odpadkov. Po izvedeni sanaciji se bo površina rekultivirala v kmetijska oziroma gozdna zemljišča. 3. Souporaba nelegalnega kopa Ježevo za odlaganje gradbenih in podobnih odpadkov za primere izrednih razmer (glej točko 2.1 27. člena in petega odstavka 45. člena). |
| POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA |
1. Za vse površinske kope je upravljavec oziroma lastnik dolžan zagotoviti sprotno in končno sanacijo v skladu z opredeljeno novo namembnostjo, ki je določena v PIP za posamezno EUP. V času obratovanja je treba spremljati vplive na okolje in zagotavljati zakonsko predpisane mejne vrednosti vplivov ter upoštevati zakonska določila. Z namestitvijo ograj je treba zagotoviti varnost pred padanjem in rušitvijo terena. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje kmetijskih zemljišč K1 in K2)
K1 | območja najboljših kmetijskih zemljišč |
K2 | območja drugih kmetijskih zemljišč |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
1. Kmetijska dejavnost |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnim PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. kmetijske prostorsko ureditvene operacije, skladno z zakonom, ki ureja področje kmetijskih zemljišč, 2. vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred škodljivim delovanjem voda, 3. sanacije degradacij v prostoru, če gre za rekultivacijo kmetijskega zemljišča, 4. posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 5. rekonstrukcije cest. |
| DRUGI PIP |
1. dopustni objekti, gradnje in druga dela ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati; 2. po izvedeni gradnji je treba na zemljiščih vzpostaviti prvotno stanje oziroma tako, da globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov ne ovira normalne kmetijske obdelave; 3. vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se omogoči več namenskost novega vodnega in obvodnega prostora; 4. agromelioracije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev; 5. vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih površin se ureja le na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene; 6. za potrebe kmetijstva se urejajo tudi manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo; 7. na zemljiščih, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot kmetijske površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena; 8. sprememba kmetijskih objektov v bivalne objekte ni dopustna. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje gozdnih zemljišč G)
G | območja gozdov |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
1. Gozdarstvo in lov. |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Objekti, ki služijo gospodarjenju z gozdovi ter lovske preže in info table. 2. Objekti za vodnogospodarske ureditve (pregrade in jezovi) ter cevovodi za MHE. 3. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno z Zakonom o gozdovih; 2. vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda; 3. vodnogospodarske ureditve za ribogojnice; 4. ureditve za potrebe lova in ribolova; 5. sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov; 6. postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); 7. gradnje obor, ograditve se postavlja le skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov; 8. sanitarne sečnje; 9. na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja objektov ni dovoljena; 10. krčitve gozdov v nekmetijske namene, za katere predhodno izda dovoljenje pristojna služba za upravljanje z gozdovi; 11. ukrepi predvideni v strokovnih podlagah za gospodarjenje z gozdovi, ki jih pripravlja pristojna služba za upravljanje z gozdovi.. |
| DRUGI PIP |
1. Dostopi do gozdnih zemljišč, zaradi posegov v prostor, lastnikom gozdov ne smejo biti onemogočeni ali ovirani. 2. Za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor ter za posege, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, je treba pridobiti soglasje pristojne službe za upravljanje z gozdovi. 3. Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad, ki jih določijo pristojne službe za varstvo narave, upravljanje z gozdovi in lovske organizacije. 4. Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti soglasje od pristojne službe za upravljanje z gozdovi. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje varovalnih gozdov Gv)
Gv | varovalni gozd |
| DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
1. Upravljanje z gozdom in divjadjo. |
| DOPUSTNI OBJEKTI |
1. Objekti: – objekti, ki služijo gospodarjenju z gozdovi in divjadjo; – vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda. 2. Nezahtevni in enostavni objekti skladno s splošnimi PIP in prilogo 2. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno z zakonom, ki ureja upravljane z gozdovi; 2. postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); 3. gradnje obor, ograditve se postavlja le skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov; 4. sanitarne sečnje. |
| DRUGI PIP |
1. Dostopi do gozdnih zemljišč zaradi posegov v prostor lastnikom gozdov ne smejo biti onemogočeni ali ovirani. 2. Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti soglasje od pristojne službe za upravljanje z gozdovi. 3. Za vse posege je treba pridobiti predhodno soglasje pristojnega službe za upravljanje z gozdovi. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje celinskih voda VC)
VC | površine vodnih zemljišč |
| DOPUSTNI OBJEKTI IN DEJAVNOSTI |
1. Objekti javne infrastrukture (most, viadukt, jez, pregrada in drugi objekti oziroma ureditve vodne infrastrukture, urejanje in utrjevanje brežin, objekti za vodne športe, ureditev dostopov do vode, lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, pregrade in jezovi, dovodni in odvodni kanali, kolesarske in pešpoti, gradnja podzemnih komunalnih energetskih in komunikacijskih vodov in objektov ter drugi objekti gospodarske javne infrastrukture), 2. GJD po tem ali drugih zakonih, 3. Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, 4. Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, 5. Objekti, potrebni za rabo voda (vodna zajetja, ureditve manjših zajetij požarne vode), 6. Objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem in 7. Objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije (objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, urejanje hudournikov in prodišč ter 8. Postavitev objektov in naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti. 9. Na vodotokih in območjih vodnih zemljišč je izven strnjeno pozidanih območij dovoljena gradnja objektov, funkcionalno vezanih na vodotok, kot ribogojnica, čistilna naprava in mala hidroelektrarna. Umestitev v prostor je dopustna na podlagi predhodne prostorske preveritve, hidrološko-hidravlične analize, pozitivne ocene vplivov na okolje, soglasja pristojnih 10. služb ter po prejemu vodne pravice oziroma dovoljenj, ki jih 11. urejajo predpisi s področja upravljanja z vodami. 12. Gradnja objektov in drugih trajnih ovir, ki ne služijo urejanju ali rabi voda, ni dopustna. 13. Na vodnih in priobalnih zemljiščih je dopusten enostavni objekt: pomol, kolikor se pridobi ustrezno dovoljenje s področja upravljanja z vodami. |
| VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV |
1. Dopustni so posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, ukrepi za renaturacijo reguliranih vodotokov in ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave. 2. Za obstoječe objekte in naprave na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta in ki ne vpliva negativno na kakovost vode in na vodni režim. 3. Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot vodno zemljišče, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče objektov in s tem členom niso določeni kot dopustni, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. 4. V pasu priobalnega zemljišča vodotoka se zagotavlja trajni dostop in vzdrževanje vodotoka. 5. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču je treba načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim ter je zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok. 6. Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, je investitor obvezan zagotoviti ustrezen prehod za ribe. Urejanje malih hidroelektrarn je dopustno pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodnega in obvodnega prostora. 7. Dopustna so vzdrževalna dela, adaptacije rekonstrukcije, gradnje in nadomestne gradnje jezov, mlinov in žag. |
| DRUGI PIP |
1. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati ograj, objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale dostop do teh zemljišč. 2. Pozidava in gradnja na območjih, kjer je po podatkih iz državnih baz podatkov in po krajevno dosegljivih podatkih mogoče pričakovati poplave, se načrtuje na podlagi hidrološko hidravlične analize in ob zagotavljanju ukrepov, ki izhajajo iz nje. 3. Za MHE je odmik od vodotoka lahko pri Meži manjši od 15,00 m in pri drugih vodotokih manjši od 5,00 m. 4. Pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega zemljišča naj se v največji meri zagotavljajo sonaravne ureditve z rabo avtohtonih hidrofilnih vrst. Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod prek vodotoka, ko gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh). 5. Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati v pretočni profil. Varnost objektov pred visokimi vodami se zagotovi z minimalno varnostno višino. 6. Zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov, vključno s sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti. |
3.2 Posebni prostorski izvedbeni pogoji
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov na območjih prepoznavnih arhitekturnih kvalitet)
(1) Za določanje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati določila veljavne zakonodaje.
(2) Pri gradnji, postavitvi in oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati naslednje PIP:
– drvarnica: podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev;
– garaža: prvenstveno je treba zagotavljati njihovo vključevanje v objekte (gospodarske, poslovne, stanovanjske) oziroma jih izvesti kot nadkrita parkirna mesta, če to dopušča značaj objekta ali odrtega prostora;
– lopa: možna le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtom – potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, lesena izvedba;
– nadstrešek: možen le, če to dopušča značaj objekta ali odrtega prostora;
– bazen znotraj historičnih naselbinskih jeder in na območjih dediščinske kulturne krajine ni dopusten;
– steklenjaki in rastlinjaki: niso dovoljeni v območjih naselbinske dediščine in dediščinske kulturne krajine;
– rezervoar: potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, zasajen z neizstopajočo živo mejo;
– uta oziroma senčnica: potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, lesena;
– ograje: v naselbinski dediščini ni dopustna, izjemoma v obliki, kot kaže morfološka analiza naselja, v ostalih območjih dediščine iz naravnih materialov (ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo);
– gnojišče, gnojna jama: ograda ne sme presegati 1,30 m, locirano v okviru domačije, v neposredni bližini hleva;
– kašča: sledijo naj tradicionalnemu vzoru;
– kmečka lopa: v območjih kulturne dediščine možna postavitev le v okviru kmečkega gospodarstva;
– začasni objekti: za sezonsko turistično ponudbo se v območjih kulturne dediščine načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja;
– začasni objekti: za prireditve se smejo za omejen čas postavljati tudi v območja kulturne dediščine;
– začasni objekti za skladiščenje se ne postavljajo v območja kulturne dediščine.
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za pripravo OPPN, ki so določeni s tem odlokom)
(1) Za območja, ki se urejajo z OPPN in so kot taka prikazana v tem aktu, se pripravi po en ali več OPPN, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s predvidenimi zelenimi površinami in GJI) in da bo dinamika priprave posameznih OPPN zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev pod pogoji:
– v EUP predvidenih OPPN je s tem odlokom določena le pretežna osnovna NRP ali PNR. Tako določeno namensko rabo je v OPPN dopustno konkretizirati;
– Območje OPPN je v karti »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000)« lahko tudi razdeljeno na več namenskih rab. Meje med tako opredeljenimi posameznimi namenskimi rabami so informativne in usmeritvene in se v primeru investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu, spremenijo.
– V strokovnih podlagah za OPPN za stanovanjsko gradnjo je treba izdelati preveritev razpoložljivih kapacitet obstoječih vrtcev, osnovnih šol in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev navedenih javnih storitev. Če organ občine, pristojen za izobraževanje ali zdravstvo ugotovi, da so obstoječe kapacitete vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na katere gravitira nova stanovanjska gradnja, neustrezne, je treba na območju OPPN sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi nove ali dodatne tovrstne objekte oziroma kapacitete.
– Če v gravitacijskem območju EUP, ki obsega najmanj 300 stanovanjskih enot in v kateri je načrtovana gradnja več kot 30 stanovanjskih enot, ni zagotovljena trgovina osnovne oskrbe, je treba le-to načrtovati in zagotoviti v načrtovani EUP.
(2) Če se izdela OPPN samo za del območja, predvidenega za urejanje z OPPN, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje predvidenega OPPN. V tem primeru je treba za celotno območje pripraviti tudi rešitev omrežja prometne in ostale GJI.
(3) Program opremljanja oziroma opredelitev načina zagotavljanja komunalnega opremljanja mora biti sprejeta istočasno z odlokom o OPPN na podlagi izdelanih IDZ (le-te se izdelajo za vsako posamezno GJI/GJD, a tako, da tvorijo na koncu enovit načrt komunalnega opremljanja zaključenega območja OPPN).
(4) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev, če je tako določeno v sklepu o pričetku postopka priprave OPPN. Variantne rešitve morajo biti izdelane tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
(5) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko, če tako zahteva resorna državna oziroma lokalna zakonodaja oziroma se za to odloči pripravljavec, pridobijo tudi z javnim natečajem. Obveznost priprave variantnih rešitev oziroma izvedbe javnega natečaja je opredeljena s tem odlokom, določiti pa jo je mogoče tudi v sklepu župana o pričetku postopka izdelave OPPN.
(6) Na območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so do sprejetja OPPN dopustni naslednji posegi:
– investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe na gradbeni parcelah obstoječih objektov in postavitev začasnih objektov, ograj in objektov za oglaševanje, ki ne ovirajo kompleksnega urejanja prostora,
– sprememba rabe in namembnosti obstoječih objektov v skladu z NRP oziroma PNR,
– rekonstrukcija obstoječih objektov brez spremembe volumna oziroma zunanjih očrtov stavbe nad, na in pod zemljo,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI in drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki ne ovirajo kompleksnega urejanja prostora.
(7) Ne glede na veljavne predpise, je sestavni del vsakega OPPN tudi projekt neprometne signalizacije.
(8) Strokovne podlage, ki se lahko izdelajo tudi v obliki razširjene projektne naloge, morajo vsebovati vse podatke o poseljenosti, obstoječih GJI/GJD, geoloških, geomehanskih ali hidromehanskih posebnostih in ureditvah varovalnega pomena.
(posebne usmeritve za urejanje območij, za katera je predvidena izdelava OPPN)
Na območjih, za katera je predvidena izdelava OPPN, veljajo naslednji pogoji in usmeritve:
Naziv območja | Usmeritve urejanja |
ME53-OPPN* | Območje se lahko razdeli na več posameznih samostojnih OPPN-jev in zaključenih/avtonomnih sistemov opremljenosti z GJI/GJD. Trenutna lokacija tržnice je neprimerna zaradi utesnjenosti prostora in nerazpoložljivih površin za parkiranje, zato se na tem mestu predvidi nov program. |
ME55-OPPN* | V primeru selitve obstoječega vrtca na drugo lokacijo, se na tem območju predvidi kombiniran program stanovanjskih in centralnih dejavnosti. |
ME59-OPPN* | Predvidene so centralne dejavnosti (npr. vrtec, mladinski center, dom za starejše), ki se lahko izvedejo le ob pogoju predhodne izvedbe celovitih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti iz poplavne študije. Območje se lahko razdeli na več posameznih samostojnih OPPN-jev sistema CU in zaključenih/avtonomnih sistemov opremljenosti z GJI/GJD. |
ME63-OPPN* | Predvidene so centralne dejavnosti (npr. vrtec, mladinski center, dom za starejše). Območje se lahko razdeli na več posameznih samostojnih OPPN-jev sistema CU in zaključenih/avtonomnih sistemov opremljenosti z GJI/GJD. |
ME58-OPPN* | Predvidi se stanovanjska gradnja. Možna fazna izvedba ali več manjših OPPN ali pridobitev strokovnih rešitev z natečajem. |
ME54-OPPN* | Na območju se predvidi porušitev obstoječih garaž in se nameni za večstanovanjsko gradnjo z vertikalnim gabaritom 2K+P+2. |
ME96-OPPN* | Predvidena je sanacija peskokopa. Dovoli se turizem in rekreacija v odprtem prostoru, obnova in dograditev infrastrukture in objektov za potrebe smučišča. |
ME112-OPPN* | Potrebna je temeljita sanacija in prenov območja s celovito urbanistično ureditvijo in racionalno izrabo stavbnih zemljišč: zgostitev pozidave, parkirišča v garažni/podzemni izvedbi ter z zagotovitvijo zelenih cezur na stiku s stanovanjskim območjem na jugu. |
ME115-OPPN* | Predviden OPPN za gospodarsko cono za lokalne potrebe. Dopustijo se obrtne in poslovne dejavnosti, ki ne bodo moteče za bivalno okolje na katerega mejijo. Na vzhodni strani se ohranja nepozidan zeleni pas (intenzivna zasaditev) v funkciji vidne bariere. Območje se naveže na obstoječo cesto, ki se jo rekonstruira. Na območju je dopustna ureditev (delno) vkopanega objekta pod brežino cone. |
ME18-OPPN* | Na območju »Ekonomija« je predviden OPPN za individualno stanovanjsko pozidavo manjšega merila. Objekti znotraj posamezne faze/OPPN morajo biti medsebojno usklajeno oblikovani po višinskih in tlorisnih gabaritih, oblikovanju fasadnega plašča. Oblike streh so lahko različne. Območje naj se naveže na obstoječo cestno omrežje z ne več kot dvema novima priključkoma na regionalno cesto. Možna je fazna izvedba ali več manjših OPPN. Prvo fazo lahko predstavljata bodisi OPPN severno od naselja Stržovo oziroma OPPN na SZ delu območja v smeri obstoječega cestnega priključka na regionalno cesto. Vselej se zagotavlja ustrezen odmik pozidave od glavne ceste, ob kateri se zagotovi vmesni zeleni pas z zasaditvijo. Med posameznimi deli EUP/posameznimi fazami/OPPN je obvezna ureditev zasajenega zelenega pasu (listopadna drevesa avtohtonih vrst), katerega širina znaša najmanj 20 m oziroma ne manj, kot znaša povprečna širina stavbnega zemljišča posamezne faze. V opredeljeni EUP je obvezno izvesti ureditev javne zelene površine z otroškim igriščem. Možna je tudi pridobitev celovitih urbanističnih, arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih strokovnih rešitev z natečajem. Na območju naj se, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji tega odloka, zagotovi ohranitev enote kulturne dediščine Znamenje blizu domačije Lekš (EŠD 7669). |
ON32-OPPN* | Predviden OPPN za kompleksno ureditev turističnega apartmajskega naselja, ki se naveže na obstoječo turistično kmetijo. Delež zelenih površin mora znašati najmanj 40%. Ne dopustijo se stanovanjski objekti. Objekti morajo biti usklajeno oblikovani ter morajo upoštevati kakovostno avtohtono tipologijo gradnje. |
ON54-OPPN* | Območje obstoječega kamnoloma se sanira in rekultivira v kmetijsko oziroma gozdno rabo. Prouči se možnost sanacije z gradbenimi odpadki. |
ON52-OPPN* | Prouči se možnost vzpostavitve nadzemnega pridobivalnega prostora. Kot strokovno podlago za OPPN se izdela načrt gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami. OPPN pa je podlaga za izdajo dovoljenja za poseg v prostor z namenom raziskovanja in izkoriščanje mineralnih surovin. Za potrebe transporta mineralnih surovin se do območja vzpostavi kategorizirana cestna povezava, ki se na območju kmetije Gutovnik prestavi iz območja stavbnih oziroma funkcionalnih zemljišč kmetije. |
TA5-OPPN* | Območje nekdanjega maloobmejnega prehoda Reht. Obstoječim objektom maloobmejnega prehoda se nameni program, povezan s turizmom. Območje je treba oblikovno, komunalno in prometno prenoviti. |
LO33-OPPN* LO58-OPPN* ON3-OPPN* ON103-OPPN* | Z OPPN za načrtuje ureditve za potrebe prometnih dejavnosti – logistična cona, v navezavi z načrtovano tretjo razvojno osjo. Pred gradnjo ali sočasno z gradnjo je treba, glede na študijo poplavne nevarnosti, načrtovati celovite ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Na območju ni možna gradnja komercialnih terminalov za tovornjake, priklopnike ali avtobuse. |
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prenehanje veljavnosti prostorskih planskih in izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
– prostorske sestavine Dolgoročnega razvojnega načrta občine Ravne na Koroškem od leta 1986 do leta 2000 za območje občine Mežica (Medobčinski uradni vestnik, št. 20/86, 18/90 in Uradni list RS, št. 73/01);
– prostorske sestavine Družbenega plana občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986–1990 za območje občine Mežica (Medobčinski uradni vestnik, št. 20/86 in Uradni list RS, št. 73/01), vključno s Programsko zasnovo za občinski lokacijski načrt »ZN2/VIVODOVO« (Uradni list RS, št. 72/06, 76/06 – popravek);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje, Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje, Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom Občine Ravne na Koroškem za obdobje (1986–1990 in območje Stražišče – Breznica, za katerega v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA (Medobčinski uradni vestnik, št. 20/86, 9/93, 19/96, Uradni list RS, št. 74/03 (PUP št. 4), 12-371/05 (PUP št. 3), 12-372/05 (PUP št. 5), 12/11 – obvezna razlaga) za območje matičnega okoliša Mežica;
– Odlok o zazidalnem načrtu »Smrečnik ZN4 – 1 faza, ZN5« (Uradni list RS, št. 44/04, 33/05).
(zaključitev postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi doslej veljavnih prostorskih aktov.
OPN je na vpogled v prostorih Občine Mežica v času uradnih ur. OPN v digitalni obliki je dosegljiv tudi na spletni strani Občine Mežica.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0002/2015
Mežica, dne 12. novembra 2015
Dušan Krebel l.r.
