Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o javnem naročanju (ZJN-3)
Razglašam Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. novembra 2015.
Št. 003-02-8/2015-24
Ljubljana, dne 26. novembra 2015
Borut Pahor l.r.
O JAVNEM NAROČANJU (ZJN-3)
Prvo poglavje SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Predmet zakona
(predmet zakona in prenos direktiv Evropske unije)
(1) Ta zakon določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša:
– Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014 str. 65; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/24/EU),
– Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014 str. 243; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/25/EU),
– Direktiva Sveta št. 89/665/EGS z dne 21. 12. 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L št. 395 z dne 30. 12. 1989, str. 33), nazadnje spremenjene z Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014, str. 1), in
– Direktiva Sveta št. 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L št. 76 z dne 23. 3. 1992, str. 14), nazadnje spremenjene z Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014, str. 1).
1.2. Definicije pojmov
(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)
(1) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. »javno naročilo« pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev;
2. »javno naročilo gradenj« pomeni javno naročilo, katerega predmet je:
a) izvedba gradenj ali projektiranje in izvedba gradenj, povezanih z eno od dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je Priloga II Direktive 2014/24/EU in Priloga I Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na področju gradenj);
b) izvedba gradnje ali projektiranje in izvedba gradnje;
c) izvedba gradnje s katerimi koli sredstvi po navodilih naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje;
3. »gradnja« pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju določene gospodarske ali tehnične funkcije;
4. »javno naročilo blaga« pomeni javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga s pridržanim lastništvom z nakupno pravico ali brez nje. Javno naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela;
5. »javno naročilo storitev« pomeni javno naročilo, katerega predmet je izvajanje storitev, razen tistih iz 2. točke tega odstavka;
6. »gospodarski subjekt« pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali skupino teh oseb, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki na trgu ali v postopkih javnega naročanja ponuja izvedbo gradenj, dobavo blaga ali izvedbo storitev;
7. »ponudnik« pomeni gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo;
8. »kandidat« pomeni gospodarski subjekt, ki zaprosi za povabilo k sodelovanju ali je povabljen k sodelovanju v omejenem postopku, konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku s pogajanji brez predhodne objave, v konkurenčnem dialogu ali v partnerstvu za inovacije;
9. »dokument v zvezi z oddajo javnega naročila« pomeni vsak dokument, ki ga pripravi oziroma navaja naročnik, da opiše ali določi elemente javnega naročila ali postopka naročanja, vključno z obvestilom o javnem naročilu, predhodnim ali periodičnim informativnim obvestilom, kadar se uporablja kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, tehničnimi specifikacijami, opisnim dokumentom, predlaganimi pogoji javnega naročila, formati dokumentov, ki jih predložijo kandidati in ponudniki, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti ter vključno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila;
10. »centralizirane nabavne dejavnosti« pomenijo dejavnosti, ki se stalno izvajajo v eni od naslednjih oblik:
a) pridobitev blaga ali storitev, namenjenih več naročnikom;
b) oddajanje javnih naročil ali sklepanje okvirnih sporazumov za gradnje, blago ali storitve, namenjene več naročnikom;
11. »pomožne nabavne dejavnosti« pomenijo dejavnosti pri zagotavljanju podpore nabavnim dejavnostim naročnika, zlasti v naslednjih oblikah:
a) tehnična infrastruktura, ki naročniku omogoča oddajo javnih naročil ali sklenitev okvirnih sporazumov za gradnje, blago ali storitve;
b) svetovanje v zvezi z izvajanjem ali načrtovanjem postopkov javnega naročanja;
c) priprava in vodenje postopkov javnega naročanja v imenu in za račun naročnika, razen v primeru centralizirane nabavne dejavnosti;
12. »osrednji nabavni organ« pomeni naročnika, ki izvaja centralizirane nabavne dejavnosti in pomožne nabavne dejavnosti;
13. »izvajalec storitev javnega naročanja« pomeni osebo javnega ali zasebnega prava, ki izvaja pomožne nabavne dejavnosti na trgu;
14. »pisen« ali »pisno« pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje, vključno z informacijami, poslanimi ali shranjenimi z elektronskimi sredstvi;
15. »elektronska sredstva« pomenijo elektronsko opremo za obdelavo, vključno z digitalnim zgoščevanjem, in shranjevanje podatkov, ki se prenašajo, pošiljajo in prejemajo po žici, z radijskimi valovi, optičnimi sredstvi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi;
16. »življenjska doba« pomeni vse zaporedne ali medsebojno povezane stopnje, vključno z raziskavami in razvojem, ki jih je treba opraviti, proizvodnjo, trgovanjem in njegovimi pogoji, prevozom, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi proizvoda ali gradnje oziroma med izvajanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in prenehanja storitve ali uporabe;
17. »projektni natečaj« pomeni postopek, ki naročniku omogoči, predvsem na področjih urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov, pridobitev načrta ali projekta, ki ga izbere žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad;
18. »inovacija« pomeni uvedbo novega ali znatno izboljšanega blaga, storitev ali postopkov, med drugim tudi proizvodnjo, gradnjo ali gradbeni proces, novo tržno metodo ali novo organizacijsko metodo v poslovni praksi, organizaciji delovnih mest ali zunanjih odnosih, med drugim z namenom pripomoči k obvladovanju družbenih izzivov ali podpiranju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;
19. »znak« pomeni vsak dokument, spričevalo ali potrdilo, ki potrjuje, da gradnje, blago, storitve, procesi ali postopki izpolnjujejo določene zahteve;
20. »zahteve za pridobitev znaka« pomenijo zahteve, ki jih morajo gradnje, blago, storitve, procesi ali postopki izpolniti za pridobitev določenega znaka;
21. »splošno področje« pomeni področje javnega naročanja takšnega blaga, storitev in gradenj, ki niso zajete v javnem naročanju na infrastrukturnem področju;
22. »infrastrukturno področje« pomeni področje javnega naročanja, kadar naročnik, ki opravlja eno ali več dejavnosti na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, ki so zajete v 13. do 19. členu tega zakona, naroča blago, storitve ali gradnje za opravljanje te oziroma teh dejavnosti;
23. »tehnične specifikacije« pomenijo:
a) v primeru javnih naročil gradenj skupek tehničnih predpisov, ki jih vključuje zlasti dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti materiala, proizvoda ali blaga, da ustreza uporabi, za katero jo potrebuje naročnik; te značilnosti vključujejo ravni okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, varnostjo ali dimenzijami, vključno s postopki zagotavljanja kakovosti, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in uporabo znakov, navodili za uporabnike ter proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe gradenj; te značilnosti vključujejo tudi pravila glede načrtov in izračuna stroškov, pogoje za preizkušanje, inšpekcijske preglede in pogoje za prevzem gradenj ter konstrukcijske metode ali tehnike in vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko v zvezi z dokončanimi gradnjami in materiali ali deli, ki jih vključujejo, predpiše naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi;
b) v primeru javnih naročil blaga ali storitev specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti;
24. »standard« pomeni tehnično specifikacijo, ki jo sprejme priznani organ za standardizacijo za večkratno ali stalno uporabo, s katero skladnost ni obvezna in sodi v eno od naslednjih kategorij:
a) »mednarodni standard« pomeni standard, ki ga sprejme mednarodna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti;
b) »evropski standard« pomeni standard, ki ga sprejme evropska organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti;
c) »nacionalni standard« pomeni standard, ki ga na ravni posamezne države sprejme nacionalna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti;
25. »evropska tehnična ocena« pomeni dokumentirano oceno lastnosti gradbenega proizvoda z vidika njegovih bistvenih značilnosti v skladu z določenim evropskim ocenjevalnim dokumentom, kot je opredeljeno v 12. točki 2. člena Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L št. 88 z dne 4. 4. 2011, str. 5), nazadnje spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 574/2014 z dne 21. februarja 2014 o spremembi Priloge III k Uredbi (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o vzorcu, ki se uporablja za pripravo izjave o lastnostih gradbenih proizvodov (UL L št. 159 z dne 28. 5. 2014, str. 41);
26. »skupna tehnična specifikacija« pomeni tehnično specifikacijo na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, določeno v skladu s 13. in 14. členom Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12), nazadnje spremenjena z Direktivo 2014/68/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi omogočanjem dostopnosti tlačne opreme na trgu (UL L št. 89 z dne 27. 6. 2014, str. 164);
27. »tehnična referenca« pomeni kateri koli dokument, ki ni evropski standard in ga v skladu s postopki, prilagojenimi spreminjajočim se potrebam trga, pripravijo evropski organi za standardizacijo;
28. »portal javnih naročil« je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za javna naročila, ki ga upravlja Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., kamor naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter drugo dokumentacijo, za katero ta zakon določa objavo na portalu javnih naročil;
29. »dopustna ponudba« je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika;
30. »tretja država« pomeni državo, ki ni članica Evropske unije ali državo, ki ni podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3).
(2) Za namene 27. člena tega zakona imajo v tem zakonu uporabljeni pojmi naslednji pomen:
1. »javno komunikacijsko omrežje« pomeni elektronsko komunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali pretežno uporablja za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev, dostopnih javnosti, ki podpirajo prenos informacij med omrežnimi priključnimi točkami;
2. »elektronska komunikacijska storitev« pomeni storitev, ki se navadno opravlja za plačilo in je v celoti ali pretežno sestavljena iz prenosa signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih ter vključuje telekomunikacijske storitve in storitve prenosa po omrežjih, ki se uporabljajo za radiodifuzijo, izključuje pa storitve, s katerimi se zagotavlja vsebina ali izvaja redakcijski nadzor nad vsebino, ki se pošilja po elektronskih komunikacijskih omrežjih in z elektronskimi komunikacijskimi storitvami;
3. »avdiovizualna medijska storitev« pomeni storitev, kakor je opredeljena v 56. in 57. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 326 z dne 26. 10. 2012, str. 1; v nadaljnjem besedilu: PDEU), ki sodi pod uredniško odgovornost ponudnika medijskih storitev in katere glavni namen je zagotavljanje programov za obveščanje, zabavo ali izobraževanje splošne javnosti po elektronskih komunikacijskih mrežah. Pomeni tudi avdiovizualno komercialno sporočilo;
4. »ponudnik medijskih storitev« pomeni fizično ali pravno osebo, ki nosi uredniško odgovornost za izbiro vsebine avdiovizualne medijske storitve in določa način, na katerega bo ta organizirana;
5. »program« in »programsko gradivo« pomeni niz gibljivih slik z zvokom ali brez, ki predstavlja posamezno enoto znotraj sporeda ali kataloga, ki ga oblikuje ponudnik medijskih storitev, in katerega oblika in vsebina sta primerljivi z obliko in vsebino razširjanja televizijskih programov. Primeri programov vključujejo celovečerne igrane filme, športne dogodke, situacijske komedije, dokumentarce, programe za otroke in izvirne televizijske drame, vključuje pa tudi radijske programe in gradivo za radijske programe.
1.3. Načela javnega naročanja
(načela, na katerih temelji javno naročanje)
(1) Ureditev, razvoj sistema javnega naročanja in njegovo izvajanje morajo temeljiti na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz PDEU, in na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.
(2) Pri izvajanju javnih naročil morajo gospodarski subjekti izpolnjevati veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki so določene v pravu Evropske unije, predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava. Seznam mednarodnih socialnih in okoljskih konvencij določata Priloga X Direktive 2014/24/EU in Priloga XIV Direktive 2014/25/EU.
(načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti)
Naročnik mora izvesti javno naročanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev.
(načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki)
(1) Javno naročilo ne sme neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki.
(2) Naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.
(3) Naročnik ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi naročila sodeluje z določenimi podizvajalci ali da izvede kakšen drug posel, kot na primer izvoz določenega blaga ali storitev.
(načelo transparentnosti javnega naročanja)
(1) Ponudnik mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.
(2) Postopki javnega naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami obvestil glede javnih naročil na portalu javnih naročil ali na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije.
(načelo enakopravne obravnave ponudnikov)
(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.
(2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.
Javno naročanje se mora izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.
1.4. Zavezanci
(1) Naročniki po tem zakonu so:
a) organi Republike Slovenije,
b) organi samoupravnih lokalnih skupnosti,
c) druge osebe javnega prava,
č) javna podjetja, ki opravljajo eno ali več dejavnosti na infrastrukturnem področju,
d) subjekti, ki niso opredeljeni v točkah a) do č) tega odstavka in opravljajo eno ali več dejavnosti na infrastrukturnem področju, če jim je za to dejavnost pristojni organ Republike Slovenije podelil posebne ali izključne pravice.
(2) Za naročnika se šteje tudi združenje, ki ga oblikujejo eden ali več naročnikov iz prejšnjega odstavka.
(3) »Oseba javnega prava« pomeni osebo, ki ima vse naslednje značilnosti:
a) ustanovljena je s posebnim namenom, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave, pri čemer se šteje, da gre za industrijsko ali poslovno naravo, če subjekt, ki deluje v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, izvaja gospodarske dejavnosti, katerih namen je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim subjektom;
b) je pravna oseba in
c) jo več kot v 50 odstotkih financirajo državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali so pod upravljavskim nadzorom teh organov ali oseb ali imajo upravni, vodstveni ali nadzorni organ, v katerega več kot polovico članov imenujejo državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava.
(4) Javni sklad, javna agencija, javni zavod in javni gospodarski zavod šteje za osebo javnega prava.
(5) »Javno podjetje« pomeni podjetje, na katero ima lahko naročnik iz točk a), b) ali c) prvega odstavka tega člena neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje. Domneva se, da obstaja prevladujoč vpliv, če naročnik iz točk a), b) ali c) prvega odstavka tega člena:
a) ima neposredno ali posredno v lasti večino vpisanega kapitala podjetja ali
b) neposredno ali posredno nadzira večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih izda podjetje, ali
c) lahko neposredno ali posredno imenuje več kot polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.
(6) »Posebne ali izključne pravice« so pravice, ki jih z zakonom ali drugim predpisom podeli pristojni organ Republike Slovenije in katerih učinek je omejitev izvajanja dejavnosti, opredeljenih v 13. do 19. členu tega zakona, na eno ali več oseb, kar pa znatno vpliva na možnost drugih oseb, da opravljajo tako dejavnost. Pravice, ki so bile podeljene po postopku, v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti in katerih podelitev je temeljila na objektivnih merilih, ne pomenijo posebnih ali izključnih pravic. Taki postopki vključujejo:
– postopke javnega naročanja z objavo povabila k sodelovanju v skladu z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in koncesije, zakonom, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, ali tem zakonom;
– postopke na podlagi drugih pravnih aktov s Seznama pravnih aktov Evropske unije, ki je priloga II Direktive 2014/25/EU.
(7) Informativni seznam naročnikov je priloga uredbe, ki jo na podlagi tega člena in 52. člena tega zakona izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in določa informativni seznam naročnikov ter obvezne informacije v objavah.
(8) Če obstaja dvom, ali določena oseba izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo naročnika po tem zakonu, lahko pri ministrstvu, pristojnemu za javna naročila poda predlog za ugotovitev statusa naročnika. Ugotavljanje statusa naročnika lahko po uradni dolžnosti uvede tudi ministrstvo, pristojno za javna naročila. O pritožbi zoper odločbo ministrstva odloči vlada. Za odločanje o statusu naročnika se uporablja zakon, ki ureja upravni postopek.
(1) Naročnik ne sme zavrniti gospodarskega subjekta zgolj zato, ker bi moral imeti po slovenski zakonodaji status fizične ali pravne osebe, če sme gospodarski subjekt v skladu s pravom države članice, v kateri ima sedež, opravljati isto dejavnost.
(2) Naročnik lahko pri javnih naročilih storitev in gradenj ter javnih naročilih blaga, ki poleg tega vključujejo storitve ali namestitvena ali inštalacijska dela, od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, odgovornega za izvedbo javnega naročila.
(3) V postopkih javnega naročanja lahko sodelujejo skupine gospodarskih subjektov, vključno z začasnimi združenji. Če želijo skupine gospodarskih subjektov predložiti skupno ponudbo ali skupno prijavo za sodelovanje, naročnik od njih ne sme zahtevati, da imajo določeno pravno obliko.
(4) Naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi zahteve v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ali tehnično in strokovno sposobnostjo, ki jih morajo izpolnjevati skupine gospodarskih subjektov, če je to sorazmerno in upravičeno iz objektivnih razlogov.
(5) Kakršni koli pogoji za izvedbo javnega naročila, ki jih morajo izpolnjevati take skupine gospodarskih subjektov in ki so drugačni od tistih, ki veljajo za posamezne udeležence v postopku naročanja, morajo biti sorazmerni in upravičeni iz objektivnih razlogov.
(6) Ne glede na tretji, četrti in peti odstavek tega člena lahko naročnik od skupin gospodarskih subjektov zahteva, da po tem, ko jim je javno naročilo oddano, prevzamejo določeno pravno obliko, če je to nujno za zadovoljivo izvedbo naročila.
(pogoji, povezani s Sporazumom GPA in drugimi mednarodnimi sporazumi)
Pri oddaji javnega naročila, katerega predmet zajema Sporazum o vladnih nabavah, sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: GPA) ali drug obvezujoč sporazum Evropske unije ali Republike Slovenije, mora biti vsem gospodarskim subjektom iz tretjih držav zagotovljena enaka obravnava, kot je zagotovljena gospodarskim subjektom iz držav članic Evropske unije.
(uporaba pravil za javno naročanje na splošnem in infrastrukturnem področju)
(1) Če ni v posamezni določbi tega zakona določeno, da velja le za splošno ali le za infrastrukturno področje, veljajo določbe tega zakona za vse naročnike ne glede na področje.
(2) Naročnik iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona uporabi za oddajo javnega naročila, poleg določb, ki veljajo ne glede na področje, pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju, če naroča blago, storitve ali gradnje za opravljanje ene ali več dejavnosti iz 13. do 19. člena tega zakona. V ostalih primerih uporabi pravila za javno naročanje na splošnem področju.
(3) Naročnik iz č) ali d) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona za oddajo javnega naročila, poleg določb, ki veljajo ne glede na področje, uporabi pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju, in sicer zgolj za naročanje blaga, storitve ali gradnje, namenjene za izvajanje ene od dejavnosti iz 13. do 19. člena tega zakona. Za naročanje drugega blaga, storitev ali gradenj mu pravil javnega naročanja ni treba upoštevati.
1.5. Dejavnosti na infrastrukturnem področju
(1) Glede plina in toplote se pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju uporabijo za naslednje dejavnosti:
a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javne storitve v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo plina ali toplote;
b) dobavo plina ali toplote takšnim omrežjem.
(2) Če stalnim omrežjem, ki zagotavljajo javno storitev, plin ali toploto dobavlja naročnik iz č) ali d) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, se to ne šteje kot dejavnost iz prejšnjega odstavka, kadar sta izpolnjena naslednja pogoja:
a) naročnik plin ali toploto proizvaja kot neizogibno posledico opravljanja dejavnosti, ki niso navedene v prejšnjem odstavku ali 14., 15. ali 16. členu tega zakona in
b) dobava javnemu omrežju je namenjena le gospodarski izrabi takšne proizvodnje in ne znaša več kot 20 odstotkov prometa naročnika glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.
(3) Za namen tega člena »dobava« vključuje generiranje oziroma proizvodnjo, veleprodajo in maloprodajo, razen proizvodnje plina v obliki črpanja.
(1) Glede električne energije se pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju uporabijo za naslednje dejavnosti:
a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javne storitve v zvezi s proizvodnjo, prenosom ali distribucijo električne energije;
b) dobavo električne energije takšnim omrežjem.
(2) Če stalnim omrežjem, ki zagotavljajo javno storitev, električno energijo dobavlja naročnik iz č) ali d) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, se to ne šteje kot dejavnost iz prejšnjega odstavka, kadar sta izpolnjena naslednja pogoja:
a) naročnik proizvaja električno energijo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, ki niso navedene v prejšnjem odstavku ali 13., 15. ali 16. členu tega zakona in
b) dobava javnemu omrežju je odvisna le od lastne porabe tega naročnika in ne presega 30 odstotkov njegove celotne proizvodnje energije glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.
(3) Za namen tega člena »dobava« vključuje generiranje oziroma proizvodnjo, veleprodajo in maloprodajo.
(1) Glede vode se pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju uporabijo za naslednje dejavnosti:
a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javne storitve v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo pitne vode;
b) dobavo pitne vode takšnim omrežjem.
(2) Pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju se uporabijo tudi za javna naročila in projektne natečaje, ki jih oddajo ali organizirajo naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz prejšnjega odstavka, če so povezani z eno od naslednjih dejavnosti:
a) projekti vodnega inženirstva, namakanja ali izsuševanja površin, pod pogojem, da količina vode, namenjene za dobavo pitne vode, predstavlja več kakor 20 odstotkov celotne količine vode, ki se zagotavlja s temi projekti ali namakalnimi ali drenažnimi napravami;
b) odstranjevanjem ali čiščenjem odpadnih voda.
(3) Če stalnim omrežjem, ki zagotavljajo javno storitev, pitno vodo dobavlja naročnik iz č) ali d) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, se to ne šteje kot dejavnost v smislu prvega odstavka tega člena, kadar sta izpolnjena naslednja pogoja:
a) naročnik proizvaja pitno vodo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, ki ni navedena v 13., 14. ali 16. členu tega zakona in
b) dobava javnemu omrežju je odvisna le od lastne porabe tega naročnika in ne presega 30 odstotkov njegove celotne proizvodnje pitne vode glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.
(4) Za namen tega člena »dobava« vključuje generiranje oziroma proizvodnjo, veleprodajo in maloprodajo.
(1) Pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju se uporabijo za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij, ki zagotavljajo javno storitev na področju prevoza z železnico, avtomatiziranimi sistemi, tramvajem, trolejbusom, avtobusom ali žičnico.
(2) Pri prevoznih storitvah se šteje, da omrežje obstaja, kadar se storitev opravlja v skladu s pogoji delovanja, ki jih določi pristojni organ Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti. Ti pogoji so na primer pogoji v zvezi s progami ali linijami, zmogljivostjo, ki jo je treba zagotavljati, ali pogostostjo storitve.
(pristanišča in letališča)
Pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju se uporabijo za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega območja za namen zagotavljanja letališke infrastrukture, infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih na celinskih vodah ali druge infrastrukture terminalov prevoznikom po zraku, morju ali celinskih plovnih poteh.
(1) Pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju se uporabijo za naslednje dejavnosti v zvezi z opravljanjem:
a) poštnih storitev;
b) storitev, različnih od poštnih storitev, pod pogojem, da take storitve opravlja naročnik, ki opravlja tudi poštne storitve v smislu b) točke drugega odstavka tega člena, in da pogoji iz prvega odstavka 30. člena tega zakona niso izpolnjeni v zvezi s storitvami iz b) točke drugega odstavka tega člena.
(2) Za namen tega zakona pomeni:
a) »poštna pošiljka« naslovljeno pošiljko v končni obliki, v kakršni se prevaža, ne glede na njeno težo. Poleg pisemskih pošiljk take pošiljke zajemajo na primer tudi knjige, kataloge, časopise, periodični tisk in poštne pakete, ki vključujejo blago komercialne vrednosti ali brez take vrednosti, ne glede na težo;
b) »poštne storitve« storitve sprejema poštnih pošiljk, njihovega sortiranja, usmerjanja in dostave. To vključuje storitve, ki spadajo med univerzalne storitve, kot jih določa zakon, ki ureja poštne storitve, ter storitve, ki mednje ne spadajo;
c) »storitve, različne od poštnih storitev« storitve na naslednjih področjih:
– storitve obdelave pošte, zlasti storitve pred pošiljanjem in po njem, vključno s »storitvami vložišča«;
– storitve v zvezi s poštnimi pošiljkami, ki niso vključene v a) točki tega odstavka, kot je nenaslovljena direktna pošta.
(črpanje nafte in plina ter iskanje ali izkopavanje premoga ali drugega trdnega goriva)
Pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju se uporabijo za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega območja za:
a) črpanje nafte ali plina;
b) iskanje ali izkopavanje premoga ali drugega trdnega goriva.
1.6. Posebne situacije
(javna naročila, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike)
(1) Predmet javnega naročanja po tem zakonu so blago, storitve ali gradnje s področja obrambe in varnosti, za katere se ne uporablja zakon, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ta zakon ne uporablja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj s področja obrambe in varnosti:
a) če se javna naročila oddajajo v okviru progama sodelovanja, ki temelji na raziskavah in razvoju in v katerem z namenom razvoja novega proizvoda, če je to primerno, pa tudi z namenom razvoja poznejših korakov v celotni življenjski dobi tega proizvoda, sodelujeta najmanj dve državi članici. Kadar se program sodelovanja izvaja izključno med državami članicami, morajo te ob njegovem zaključku Evropski komisiji sporočiti delež stroškov za raziskave in razvoj v razmerju do skupnih stroškov programa sodelovanja ter predvideni delež naročil za posamezno državo članico in posredovati sporazum o delitvi stroškov med državami članicami;
b) če se javna naročila oddajo v tretji državi, vključno s civilnimi naročili, ki se izvajajo, ko so slovenske vojaške sile zunaj Evropske unije, če je treba javna naročila zaradi operativnih potreb oddati gospodarskim subjektom, ki imajo sedež na območju, na katerem potekajo aktivnosti ali operacije;
c) če vlada javna naročila odda vladi države članice ali tretje države in se ta nanašajo na:
– dobavo vojaške opreme ali občutljive opreme,
– občutljive gradnje,
– občutljive storitve,
– gradnje ali storitve, ki so neposredno povezane na z vojaško ali občutljivo opremo,
– gradnje ali storitve za specifične vojaške namene;
č) če so javna naročila namenjena izvajanju obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti, ki ju določa zakon, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti;
d) če bi izvedba postopkov javnega naročanja ali projektnega natečaja na podlagi tega zakona povzročila posredovanje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije;
e) če bistvenih varnostnih interesov države članice ni mogoče zavarovati z blažjimi ukrepi, na primer z zahtevami za zaščito zaupnosti informacij, ki jih dajo na voljo naročniki v postopku javnega naročanja ali projektnega natečaja, kakor je določeno v tem zakonu;
f) če sta oddaja in izvajanje javnega naročila ali projektnega natečaja skladno s predpisom, ki ureja varovanje tajnih podatkov, določena in označena s stopnjo tajnosti ali ju morajo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu s predpisi Republike Slovenije, če Republika Slovenija ugotovi, da bistvenih interesov ni mogoče zavarovati z blažjimi ukrepi, na primer z zahtevami za zaščito zaupnosti informacij, ki jih dajo na voljo naročniki v postopku javnega naročanja ali projektnega natečaja, kakor je določeno v tem zakonu;
g) za javna naročila in projektne natečaje, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike in ki jih mora naročnik oddati ali organizirati v skladu s postopki javnega naročanja, ki se razlikujejo od postopkov iz tega zakona in ki jih določa:
– mednarodni sporazum ali dogovor, sklenjen v skladu s Pogodbo o Evropski uniji (UL C št. 326 z dne 26. 10. 2012, str. 1; v nadaljnjem besedilu: PEU) in PDEU med Republiko Slovenijo in morebitnimi drugimi državami članicami ter eno ali več tretjimi državami ali njihovimi enotami, ki zajema blago, storitve ali gradnje, namenjene skupnemu izvajanju ali uporabi projekta s strani podpisnic tega mednarodnega sporazuma ali dogovora;
– mednarodni sporazum ali dogovor, ki se nanaša na namestitev vojaških enot in zadeva podjetja v Republiki Sloveniji, državi članici ali tretji državi, ali
– mednarodna organizacija;
h) za javna naročila in projektne natečaje, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike in jih v celoti financira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, naročnik pa jih odda v skladu s pravili javnega naročanja, ki jih določi ta organizacija ali institucija. Pri javnih naročilih in projektnih natečajih, ki jih večinoma sofinancira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, se naročnik in organizacija oziroma institucija dogovorita o uporabi postopkov javnega naročanja.
(3) O vseh sporazumih ali dogovorih iz prve alineje g) točke prejšnjega odstavka Republika Slovenija obvesti Evropsko komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila.
1.7. Področje uporabe
(mejne vrednosti za uporabo zakona)
(1) Ta zakon se uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) je enaka ali višja od naslednjih mejnih vrednosti:
a) na splošnem področju:
– 20.000 eurov za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj;
– 40.000 eurov za javno naročilo gradenj;
– 750.000 eurov za javno naročilo storitev, ki jih določata Priloga XIV Direktive 2014/24/EU in Priloga XVII Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: socialne in druge posebne storitve), razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5.
b) na infrastrukturnem področju:
– 50.000 eurov za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj;
– 100.000 eurov za javno naročilo gradenj;
– 1.000.000 eurov za javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5.
(2) Za javna naročila, katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka, je naročnik dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti v skladu s tem odstavkom. Naročnik mora za ta naročila voditi tudi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV, ter o njih sporočiti podatke v skladu s 106. členom tega zakona. Naročnik vsako leto do zadnjega dne februarja na svoji spletni strani ali na portalu javnih naročil objavi seznam javnih naročil, ki so bila oddana preteklo leto in katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka ter enaka ali višja od 10.000 eurov brez DDV, z opisom predmeta, vrsto predmeta in vrednostjo oddanega naročila brez DDV ter nazivom gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano.
(mejne vrednosti za objave)
(1) Naročnik mora na portalu javnih naročil objaviti obvestila v zvezi z javnim naročilom, katerega vrednost brez DDV je enaka ali višja od vrednosti iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Obvestila v zvezi z javnim naročilom, katerega vrednost brez DDV je enaka ali višja od naslednjih vrednosti, mora naročnik poslati v objavo na portal javnih naročil in v Uradni list Evropske unije:
a) na splošnem področju:
– 134.000 eurov za javno naročilo blaga ali storitev, ki ga oddaja naročnik iz a) ali b) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, in za projektni natečaj, ki ga organizira ta naročnik, ter za javno naročilo blaga iz Priloge III Direktive 2014/24/EU, če ga oddaja naročnik iz a) ali b) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, ki je dejaven na področju obrambe;
– 207.000 eurov za javno naročilo blaga ali storitev, ki ga oddaja naročnik iz c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, in projektni natečaj, ki ga organizira ta naročnik, ter za javno naročilo blaga, ki ni navedeno v Prilogi III Direktive 2014/24/EU, če ga oddaja naročnik iz a) ali b) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, ki je dejaven na področju obrambe;
– 5.186.000 eurov za javno naročilo gradenj;
– 750.000 eurov za javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5;
b) na infrastrukturnem področju:
– 414.000 eurov za javno naročilo blaga ali storitev in za projektni natečaj;
– 5.186.000 eurov za javno naročilo gradenj;
– 1.000.000 eurov za javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5.
(3) Kadar Evropska komisija sprejme spremembe mejnih vrednosti za objave iz prejšnjega odstavka, ministrstvo, pristojno za javna naročila, v desetih dneh po objavi na svojih spletnih straneh objavi nove evropske mejne vrednosti. Ne glede na prejšnji odstavek upošteva naročnik spremenjene mejne vrednosti od 1. januarja po njihovem sprejetju.
(naročila, ki jih subvencionirajo ali sofinancirajo naročniki)
(1) Ta zakon se uporablja za oddajo:
a) javnih naročil gradenj na splošnem področju, ki jih naročniki iz a), b) in c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, ki morajo pravila javnega naročanja upoštevati za oddajo javnih naročil na splošnem področju, neposredno subvencionirajo ali sofinancirajo z več kot 50 odstotnim deležem in katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali višja od 5.186.000 eurov, če ta naročila vključujejo eno od naslednjih dejavnosti:
– nizke gradnje, kot so navedene v Prilogi II Direktive 2014/24/EU;
– gradbena dela za bolnišnice, objekte za šport, rekreacijo in prosti čas, šolske in univerzitetne objekte ter objekte, ki se uporabljajo za upravne namene;
b) javnih naročil storitev na splošnem področju, ki so povezana z naročilom gradenj iz prejšnje točke in jih naročniki iz a), b) in c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, ki morajo pravila javnega naročanja upoštevati za oddajo javnih naročil na splošnem področju, neposredno subvencionirajo ali sofinancirajo z več kot 50 odstotnim deležem in katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali višja od 207.000 eurov.
(2) Ta zakon se uporablja tudi za oddajo javnih naročil blaga in storitev na splošnem področju, ki jih naročniki iz a), b) in c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, ki morajo pravila javnega naročanja upoštevati za oddajo javnih naročil na splošnem področju, z več kakor 50 odstotnim deležem subvencionirajo ali sofinancirajo društvom, ustanovam ali zavodom, če je ocenjena vrednost blaga ali storitev brez DDV enaka ali višja od 40.000 eurov.
(3) Naročnik mora za naročila iz a) in b) točke prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena zagotoviti, da se oddajo z upoštevanjem določb tega zakona, če subvencioniranega ali sofinanciranega naročila ne odda sam ali če tako naročilo odda v imenu in za račun drugega subjekta.
(metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil)
(1) Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga oceni naročnik, vključno s katero koli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil, kakor je izrecno navedeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
(2) Če naročnik določi nagrade ali izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih upošteva pri izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila.
(3) Če ima naročnik ločene organizacijske enote, se upošteva skupna ocenjena vrednost naročil vseh posameznih organizacijskih enot. V kolikor je ločena organizacijska enota samostojno odgovorna za svoje javno naročilo ali določene kategorije javnih naročil, se ocenjena vrednost lahko določi na ravni določene enote. Šteje se, da je organizacijska enota samostojno odgovorna za svoje javno naročilo, če samostojno prevzema pravice in obveznosti.
(4) Naročnik metode, ki se uporabi za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila, ne sme izbrati z namenom, da se določi takšna ocenjena vrednost, da za oddajo javnega naročila ni treba uporabiti tega zakona. Naročnik prav tako ne sme razdeliti javnega naročila oziroma ga oblikovati v več javnih naročil, da bi se izognili uporabi tega zakona, razen če je razdelitev utemeljena z objektivnimi razlogi.
(5) Ocenjena vrednost mora biti veljavna, ko je v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu ali periodično informativno obvestilo, ki se uporablja kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, ali obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, če povabilo k sodelovanju ni predvideno pa, ko naročnik začne postopek javnega naročanja, na primer z navezovanjem stikov z gospodarskimi subjekti v zvezi z javnim naročilom. Način izračuna ocenjene vrednosti, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, mora biti razviden iz dokumentacije o javnem naročilu, ki jo vodi naročnik.
(6) Za okvirni sporazum in dinamični nabavni sistem naročnik upošteva najvišjo ocenjeno vrednost brez DDV vseh javnih naročil, predvidenih za celotno trajanje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema.
(7) Pri partnerstvu za inovacije upošteva naročnik najvišjo ocenjeno vrednost brez DDV raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, ki potekajo na vseh stopnjah predvidenega partnerstva, ter najvišjo ocenjeno vrednost brez DDV blaga, storitev ali gradenj, razvitih in naročenih ob izteku predvidenega partnerstva.
(8) Pri izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila gradenj se upoštevajo stroški gradnje ter skupna ocenjena vrednost blaga in storitev, ki jih naročnik da na voljo izvajalcu, če so potrebni za izvedbo gradnje.
(9) Če se lahko zaradi predlagane izvedbe gradenj ali storitev ali zaradi predlagane pridobitve podobnega blaga javno naročilo odda v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh teh sklopov. V kolikor je skupna ocenjena vrednost vseh sklopov enaka mejni vrednosti iz prvega odstavka 21. člena tega zakona ali višja od nje, naročnik za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabi ta zakon. Če je skupna ocenjena vrednost vseh sklopov enaka mejni vrednosti iz drugega odstavka 22. člena tega zakona ali višja od nje, naročnik za oddajo vsakega posameznega sklopa upošteva določbe tega zakona, ki veljajo za javna naročila, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od vrednosti iz drugega odstavka 22. člena tega zakona.
(10) Za javno naročilo blaga ali storitev, ki se redno ponavlja ali se bo predvidoma podaljšalo v določenem obdobju, se ocenjena vrednost javnega naročila izračuna na podlagi:
a) skupne dejanske vrednosti zaporednih javnih naročil iste vrste, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v proračunskem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu, ali
b) skupne ocenjene vrednosti zaporednih javnih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi oziroma izvedbi ali v poslovnem letu, če je to daljše od 12 mesecev.
(11) Za javno naročilo blaga s finančnim zakupom, najemom, zakupom ali nakupom blaga s pridržanim lastništvom se ocenjena vrednost naročila izračuna, kot sledi:
a) za javno naročilo za obdobje 12 mesecev ali manj: na podlagi skupne ocenjene vrednosti za čas trajanja naročila, za javno naročilo za obdobje, daljše od 12 mesecev, pa na podlagi skupne vrednosti, vključno z ocenjeno preostalo vrednostjo;
b) za javno naročilo, za katero obdobja ni mogoče natančno določiti, na podlagi njegove mesečne vrednosti, pomnožene z 48.
(12) Za javno naročilo storitev se ocenjena vrednost naročila izračuna, kot sledi:
a) za zavarovalniške storitve na podlagi višine premije in drugih oblik plačil;
b) za bančne in druge finančne storitve na podlagi honorarjev, plačljivih provizij, obresti in drugih oblik plačil;
c) za idejne načrte na podlagi honorarjev, plačljivih provizij in drugih oblik plačil.
(13) Za javno naročilo storitev, pri katerem skupna cena ni navedena, se ocenjena vrednost naročila izračuna, kot sledi:
a) za javno naročilo za določeno obdobje, če to obdobje traja 48 mesecev ali manj, na podlagi skupne vrednosti za njegovo celotno trajanje;
b) za javno naročilo, za katero obdobja ni mogoče natančno določiti, ali javno naročilo za obdobje, daljše od 48 mesecev, na podlagi mesečne vrednosti, pomnožene z 48.
(1) Javna naročila, katerih predmet sta dve ali več vrst različnih naročil (gradenj, storitev ali blaga), se oddajo v skladu z določbami, ki se uporabljajo za vrsto naročila, značilno za glavni predmet določenega naročila.
(2) Pri mešanih javnih naročilih, katerih predmet so delno socialne in druge posebne storitve ter delno druge storitve, se javno naročilo lahko odda v skladu s posebnim poglavjem za socialne in druge posebne storitve, če je vrednost storitev, ki niso socialne in druge posebne storitve, nižja od mejnih vrednosti iz prvega odstavka 21. člena tega zakona. Pri mešanih javnih naročilih, ki jih delno sestavljajo storitve in delno blago, se glavni predmet določi glede na to, katera od ocenjenih vrednosti določenih storitev ali blaga je najvišja.
(3) Pri naročilih, katerih predmet so nabave, ki so zajete tudi v drugih pravnih ureditvah, se lahko naročnik odloči, da za posamezne dele odda ločena naročila ali da odda enotno naročilo. Če se naročnik odloči za oddajo ločenih naročil za posamezne dele, se odločitev o tem, katera pravna ureditev velja za taka ločena naročila, sprejme na podlagi značilnosti določenega posameznega dela.
(4) Če se naročnik odloči za oddajo javnega naročila s sklenitvijo enotne pogodbe o izvedbi javnega naročila, se ta zakon, razen če 26. člen tega zakona določa drugače, uporablja za mešano javno naročilo, ki iz tega sledi, ne glede na vrednost delov, za katere bi sicer veljale različne pravne ureditve, in ne glede na to, katera pravna ureditev bi sicer veljala za te dele.
(5) Pri mešanih javnih naročilih, ki vključujejo elemente javnih naročil blaga, gradenj in storitev ter koncesij, se mešano javno naročilo odda v skladu s tem zakonom, pod pogojem, da je ocenjena vrednost tistega dela, ki je sestavni del naročila, zajetega v tem zakonu, enaka ali višja od mejnih vrednosti iz prvega odstavka 21. člena tega zakona.
(6) Če so različni deli določenega naročila objektivno neločljivi, se veljavna pravna ureditev določi na podlagi glavnega predmeta navedenega naročila.
(7) Ne glede na tretji, četrti, peti in šesti odstavek tega člena se lahko pri javnih naročilih, namenjenih za opravljanje dejavnosti na splošnem in infrastrukturnem področju, naročnik odloči, da za vsako posamezno dejavnost odda ločeno javno naročilo ali da odda enotno javno naročilo. Če se naročnik odloči oddati ločena javna naročila, se odločitev o tem, katera pravila veljajo za vsako od takšnih ločenih javnih naročil, sprejme na podlagi značilnosti posamezne dejavnosti. Odločitev o tem, ali se odda enotno javno naročilo ali pa več ločenih javnih naročil, ne sme biti sprejeta z namenom izključitve naročila ali naročil iz področja uporabe tega zakona ali zakona, ki ureja koncesije.
(8) Če se naročnik odloči oddati ločeno javno naročilo, za javno naročilo, namenjeno za opravljanje splošnih dejavnosti in dejavnosti na infrastrukturnem področju, veljajo pravila, ki se uporabljajo za dejavnost, za opravljanje katere je javno naročilo pretežno namenjeno.
(9) Če se naročnik odloči oddati ločeno javno naročilo, namenjeno za opravljanje splošnih dejavnosti in dejavnosti na infrastrukturnem področju, pri katerih je objektivno nemogoče določiti, za opravljanje katere dejavnosti je javno naročilo pretežno namenjeno, se:
a) javno naročilo odda brez uporabe določb za infrastrukturno področje, če za eno od dejavnosti, za opravljanje katere je javno naročilo namenjeno, lahko veljajo določbe za infrastrukturno področje, za druge pa ne;
b) javno naročilo odda z uporabo določb za infrastrukturno področje, če za eno od dejavnosti, za opravljanje katere je javno naročilo namenjeno, veljajo določbe za infrastrukturno področje, za druge pa velja zakon, ki ureja koncesije;
c) javno naročilo odda v skladu z uporabo določb za infrastrukturno področje, če za eno od dejavnosti, za opravljanje katere je javno naročilo namenjeno, veljajo določbe za infrastrukturno področje, za druge pa ne velja ne ta zakon niti zakon, ki ureja področje koncesij.
(mešana javna naročila, ki zajemajo več dejavnosti ter vključujejo obrambne ali varnostne vidike)
(1) Ta člen se uporablja v primeru mešanih javnih naročil, katerih predmet je javno naročilo, ki je zajeto v tem zakonu, in javno naročilo, ki je zajeto v zakonu, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti.
(2) Če so različni deli javnega naročila objektivno ločljivi, se lahko naročnik odloči, da za posamezne dele odda ločena javna naročila ali da odda enotno javno naročilo.
(3) Če se naročnik odloči za oddajo ločenih javnih naročil za posamezne dele, se odločitev o tem, katera pravna ureditev velja za taka ločena javna naročila, sprejme na podlagi značilnosti posameznega dela.
(4) Če se naročnik odloči za oddajo enotnega javnega naročila, se javno naročilo lahko odda v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, pod pogojem, da je oddaja enotnega javnega naročila upravičena iz objektivnih razlogov.
(5) Odločitev o oddaji enotnega javnega naročila ne sme biti sprejeta z namenom izključitve naročil iz uporabe tega zakona ali zakona, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti.
1.8. Izjeme, za katere se zakon ne uporablja
(1) Ta zakon se ne uporablja za:
1. javna naročila in projektne natečaje, ki naročnikom, ki delujejo na področju javnih komunikacijskih omrežij, omogočajo, da nudijo ali izkoriščajo javna komunikacijska omrežja ali nudijo izvajanje ene ali več javnih komunikacijskih storitev;
2. javna naročila in projektne natečaje, ki jih mora naročnik oddati ali organizirati v skladu s postopki javnega naročanja, ki se razlikujejo od postopkov iz tega zakona in ki jih določa:
a) pravni instrument, ki ustvarja obveznosti na podlagi mednarodnega prava, kot je mednarodni sporazum, sklenjen v skladu s PDEU in PEU med Republiko Slovenijo in morebitno drugo državo članico ter eno ali več tretjimi državami ali njihovimi enotami, ter zajema gradnje, blago ali storitve, namenjene skupnemu izvajanju ali uporabi projekta s strani podpisnic tega mednarodnega sporazuma, ali
b) mednarodna organizacija;
3. javna naročila in projektne natečaje, ki jih odda ali organizira naročnik v skladu s pravili javnega naročanja, ki jih določi mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, kadar javna naročila in projektne natečaje ta organizacija ali institucija v celoti financira; pri javnih naročilih in projektnih natečajih, ki jih večinoma sofinancira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, se stranki dogovorita o veljavnih postopkih javnega naročanja;
4. javna naročila storitev za:
a) pridobitev ali najem zemljišč, obstoječih stavb ali drugih nepremičnin ali z njimi povezanih pravic s kakršnimi koli finančnimi sredstvi;
b) pridobitev, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva za avdiovizualne ali radijske medijske storitve, ki jih oddajo ponudniki avdiovizualnih ali radijskih medijskih storitev, ali javna naročila za oddajni čas ali zagotavljanje programov, ki se oddajo ponudnikom avdiovizualnih ali radijskih medijskih storitev;
c) storitve na področju arbitraže in spravnih postopkov;
č) naslednje pravne storitve:
– pravno zastopanje stranke po odvetniku v arbitraži ali spravnem postopku v Republiki Sloveniji, državi članici, tretji državi ali pred mednarodno instanco za arbitražo ali spravni postopek ali v sodnih postopkih pred sodišči ali javnimi organi Republike Slovenije, države članice ali tretje države ali pred mednarodnimi sodišči ali institucijami;
– pravno svetovanje, ki se izvaja med pripravami na postopek iz prejšnje alineje te točke ali če obstajajo konkretni indici in velika verjetnost, da bo zadeva, o kateri se svetuje, postala predmet takega postopka, pod pogojem, da svetuje odvetnik;
– storitve overitev in avtentikacije dokumentov, ki jih morajo izvajati notarji;
– pravne storitve, ki jih opravljajo skrbniki ali zakoniti zastopniki, ali druge pravne storitve, katerih izvajalce določi sodišče v Republiki Sloveniji ali določeni državi članici ali ki so z zakonodajo določeni za opravljanje posebnih nalog pod nadzorom takih sodišč;
– druge pravne storitve, ki so v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici povezane z izvajanjem javne oblasti, tudi če le priložnostno;
d) finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, storitve centralne banke in za posle, izvedene z Evropskim instrumentom za finančno stabilnost in Evropskim mehanizmom za stabilnost;
e) posojila, ne glede na to, ali so povezana z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov;
f) pogodbe o zaposlitvi;
g) storitve civilne obrambe, civilne zaščite in preprečevanja nevarnosti, ki jih izvajajo neprofitne organizacije ali združenja in ki jih zajemajo kode CPV: 75250000-3, 75251000-0, 75251100-1, 75251110-4, 75251120-7, 75252000-7, 75222000-8; 98113100-9 in 85143000-3, razen storitev prevoza bolnikov z reševalnimi avtomobili;
h) storitve javnega potniškega prevoza z železnico ali podzemno železnico;
i) storitve političnih kampanj, ki jih zajemajo kode CPV 79341400-0, 92111230-3 in 92111240-6, če jih odda politična stranka v okviru predvolilne kampanje;
5. javna naročila storitev, ki jih naročnik odda drugemu naročniku ali združenju naročnikov na podlagi izključne pravice, ki jo imajo v skladu z zakonom ali drugim objavljenim predpisom, skladnim s PDEU;
6. javna naročila raziskovalnih in razvojnih storitev, ki jih zajemajo kode CPV 73000000-2 do 73120000-9, 73300000-5, 73420000-2 in 73430000-5, razen, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
– koristi od njih ima izključno naročnik za potrebe pri izvajanju lastne dejavnosti in
– izvedeno storitev v celoti plača naročnik;
7. javna naročila in projektne natečaje, če jih odda naročnik, ki opravlja poštne storitve v smislu b) točke drugega odstavka 18. člena tega zakona, za javna naročila, ki se oddajo za opravljanje naslednjih dejavnosti:
a) storitve z dodano vrednostjo, povezane z elektronskimi sredstvi in ki se v celoti opravljajo z elektronskimi sredstvi (vključno z varnim prenosom šifriranih dokumentov z elektronskimi sredstvi, storitvami upravljanja naslovov in prenosom priporočene elektronske pošte);
b) finančne storitve, ki jih zajemajo kode CPV od 66100000-1 do 66720000-3 in 4.d) točka tega odstavka, predvsem poštne nakaznice in poštno brezgotovinsko poslovanje;
c) filatelistične storitve ali
č) logistične storitve, zlasti storitve, ki združujejo fizično dostavo ali skladiščenje z drugimi nepoštnimi funkcijami;
8. javna naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar je vrednost naročila nižja od vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije;
9. javna naročila na infrastrukturnem področju, ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam, pod pogojem, da naročnik ne uživa nobenih posebnih ali izključnih pravic v zvezi s prodajo ali dajanjem predmeta takih javnih naročil v najem, drugi subjekti pa ga lahko prosto prodajo ali dajo v najem pod enakimi pogoji kot naročnik;
10. javna naročila in projektne natečaje na infrastrukturnem področju, ki jih naročniki oddajo za druge namene, kot je opravljanje dejavnosti, ki so določene v 13. do 19. členu tega zakona, ali za opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi in v razmerah, ki ne vključujejo fizične uporabe omrežja ali geografskega območja znotraj Evropske unije;
11. javna naročila na infrastrukturnem področju za nabavo vode, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali obe dejavnosti v zvezi s pitno vodo iz prvega odstavka 15. člena tega zakona;
12. javna naročila na infrastrukturnem področju, ki jih oddajo naročniki, ki so dejavni v energetskem sektorju, in sicer opravljajo dejavnost iz prvega odstavka 13. člena, prvega odstavka 14. člena ali 19. člena tega zakona za dobavo:
– energije,
– goriva za proizvodnjo energije;
13. javna naročila, ki jih naročnik odda pravni osebi zasebnega ali javnega prava, če so izpolnjeni pogoji iz 28. člena tega zakona;
14. javna naročila, oddana povezanemu podjetju ali skupnemu podjetju ali naročniku, ki je del skupnega podjetja, če so izpolnjeni pogoji iz 29. člena tega zakona.
(javna naročila med osebami v javnem sektorju)
(1) Ta zakon se ne uporablja za javno naročilo, ki ga naročnik iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona odda pravni osebi javnega ali zasebnega prava, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ta naročnik obvladuje določeno pravno osebo podobno kot svoje službe;
b) odvisna pravna oseba izvaja več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji jih je dal ta naročnik, ki jo obvladuje, ali ki so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta naročnik;
c) v odvisni pravni osebi neposreden zasebni kapital ni udeležen in
č) vrednost predmeta naročanja je enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu.
(2) Šteje se, da naročnik iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe. Tako obvladovanje lahko izvaja tudi druga pravna oseba, ki jo na enak način obvladuje ta naročnik.
(3) Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi, če odvisna pravna oseba, ki je naročnik iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, odda javno naročilo naročniku iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, ki odvisno osebo obvladuje, ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti naročnik, če v pravni osebi, ki ji je oddano javno naročilo, neposredni zasebni kapital ni udeležen.
(4) Naročnik iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, ki ne obvladuje pravne osebe javnega prava, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, lahko tej pravni osebi vseeno odda javno naročilo, ne da bi pri tem uporabil ta zakon, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ta naročnik skupaj z drugimi naročniki iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe in
b) pravna oseba izvaja več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki so ji jih ti naročniki, ki jo obvladujejo, ali ki so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladujejo ti naročniki, in
c) v odvisni pravni osebi neposreden zasebni kapital ni udeležen.
(5) Šteje se, da naročniki iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih naročnikov iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona. Posamezni predstavniki lahko zastopajo več sodelujočih naročnikov ali vse te sodelujoče naročnike;
b) ti naročniki lahko skupaj odločilno vplivajo na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe in
c) odvisna pravna oseba nima interesov, ki so v nasprotju z interesi teh naročnikov, ki jo obvladujejo.
(6) Za sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma, izključno med dvema ali več naročniki iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona se ne uporablja tega zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) pogodba o izvedbi javnega naročila določa ali vzpostavlja sodelovanje med sodelujočimi naročniki iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, z namenom zagotoviti, da se javne storitve, ki jih morajo opraviti, izvajajo ob uresničevanju ciljev, ki so jim skupni,
b) pri tem sodelovanju se upoštevajo le vidiki javnega interesa,
c) sodelujoči naročniki na trgu izvajajo manj kot 20 odstotkov dejavnosti, ki jih zajema sodelovanje, in
č) vrednost predmeta naročanja je enaka ali nižja od cene za ta predmet na trgu.
(7) Pri določanju odstotka dejavnosti iz b) točke prvega odstavka, b) točke četrtega odstavka in c) točke šestega odstavka tega člena se upošteva skupni povprečni promet ali drug ustrezen dejavnik, ki temelji na dejavnosti, kot so stroški pravne osebe ali naročnika iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona v zvezi s storitvami, blagom in gradnjami v treh letih pred oddajo javnega naročila.
(8) Če zaradi datuma, na katerega je bila določena pravna oseba ali naročnik iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona ustanovljen ali je začel opravljati dejavnosti, ali zaradi reorganizacije njegovih dejavnosti podatki o prometu ali drugem ustreznem dejavniku, temelječem na dejavnosti, kot so stroški, za predhodna tri leta niso na voljo ali niso več relevantni, zadostuje, da pravna oseba zlasti v poslovnem načrtu prikaže, da je meritev dejavnosti verodostojna.
(9) V vseh primerih, pri katerih se javno naročilo odda na podlagi tega člena, oseba, ki ji je to naročilo oddano, naroča to blago, storitve ali gradnje, upoštevaje določbe tega zakona tudi, če sama ni naročnik.
(javna naročila, oddana povezanemu podjetju ali skupnemu podjetju ali naročniku, ki je del skupnega podjetja)
(1) Ne glede na prejšnji člen se ob izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena ta zakon ne uporablja za javna naročila na infrastrukturnem področju, ki jih:
a) naročnik odda povezanemu podjetju ali
b) skupno podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov izključno za opravljanje dejavnosti, kot so določene v 13. do 19. členu tega zakona, odda podjetju, ki je povezano z enim od teh naročnikov.
(2) Izjema iz prejšnjega odstavka velja za javna naročila storitev, blaga in gradenj, pod pogojem, da je povezano podjetje ob upoštevanju vseh njegovih izvedenih storitev in gradenj ter dobav blaga v predhodnih treh letih vsaj 80 odstotkov skupnega povprečnega prometa ustvarilo z opravljanjem storitev ali gradenj oziroma z dobavami blaga za naročnika ali druga podjetja, s katerimi je podjetje povezano.
(3) Za namene tega člena povezano podjetje pomeni vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika v skladu z zahtevami iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str. 19; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/34/EU), nazadnje spremenjene z Direktivo Sveta 2014/102/EU z dne 7. novembra 2014 o prilagoditvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 334 z dne 21. 11. 2014, str. 86).
(4) Pri naročnikih, za katere se ne uporablja Direktiva 2013/34/EU, povezano podjetje pomeni vsako podjetje:
a) v katerem ima lahko naročnik posredno ali neposredno prevladujoč vpliv;
b) ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika ali
c) nad katerim ima, tako kot nad naročnikom, prevladujoč vpliv drugo podjetje na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki to povezano podjetje urejajo.
(5) Če zaradi datuma ustanovitve ali začetka opravljanja dejavnosti povezanega podjetja podatki o prometu za predhodna tri leta niso na voljo, zadostuje, da to podjetje zlasti v poslovnem načrtu prikaže, da je promet iz drugega odstavka tega člena verjeten.
(6) Če iste ali podobne storitve, blago ali gradnje zagotavlja več kot eno podjetje, ki je povezano z naročnikom, s katerim sestavlja gospodarsko skupino, se zgornji deleži izračunajo ob upoštevanju skupnega prometa, ki ga ta povezana podjetja ustvarijo z zagotavljanjem storitev, blaga ali gradenj.
(7) Ne glede na prejšnji člen in pod pogojem, da je bilo skupno podjetje ustanovljeno za opravljanje dejavnosti v obdobju najmanj treh let in da listina o ustanovitvi skupnega podjetja določa, da bodo naročniki, ki ga sestavljajo, ostali del tega skupnega podjetja najmanj za enako obdobje, se ta zakon ne uporablja za javna naročila na infrastrukturnem področju, ki jih:
a) skupno podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov izključno za opravljanje dejavnosti iz 13. do 19. člena tega zakona, odda enemu od teh naročnikov, ali
b) ki jih naročnik odda skupnemu podjetju, katerega del je.
(8) V vseh primerih, pri katerih se javno naročilo odda na podlagi tega člena, oseba, ki ji je to naročilo oddano, naroča to blago, storitve ali gradnje, upošteva določbe tega zakona tudi, če sama ni naročnik.
(9) V kolikor Evropska komisija to zahteva, ji naročnik pošlje naslednje podatke:
a) imena povezanih podjetij ali skupnih podjetij,
b) vrsto in vrednost naročil,
c) dokazila o tem, da razmerje med podjetjem ali skupnim podjetjem, ki so mu javna naročila oddana, in naročnikom izpolnjuje zahteve v skladu s tem členom.
1.9. Posebni primeri
(dejavnosti na infrastrukturnem področju, ki so neposredno izpostavljene konkurenci, in z njimi povezana pravila)
(1) Ta zakon se ne uporablja za javna naročila na infrastrukturnem področju, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti iz 13. do 19. člena tega zakona, če lahko Republika Slovenija ali naročniki, ki vložijo zahtevek v skladu s tem členom, izkažejo, da je v Republiki Sloveniji dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Ta zakon se prav tako ne uporablja za projektne natečaje, ki so organizirani za izvajanje take dejavnosti na določenem geografskem območju. Določena dejavnost je lahko del širšega sektorja, lahko se tudi izvaja le na nekaterih območjih Republike Slovenije. Ocena konkurence se opravi ob upoštevanju informacij, ki so na voljo Evropski komisiji, in za namene tega zakona, ne posega v uporabo konkurenčnega prava. Navedena ocena se izvede ob upoštevanju trga za določene dejavnosti in referenčnega geografskega trga v smislu tretjega odstavka tega člena.
(2) Za namene prejšnjega odstavka se odločitev, ali je dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci, sprejme na podlagi meril, ki so v skladu z določbami PDEU o konkurenci. Ta lahko vključujejo značilnosti določenega blaga ali storitev, obstoj alternativnega blaga ali storitev, ki so zamenljivi z vidika ponudbe ali povpraševanja, cene in dejansko ali potencialno prisotnost več kot enega dobavitelja določenega blaga ali ponudnika določenih storitev.
(3) Referenčni geografski trg, za katerega se opravi ocena izpostavljenosti konkurenci, zajema območje, na katerem se določena podjetja ukvarjajo s ponudbo proizvodov ali storitev in povpraševanjem po njih, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki se lahko loči od sosednjih območij, zlasti zato, ker so tam pogoji konkurence precej drugačni. Pri tej oceni je treba upoštevati predvsem vrsto in značilnosti določenih proizvodov ali storitev, obstoj ovir za vstop na trg ali preferenc potrošnikov, znatne razlike tržnih deležev podjetij med določenim območjem in sosednjimi območji ali precejšnje razlike v ceni.
(4) Za namene prvega odstavka tega člena se šteje, da dostop do trga ni omejen, če država članica uvede in uporablja zakonodajo s Seznama pravnih aktov unije, ki je Priloga III Direktive 2014/25/EU.
(5) Če ni mogoče predpostavljati prostega dostopa do danega trga, je treba dokazati, da je dostop do danega trga dejansko in pravno prost.
(6) Naročnik, ki izvaja katero od dejavnosti iz 13. do 19. člena tega zakona in meni, da je ta dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgu, lahko Evropski komisiji predloži zahtevek za ugotovitev, da se ta zakon ne uporablja za oddajo javnih naročil ali organizacijo projektnih natečajev za opravljanje navedene dejavnosti. Zahtevku naročnik priloži predhodno pridobljeno mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence. Zahtevek lahko vloži tudi ministrstvo, pristojno za javna naročila.
(7) Zahtevek iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– navedbo dejavnosti, za katero naročnik ali ministrstvo meni, da je neposredno izpostavljena konkurenci,
– dejstva in dokaze, ki utemeljujejo navedeno trditev,
– navedbo določb zakonov, podzakonskih aktov in drugih predpisov ali sporazumov glede izpolnjevanja pogojev iz tega odstavka.
(8) Organ, pristojen za varstvo konkurence, poda mnenje v roku 30 dni od prejema pisnega poziva k podaji mnenja.
(9) Ta zakon se preneha uporabljati za javna naročila in projektne natečaje, katerih namen je omogočiti opravljanje določene dejavnosti, če Evropska komisija:
– sprejme odločbo o uporabi prvega odstavka tega člena v roku iz Priloge IV Direktive 2014/25/EU ali
– ne odloči o taki uporabi v navedenem roku.
(10) Če za dejavnost v Republiki Sloveniji že poteka postopek po tem členu, se nadaljnji zahtevki v zvezi z isto dejavnostjo v Republiki Sloveniji pred iztekom roka v zvezi s prvim zahtevkom ne štejejo za nove postopke in se obravnavajo v okviru prvega zahtevka.
(pridržana javna naročila)
(1) Naročnik lahko v postopku javnega naročanja povabi k sodelovanju le invalidska podjetja in zaposlitvene centre, kot jih določa zakon, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, ter socialna podjetja in podjetja s socialno vsebino, kot jih določa zakon, ki ureja socialno podjetništvo. V primeru pridržanega javnega naročila v skladu s tem členom lahko gospodarski subjekt odda del javnega naročila v podizvajanje le invalidskim podjetjem in zaposlitvenim centrom, kot jih določa zakon, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, ter socialnim podjetjem ter podjetjem s socialno vsebino, kot jih določa zakon, ki ureja socialno podjetništvo.
(2) Naročnik, ki namerava javno naročilo pridržati za podjetja iz prejšnjega odstavka, mora to navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
(skupno javno naročanje vlade in centralizirane nabavne dejavnosti)
(1) Naročnik lahko pridobi blago ali storitve od osrednjega nabavnega organa.
(2) Naročnik lahko naroči gradnje, blago ali storitve tudi na podlagi javnih naročil, ki jih odda osrednji nabavni organ, na podlagi dinamičnih nabavnih sistemov ali kvalifikacijskih sistemov, ki jih upravlja osrednji nabavni organ ali na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ, v obsegu, določenem v četrtem odstavku 48. člena tega zakona. Če lahko dinamični nabavni sistem, ki ga upravlja osrednji nabavni organ, uporabljajo drugi naročniki, mora biti to navedeno v povabilu k sodelovanju, s katerim se vzpostavi ta dinamični nabavni sistem.
(3) Šteje se, da je naročnik izpolnil svoje obveznosti v skladu s tem zakonom, če blago, storitve ali gradnje naroči na podlagi javnih naročil, ki jih odda osrednji nabavni organ na podlagi dinamičnega nabavnega sistema ali kvalifikacijskega sistema, ki ga upravlja osrednji nabavni organ, ali na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ. Ne glede na to pa je naročnik odgovoren za izpolnitev obveznosti v skladu s tem zakonom v zvezi z deli, ki jih izvaja sam, kot so:
a) oddaja javnih naročil v okviru dinamičnega nabavnega sistema, ki ga upravlja osrednji nabavni organ;
b) ponovno odpiranje konkurence na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ;
c) določanje v skladu s točko a) ali b) sedmega odstavka 48. člena tega zakona, kateri gospodarski subjekti, podpisniki okvirnega sporazuma, izvajajo posamezno naročilo iz okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ.
(4) Vsi postopki javnega naročanja, ki jih izvaja osrednji nabavni organ, se morajo izvajati z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi v skladu z zahtevami iz 37. člena tega zakona.
(5) Naročnik lahko osrednjemu nabavnemu organu odda javno naročilo storitev za zagotavljanje centraliziranih nabavnih dejavnosti brez uporabe postopkov iz tega zakona. Taka javna naročila storitev lahko vključujejo tudi zagotavljanje pomožnih nabavnih dejavnosti.
(6) Vlada lahko odloči, da se za posamezne predmete javnega naročanja izvede skupno javno naročanje ministrstev, organov v sestavi ministrstev, vladnih služb in upravnih enot, če skupno naročanje povečuje gospodarnost in učinkovitost porabe proračunskih sredstev in ne zmanjšuje konkurence na trgu. Vlada, v primerih, ko je to potrebno, odloči tudi, da se izvede skupno javno naročanje v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, zlasti za naročanje predmetov s področij, na katerih ti zavodi opravljajo dejavnost. Skupno javno naročanje vlade izvaja osrednji nabavni organ.
(7) Vlada v sklepu, s katerim določi skupno javno naročilo, določi vsaj vrsto blaga ali storitev, časovno obdobje, za katero se oddaja skupno javno naročilo, ter okvirni časovni načrt izvedbe skupnega javnega naročila.
(8) Vlada z uredbo določi predmete, za katere se praviloma izvaja skupno javno naročanje, osrednji nabavni organ, ki izvaja skupno javno naročanje, podrobneje določi postopek izvedbe skupnega javnega naročanja in podrobneje uredi izjeme od skupnega javnega naročanja ter druga pravila v zvezi s skupnim javnim naročanjem.
(priložnostno skupno javno naročanje)
(1) Najmanj dva naročnika se lahko dogovorita za skupno izvedbo oddaje določenih javnih naročil. Določeno javno naročilo se lahko odda kot skupno na podlagi pooblastil enega ali več naročnikov.
(2) Če se postopek javnega naročanja v celoti izvaja skupaj v imenu in za račun vseh v skupno javno naročanje vključenih naročnikov, so ti skupaj odgovorni za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s tem zakonom. To velja tudi v primeru, v katerem en naročnik vodi postopek, pri čemer deluje za svoj račun in za račun drugih naročnikov.
(3) Če se celotni postopek javnega naročanja ne izvaja v imenu in za račun v skupno javno naročanje vključenih naročnikov, so ti skupaj odgovorni le za tiste dele, ki jih izvajajo skupaj. Vsak naročnik je izključno odgovoren za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s tem zakonom v zvezi s tistimi deli, ki jih izvaja v svojem imenu in za svoj račun.
(javno naročanje, pri katerem sodelujejo naročniki iz različnih držav članic)
(1) Naročniki iz različnih držav članic lahko ne glede na 28. člen tega zakona sodelujejo pri oddaji javnih naročil z uporabo enega od načinov iz tega člena. Določb tega člena pa naročnik ne sme uporabiti, da bi se s tem izognil uporabi obveznih določb javnega prava v skladu s pravom Evropske unije, ki veljajo zanje v Republiki Sloveniji.
(2) Naročniki lahko sodelujejo pri oddaji javnih naročil, ki jih zagotavlja osrednji nabavni organ iz druge države članice, le kadar naroča tudi centralizirane nabavne dejavnosti.
(3) Osrednji nabavni organ iz druge države članice zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti v skladu z nacionalnimi predpisi države članice, v kateri ima sedež. Ta pravila veljajo tudi v naslednjih primerih:
a) oddaja javnih naročil v okviru dinamičnega nabavnega sistema;
b) ponovno odpiranje konkurence v skladu z okvirnim sporazumom;
c) določanje v skladu z a) ali b) točko sedmega odstavka 48. člena tega zakona, kateri gospodarski subjekti, podpisniki okvirnega sporazuma, opravljajo določeno naročilo.
(4) Naročnik lahko skupaj z naročniki iz drugih držav članic odda javno naročilo, sklene okvirni sporazum ali upravlja dinamični nabavni sistem. Prav tako lahko na podlagi okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema oddajajo posamezna naročila. Če posamezni elementi niso urejeni z mednarodnim sporazumom, sklenjenim med določenimi državami članicami, morajo sodelujoči naročniki skleniti dogovor, v katerem določijo:
a) odgovornost pogodbenih strank in ustrezne nacionalne določbe, ki se uporabljajo;
b) notranjo organizacijo postopka javnega naročanja, vključno z vodenjem postopka, razdelitvijo gradenj, blaga ali storitev, ki se naročajo, ter sklenitvijo pogodb.
(5) V primerih iz prejšnjih odstavkov za pravilnost izvedbe odgovarja sodelujoči naročnik. Šteje se, da naročnik izpolni svoje obveznosti v skladu s tem zakonom, če gradnje, blago ali storitve nabavi pri naročniku, ki je odgovoren za postopek javnega naročanja. Sodelujoči naročniki lahko pri opredelitvi odgovornosti in veljavnega nacionalnega prava iz a) točke prejšnjega odstavka posebne odgovornosti dodelijo enemu ali več izmed njih in kot veljavne določijo predpise nacionalnega prava katere koli njihove države članice. Dodelitev odgovornosti in veljavno nacionalno pravo morata biti navedena v dokumentaciji v zvezi s skupno oddajo javnega naročila.
(6) Če naročnik skupaj z naročniki iz drugih držav članic ustanovi skupen subjekt, vključno z evropskimi združenji za teritorialno sodelovanje iz Uredbe (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (UL L št. 210 z dne 31. 7. 2006, str. 19), nazadnje spremenjene z Uredbo (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 303), ali drugimi subjekti, ustanovljenimi v skladu s pravom Evropske unije, se sodelujoči naročniki s sklepom pristojnega organa skupnega subjekta dogovorijo o nacionalnih predpisih, ki se uporabljajo za javno naročilo, ene od naslednjih držav članic:
a) nacionalne predpise države članice, v kateri ima skupni subjekt svoj registrirani sedež;
b) nacionalne predpise države članice, v kateri skupni subjekt izvaja svoje dejavnosti.
(7) Dogovor iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja za nedoločen čas, če je to določeno v ustanovitvenem aktu skupnega subjekta ali pa je lahko omejen na določeno časovno obdobje, določene vrste javnih naročil ali eno ali več oddaj posameznih javnih naročil.
(1) Naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ta ali drug zakon ne določa drugače. Naročnik pa mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
(3) Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.
(4) Vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila so po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Pred tem datumom se določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo.
(5) Če je naročnik izvedel popoln pregled vseh ponudb, mora po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled, dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V postopku oddaje naročila male vrednosti lahko ponudnik zahteva vpogled v dveh delovnih dnevih od objave odločitve, naročnik pa dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najpozneje v dveh delovnih dnevih od prejema zahteve. Vpogled je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko naročnik ponudniku zaračuna materialne stroške.
(6) Naročnik lahko določi zahteve za gospodarske subjekte, katerih namen je varovanje zaupnosti informacij, ki jih naročnik da na voljo med postopkom javnega naročanja.
(jezik v postopku javnega naročanja)
(1) Postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. Naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. V izjemnih primerih, kadar ne obstaja dovolj ustrezno slovensko izrazoslovje na specifičnem tehničnem področju ali kadar to zahteva predmet javnega naročila, lahko naročnik pripravi dokumentacijo ali del dokumentacije v tujem jeziku. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora naročnik navesti, v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre.
(2) Če naročnik ob pregledu in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok. Stroške prevoda nosi ponudnik.
(3) Za presojo spornih vprašanj se vedno uporablja ponudba oziroma njen uradni prevod v slovenskem jeziku, če pa je bila dokumentacija ali del dokumentacije podan v tujem jeziku, pa tuji jezik.
(4) Določbe tega člena, ki veljajo za slovenski jezik, veljajo na dvojezičnih območjih, v okviru izvajanja posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti, smiselno tudi za italijanski oziroma madžarski jezik.
(1) Za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij na podlagi tega zakona, zlasti elektronsko oddajo ponudb, se v skladu z zahtevami tega člena uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva. Orodja in naprave, ki se uporabijo za elektronsko komuniciranje, in njihove tehnične lastnosti, morajo biti nediskriminatorni, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijsko-komunikacijske tehnologije v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka javnega naročanja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek naročnik ni dolžan zahtevati uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev pri oddaji ponudb v naslednjih primerih:
a) če bi bili zaradi specializirane vrste javnega naročila za uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev potrebni točno določeni orodja, naprave ali oblika datotek, ki niso splošno razpoložljivi ali podprti s splošno razpoložljivimi programi;
b) če se pri programih, ki podpirajo oblike datotek, ustrezne za opis ponudb, uporabljajo oblike datotek, ki jih ni mogoče obdelovati z nobenim drugim odprtim ali splošno dostopnim programom, ali če so zaščitene z licenco in jih naročnik ne more zagotoviti za prenos podatkov s spleta ali uporabo na daljavo;
c) če bi bila za uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev potrebna specializirana pisarniška oprema, ki naročnikom ni splošno dostopna;
č) če dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila zahteva predložitev fizičnih modelov ali maket, ki jih ni mogoče predložiti z elektronskimi sredstvi.
(3) Za sporočanje, pri katerem se v skladu s prejšnjim odstavkom ne uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva, se uporabi pošta ali druga primerna kurirska služba ali kombinacija pošte ali druge primerne kurirske službe ter elektronskih sredstev.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena naročnik ni dolžan zahtevati uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev pri oddaji ponudb, če je uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev nujna bodisi zato, ker elektronska komunikacijska sredstva pomenijo kršitev varnosti, bodisi zato, da se zaščitijo posebno občutljive informacije, ki zahtevajo tako visoko raven zaščite, da je ni mogoče ustrezno zagotoviti z uporabo elektronskih sredstev in naprav, ki so gospodarskim subjektom splošno dostopne ali do katerih se jim lahko omogočijo alternativni načini dostopa v skladu z devetim odstavkom tega člena.
(5) Naročnik, ki v skladu z drugim odstavkom tega člena zahteva, da se za oddajo ponudb uporabijo neelektronska komunikacijska sredstva, mora v posameznem poročilu iz 105. člena tega zakona navesti razloge za to zahtevo. Naročnik, kjer je to možno, v posameznem poročilu navede razloge, zaradi katerih je uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev nujna za izvajanje prejšnjega odstavka.
(6) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena se za sporočanje, ki ne zadeva bistvenih elementov postopka javnega naročanja, lahko uporablja ustna komunikacija, če je vsebina ustne komunikacije zadostno dokumentirana. Bistveni elementi postopka javnega naročanja vključujejo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, prijave za sodelovanje, potrditev interesa in ponudbe. V zadostni meri in z ustreznimi sredstvi, na primer pisnimi ali zvočnimi zapisi ali povzetki glavnih delov sporočil se dokumentira zlasti ustna komunikacija s ponudniki, ki bi lahko bistveno vplivala na vsebino in oceno ponudb.
(7) Naročnik pri vsem sporočanju, izmenjavi in shranjevanju informacij zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje. Vsebino ponudb in prijav za sodelovanje lahko pregleda šele po izteku roka za njihovo oddajo in po odpiranju ponudb in prijav.
(8) Naročnik lahko po potrebi za javno naročilo gradenj in projektni natečaj zahteva uporabo določenega elektronskega orodja. Če naročnik zahteva takšno uporabo orodja in to ni splošno dostopno, sam ponudi alternativni način dostopa.
(9) Šteje se, da naročnik zagotavlja ustrezne alternativne načine dostopa, če:
a) z elektronskimi sredstvi omogoča neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do teh orodij in naprav od datuma, ko je objavljeno obvestilo v skladu s Prilogo VII Direktive 2014/24/EU ali poslano povabilo k potrditvi interesa. V besedilu obvestila ali povabila k potrditvi interesa se navede spletni naslov, na katerem so ta orodja in naprave na voljo;
b) zagotovi, da ponudniki, ki nimajo dostopa do določenih orodij in naprav ali možnosti, da bi jih v ustreznih rokih pridobili, ter jim za pomanjkanje dostopa ni mogoče pripisati odgovornosti, lahko sodelujejo v postopku javnega naročanja z uporabo začasnih žetonov, brezplačno zagotovljenih prek spleta, ali
c) podpira alternativen kanal za elektronsko oddajo ponudb.
(10) Naročnik za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje ter načrtov in projektov v projektnih natečajih zagotovi orodja in opremo, ki s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki zagotavljajo, da:
a) se lahko natančno določita čas in datum prejetja ponudb in prijav za sodelovanje ter predložitve načrtov in projektov;
b) se lahko ustrezno zagotovi, da pred določenimi roki nihče nima dostopa do podatkov, poslanih v skladu s temi zahtevami;
c) lahko samo pooblaščene osebe določijo ali spremenijo datum odpiranja prejetih dokumentov;
č) se med različnimi stopnjami postopka javnega naročanja ali projektnega natečaja omogoči dostop do vseh predloženih podatkov ali dela teh podatkov le pooblaščenim osebam;
d) lahko le pooblaščene osebe omogočijo dostop do poslanih podatkov, in sicer šele po predpisanem datumu;
e) so dokumenti, prejeti in odprti v skladu s temi zahtevami, še naprej dostopni samo osebam, pooblaščenim za seznanitev z njimi;
f) se lahko, če so kršene prepovedi dostopa ali pogoji iz b), c), č), d) in e) točke tega odstavka ali če obstajajo poskusi kršitve, ustrezno zagotovi, da se kršitve ali poskusi kršitve zlahka zaznajo.
(11) Naročnik sprejme napredne elektronske podpise, podprte s kvalificiranim potrdilom, če je potrdilo dano s strani ponudnika storitev potrdil, ki je uvrščen na seznam zanesljivih overiteljev, in pri tem ne sme postavljati nobenih dodatnih zahtev, ki bi ponudnike lahko ovirale pri uporabi teh podpisov.
Pri oddaji javnih naročil se vsa nomenklatura navaja z uporabo enotnega besednjaka javnih naročil (v besedilu tega zakona: CPV), ki ga določa Uredba (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (UL L št. 340 z dne 16. 12. 2002, str. 1), nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporabljata postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14).
Drugo poglavje PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA ODDAJO JAVNIH NAROČIL
2.1. Postopki
(1) Naročnik lahko na način in pod pogoji, določenimi v tem zakonu, za oddajo javnega naročila uporabi naslednje postopke:
a) odprti postopek;
b) omejeni postopek;
c) konkurenčni dialog;
č) partnerstvo za inovacije;
d) konkurenčni postopek s pogajanji;
e) postopek s pogajanji z objavo;
f) postopek s pogajanji brez predhodne objave;
g) postopek naročila male vrednosti.
(2) V postopkih iz prejšnjega odstavka, razen v postopku iz f) točke prejšnjega odstavka, naročnik za objavo povabila k sodelovanju uporabi obvestilo o javnem naročilu v skladu s 56. členom tega zakona.
(3) Za objavo povabila k sodelovanju za javno naročilo na infrastrukturnem področju se lahko uporabi tudi:
a) periodično informativno obvestilo v skladu s 54. členom tega zakona, če se javno naročilo oddaja v omejenem postopku ali postopku s pogajanji z objavo;
b) obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema v skladu s 55. členom tega zakona, če se javno naročilo oddaja v omejenem postopku, postopku s pogajanji z objavo, s konkurenčnim dialogom ali partnerstvom za inovacije.
(4) V primeru iz a) točke prejšnjega odstavka naročnik gospodarske subjekte, ki so svoj interes za sodelovanje pri javnem naročilu izrazili po objavi periodičnega informativnega obvestila, s povabilom k potrditvi interesa v skladu z 62. členom tega zakona povabi, da svoj interes pisno potrdijo.
(5) Če je vrednost najugodnejše dopustne ponudbe enaka mejni vrednosti ali višja od mejne vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo objaviti na portalu javnih naročil ali na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije, ter v postopku ni bila zagotovljena ustrezna objava povabila k sodelovanju, pa bi morala biti, naročnik ne sme oddati javnega naročila po tem postopku, temveč mora, če je to primerno, začeti nov postopek skladno z določbami tega zakona.
(1) V odprtem postopku lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda ponudbo na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju. Ponudbi se priložijo informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik.
(2) Minimalni rok za prejem ponudb je 35 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu.
(3) Če naročnik objavi predhodno informativno obvestilo, pri javnem naročanju na infrastrukturnem področju pa periodično informativno obvestilo, in to obvestilo ni uporabljeno kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, se lahko minimalni rok za prejem ponudb iz prejšnjega odstavka skrajša na 15 dni, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
a) če so bile informacije ob objavi na voljo, so bile v predhodnem informativnem obvestilu oziroma periodičnem informativnem obvestilu navedene vse informacije, zahtevane za obvestilo o javnem naročilu in
b) predhodno informativno obvestilo oziroma periodično informativno obvestilo je bilo v objavo poslano najmanj 35 dni in največ 12 mesecev pred datumom, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu.
(4) Če v nujnem primeru, ki ga naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče upoštevati roka iz drugega odstavka tega člena, lahko naročnik določi rok, ki ni krajši od 15 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu.
(5) Naročnik lahko za pet dni skrajša rok za prejem ponudb iz drugega odstavka tega člena, če se ponudbe lahko oddajo z elektronskimi sredstvi v skladu s prvim, osmim, devetim in desetim odstavkom 37. člena tega zakona.
(6) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko naročnik za javno naročilo, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, določi krajši rok za prejem ponudb.
(1) V omejenem postopku lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda prijavo za sodelovanje na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju. Prijavi za sodelovanje priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik.
(2) Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je za javno naročilo na infrastrukturnem področju minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu, če se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi periodično informativno obvestilo, pa praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo kandidatom poslano povabilo k potrditvi interesa. Rok v nobenem primeru ne sme biti krajši od 15 dni.
(4) Ponudbo lahko oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene v prijavi predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe.
(5) Minimalni rok za prejem ponudb je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k predložitvi ponudb.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko za javno naročilo na infrastrukturnem področju rok za prejem ponudb določi na podlagi medsebojnega dogovora med naročnikom in izbranimi kandidati, pri čemer morajo imeti ti na voljo enako časa za pripravo in predložitev ponudb. Če dogovora glede roka za prejem ponudb ni, je rok najmanj deset dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k predložitvi ponudb.
(7) Če naročnik objavi predhodno informativno obvestilo in to obvestilo ni uporabljeno kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, se lahko minimalni rok za prejem ponudb iz petega odstavka tega člena skrajša na deset dni, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
a) če so bile informacije ob objavi na voljo in so bile v predhodnem informativnem obvestilu navedene vse informacije, zahtevane za obvestilo o javnem naročilu in
b) predhodno informativno obvestilo je bilo v objavo poslano najmanj 35 dni in največ 12 mesecev pred datumom, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu.
(8) Naročnik lahko za pet dni skrajša rok za prejem ponudb iz petega odstavka tega člena, če se ponudbe lahko oddajo z elektronskimi sredstvi v skladu s prvim, osmim, devetim in desetim odstavkom 37. člena tega zakona.
(9) Če v nujnem primeru, ki ga naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče upoštevati rokov iz tega člena, lahko naročnik določi:
a) rok za prejem prijav za sodelovanje, ki ni krajši od 15 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu;
b) rok za prejem ponudb, ki ni krajši od deset dni od datuma, ko je bilo izbranim kandidatom poslano povabilo k predložitvi ponudb.
(10) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena lahko naročnik za javno naročilo, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, določi krajši rok za prejem prijav za sodelovanje in krajši rok za prejem ponudb.
(1) Naročnik lahko uporabi konkurenčni dialog v naslednjih primerih:
a) za gradnje, blago ali storitve, pri katerih je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:
– potreb naročnika ni mogoče zadovoljiti brez prilagoditve zlahka dostopnih rešitev;
– vključujejo zasnovne ali inovativne rešitve;
– zaradi posebnih okoliščin, povezanih z vrsto, kompleksnostjo ali pravno in finančno strukturo ali zaradi z njimi povezanih tveganj, javnega naročila ni mogoče oddati brez predhodnih pogajanj;
– naročnik ne more dovolj natančno določiti tehničnih specifikacij s sklicevanjem na standard, evropsko tehnično oceno, skupno tehnično specifikacijo ali tehnično referenco v smislu 24. do 27. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona;
b) za gradnje, blago ali storitve, pri katerih so bile v odprtem ali omejenem postopku ali postopku naročila male vrednosti predložene le ponudbe, ki niso skladne z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ali ki so prispele prepozno ali za katere je naročnik ugotovil, da so neobičajno nizke, ali ponudbe ponudnikov, ki niso ustrezno usposobljeni, ali ponudbe, katerih cena presega naročnikova zagotovljena sredstva. V primerih iz te točke naročniku v konkurenčnem dialogu ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek vključi vse ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev in so v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku ali postopku naročila male vrednosti predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami za postopek javnega naročanja.
(2) Za javna naročila na infrastrukturnem področju se lahko konkurenčni dialog uporabi ne glede na izpolnjevanje pogojev iz a) ali b) točke prejšnjega odstavka.
(3) Za sodelovanje v konkurenčnem dialogu se lahko na podlagi objavljenega obvestila o javnem naročilu, pri javnem naročanju na infrastrukturnem področju pa tudi na podlagi objavljenega obvestila o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da k prijavi priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik.
(4) Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je za javno naročilo na infrastrukturnem področju minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o naročilu, če se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi periodično informativno obvestilo pa praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo kandidatom poslano povabilo k potrditvi interesa. Rok v nobenem primeru ne sme biti krajši od 15 dni.
(6) V dialogu lahko sodelujejo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k dialogu. V konkurenčnem dialogu se javno naročilo odda izključno na podlagi merila najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo.
(7) Naročnik v obvestilu o javnem naročilu navede svoje potrebe in zahteve, ki jih v tem obvestilu ali v opisnem dokumentu tudi podrobneje opredeli. Hkrati v istih dokumentih določi in podrobneje opredeli merila za oddajo javnega naročila ter določi okvirni časovni razpored.
(8) Naročnik z udeleženci, izbranimi v skladu z določbami od 75. do 81. člena tega zakona in 89. člena tega zakona, začne dialog s ciljem ugotoviti in opredeliti najustreznejše načine za izpolnitev svojih potreb. V okviru tega dialoga lahko z izbranimi udeleženci razpravlja o vseh vidikih javnega naročila.
(9) Naročnik mora v okviru dialoga zagotoviti enako obravnavo vseh udeležencev in informacij ne sme nuditi diskriminatorno, zaradi česar bi lahko nekateri udeleženci imeli prednost pred drugimi. Naročnik v skladu s 35. členom tega zakona brez soglasja v dialogu sodelujočega kandidata drugim udeležencem ne sme razkriti predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki mu jih je sporočil kandidat. To soglasje ne sme biti splošno, temveč se mora nanašati na informacije, ki jih namerava naročnik posredovati ostalim kandidatom.
(10) Konkurenčni dialog se lahko izvaja v zaporednih stopnjah, da se na podlagi meril za oddajo javnega naročila, določenih v obvestilu o javnem naročilu ali opisnem dokumentu, zmanjša število rešitev, o katerih se razpravlja med posamezno stopnjo dialoga. Naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali opisnem dokumentu navede, ali bo uporabil to možnost.
(11) Naročnik nadaljuje dialog, dokler ne najde ene ali več rešitev, ki lahko izpolnijo njegove potrebe. Ko naročnik zaključi dialog in o tem obvesti udeležence, ki so sodelovali v zadnji stopnji dialoga, vsakega od njih povabi, da predloži končno ponudbo na podlagi sprejete rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in podrobneje opredeljene med dialogom. Končna ponudba mora vsebovati vse elemente, ki se zahtevajo in so potrebni za izvedbo projekta. Na zahtevo naročnika lahko ponudnik to ponudbo pojasni, podrobno opredeli in optimizira. Ta pojasnila, podrobne opredelitve, optimizacija ali dodatne informacije ne smejo zajemati sprememb bistvenih vidikov ponudbe ali javnega naročila, vključno s potrebami in zahtevami iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta, če bi odstopanje od teh vidikov, potreb in zahtev lahko izkrivljalo konkurenco ali imelo diskriminatorni učinek.
(12) Naročnik oceni prejete ponudbe na podlagi meril za oddajo javnega naročila iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta.
(13) Na zahtevo naročnika se lahko s ponudnikom, za katerega je naročnik ugotovil, da je oddal ponudbo, ki predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, izvedejo pogajanja, da se z dokončno določitvijo pogojev javnega naročila potrdijo finančne obveznosti ali drugi pogoji iz ponudbe. To ne sme spremeniti bistvenih vidikov ponudbe ali javnega naročila, vključno s potrebami in zahtevami iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta, ter predstavljati nevarnosti za izkrivljanje konkurence ali diskriminacijo.
(14) Naročnik lahko določi nagrade ali plačila za udeležence v dialogu.
(partnerstvo za inovacije)
(1) Za sodelovanje v partnerstvih za inovacije se lahko na podlagi objavljenega obvestila o javnem naročilu, pri javnem naročanju na infrastrukturnem področju pa tudi na podlagi objavljenega obvestila o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da k prijavi priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik.
(2) Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredeli potrebo po inovativnem blagu, storitvah ali gradnjah, ki je ne more zadovoljiti z nakupom blaga, storitev ali gradenj, že dostopnih na trgu. Navede tudi, kateri elementi opisa določajo minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vse ponudbe. Navedene informacije morajo biti dovolj natančne, da lahko gospodarski subjekti prepoznajo vrsto in obseg zahtevane rešitve ter se odločijo, ali se bodo prijavili za sodelovanje v postopku.
(3) Naročnik se lahko odloči, da bo vzpostavil partnerstvo za inovacije z enim ali več partnerji, ki bodo izvajali ločene raziskovalne in razvojne dejavnosti.
(4) Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je za javno naročilo na infrastrukturnem področju minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu. Rok v nobenem primeru ne sme biti krajši od 15 dni.
(6) V postopku lahko sodelujejo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni v partnerstvo za inovacije.
(7) Javna naročila ob uporabi partnerstva za inovacije se oddajo izključno na podlagi merila najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo.
(8) Cilj partnerstva za inovacije je razvoj inovativnega proizvoda, storitve ali gradenj ter poznejša nabava blaga, storitev ali gradenj, ki so rezultat inovativnega razvoja, pod pogojem, da ustrezajo kakovosti izvedbe in najvišjim stroškom, dogovorjenim med naročniki in udeleženci.
(9) Partnerstvo za inovacije se izvaja v zaporednih stopnjah, ki upoštevajo zaporedje korakov v postopku raziskav in inovacij, ter lahko vključuje proizvodnjo blaga, izvajanje storitev ali dokončanje gradenj. Pri partnerstvu za inovacije se določijo vmesni cilji, ki jih morajo doseči partnerji, in zagotovi plačilo v ustreznih obrokih.
(10) Na podlagi teh ciljev se lahko naročnik po vsaki stopnji odloči za prekinitev partnerstva za inovacije, v primeru partnerstva za inovacije z več partnerji pa za zmanjšanje števila partnerjev s prekinitvijo posameznih pogodb. V tem primeru mora v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navesti možnost prekinitve partnerstva in pogoje, pod katerimi lahko to stori.
(11) Če ta člen ne določa drugače, se naročniki s ponudniki pogajajo o prvih in vseh nadaljnjih ponudbah, ki jih slednji predložijo, za izboljšanje njihove vsebine, razen o končnih ponudbah. Minimalne zahteve in merila za oddajo javnega naročila ne morejo biti predmet pogajanj.
(12) Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov in informacij ne sme nuditi diskriminatorno, zaradi česar bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi. Vse ponudnike, vključene v naslednjo stopnjo, naročnik pisno obvesti o vseh spremembah tehničnih specifikacij ali druge dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, razen o tistih, ki določajo minimalne zahteve glede javnega naročila. Naročnik zagotovi, da ima ponudnik po teh spremembah na voljo dovolj časa, da po potrebi spremeni ali ponovno predloži ponudbo.
(13) V postopku partnerstva za inovacije se lahko pogajanja izvajajo v zaporednih stopnjah, da se na podlagi meril za oddajo javnega naročila, opredeljenih v obvestilu o javnem naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zmanjša število ponudb, o katerih se je treba pogajati. Naročnik v obvestilu o javnem naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, ali bo uporabil to možnost.
(14) Pri izbiri kandidatov uporabi naročnik zlasti pogoje glede sposobnosti kandidatov na področju raziskav in razvoja ter pri razvijanju in uvajanju inovativnih rešitev.
(15) Raziskovalne in inovativne projekte, katerih cilj je izpolniti potrebe, ki jih je določil naročnik in jih ni mogoče izpolniti z obstoječimi rešitvami, lahko predložijo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene zahtevanih informacij k temu povabi naročnik.
(16) Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredeli, kako se uredijo pravice intelektualne lastnine. Naročnik v skladu s 35. členom tega zakona brez soglasja partnerja drugim partnerjem ne sme razkriti predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki mu jih je sporočil partner. To soglasje ne sme biti splošno, temveč se mora nanašati na informacije, ki jih namerava naročnik posredovati ostalim partnerjem.
(17) Naročnik zagotovi, da se struktura partnerstva ter zlasti trajanje in vrednost posameznih stopenj določijo ob upoštevanju stopnje inovativnosti predlagane rešitve ter zaporedja raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, potrebnih za razvoj inovativne rešitve, ki na trgu še ni na voljo. Ocenjena vrednost blaga, storitev ali gradenj ne sme biti nesorazmerna glede na naložbe, ki so potrebne za njihov razvoj.
(konkurenčni postopek s pogajanji)
(1) Naročnik lahko uporabi konkurenčni postopek s pogajanji le za javno naročanje na splošnem področju, in sicer zgolj za naslednja javna naročila:
a) za gradnje, blago ali storitve, pri katerih je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:
– potreb naročnika ni mogoče zadovoljiti brez prilagoditve zlahka dostopnih rešitev;
– vključujejo zasnovne ali inovativne rešitve;
– zaradi posebnih okoliščin, povezanih z vrsto, kompleksnostjo ali pravno in finančno strukturo ali zaradi z njimi povezanih tveganj, javnega naročila ni mogoče oddati brez predhodnih pogajanj;
– naročnik ne more dovolj natančno določiti tehničnih specifikacij s sklicevanjem na standard, evropsko tehnično oceno, skupno tehnično specifikacijo ali tehnično referenco v smislu 24. do 27. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona;
b) za gradnje, blago ali storitve, pri katerih so bile v odprtem ali omejenem postopku ali postopku naročila male vrednosti predložene le ponudbe, ki niso skladne z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ali ki so prispele prepozno ali za katere je naročnik ugotovil, da so neobičajno nizke, ali ponudbe ponudnikov, ki niso ustrezno usposobljeni, ali ponudbe, katerih cena presega naročnikova zagotovljena sredstva. V primeru iz te točke naročniku v konkurenčnem postopku s pogajanji ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek vključi vse ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev in so v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku ali postopku naročila male vrednosti predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami za postopek javnega naročanja;
c) za gradnje, blago in storitve, katerih vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz drugega odstavka 22. člena tega zakona.
(2) Za sodelovanje v konkurenčnem postopku s pogajanji se lahko na podlagi objavljenega obvestila o javnem naročilu prijavi vsak gospodarski subjekt. Prijavi za sodelovanje priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik.
(3) Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredeli vsebino javnega naročila z opisom svojih potreb in zahtevanih značilnosti blaga, gradenj ali storitev, ki so predmet naročanja, ter določi merila za oddajo javnega naročila. Navede tudi, kateri elementi opisa določajo minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vse ponudbe. Navedene informacije morajo biti dovolj natančne, da lahko gospodarski subjekti prepoznajo vrsto in obseg javnega naročila ter se odločijo, ali se bodo prijavili za sodelovanje v postopku.
(4) Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu. Minimalni rok za sprejemanje prvih ponudb je 30 dni od datuma, ko je bilo kandidatom poslano povabilo k predložitvi ponudb.
(5) Če naročnik objavi predhodno informativno obvestilo in to obvestilo ni bilo uporabljeno kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, se lahko minimalni rok za prejem ponudb iz prejšnjega odstavka skrajša na deset dni, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
a) če so bile vse informacije, zahtevane za obvestilo o javnem naročilu ob objavi na voljo in so bile v predhodnem informativnem obvestilu navedene in
b) predhodno informativno obvestilo je bilo v objavo poslano najmanj 35 dni in največ 12 mesecev pred datumom, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu.
(6) Naročnik lahko za pet dni skrajša rok za prejem ponudb iz četrtega odstavka tega člena, če se ponudbe lahko oddajo z elektronskimi sredstvi v skladu s prvim, osmim, devetim in desetim odstavkom 37. člena tega zakona.
(7) Če v nujnem primeru, ki ga naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče upoštevati rokov iz tega člena, lahko naročnik določi:
a) rok za prejem prijav za sodelovanje, ki ni krajši od 15 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu;
b) rok za prejem ponudb, ki ni krajši od deset dni od datuma, ko je bilo izbranim kandidatom poslano povabilo k predložitvi ponudb.
(8) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena lahko naročnik za javno naročilo, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, določi krajši rok za prejem prijav za sodelovanje in krajši rok za prejem ponudb.
(9) Prvo ponudbo lahko oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik. Ta ponudba je podlaga za nadaljnja pogajanja. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe.
(10) Za izboljšanje vsebine ponudb se naročnik s ponudniki pogaja o prvih in vseh nadaljnjih ponudbah, ki jih slednji predložijo, razen v primeru končnih ponudb iz petnajstega odstavka tega člena in v primeru oddaje javnega naročila na podlagi prvih ponudb. Minimalne zahteve in merila za oddajo javnega naročila ne morejo biti predmet pogajanj.
(11) Naročnik lahko na podlagi prvih ponudb odda javno naročilo brez pogajanj, če si je v obvestilu o javnem naročilu pridržal to možnost.
(12) Naročnik med pogajanji zagotovi enako obravnavo vseh ponudnikov in informacij ne nudi diskriminatorno, zaradi česar bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi. Vse ponudnike, ki jih naročnik vključi v naslednji krog pogajanj, pisno obvesti o vseh spremembah tehničnih specifikacij ali druge dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, razen o tistih, ki določajo minimalne zahteve glede javnega naročila. Naročnik zagotovi, da ima ponudnik po teh spremembah na voljo dovolj časa, da po potrebi spremeni ali ponovno predloži ponudbo.
(13) Naročnik v skladu s 35. členom tega zakona brez soglasja v pogajanjih sodelujočega kandidata ali ponudnika drugim udeležencem ne sme razkriti zaupnih informacij, ki mu jih je sporočil kandidat ali ponudnik. To soglasje ne sme biti splošno, temveč se mora nanašati na informacije, ki jih namerava naročnik poslati ostalim kandidatom ali ponudnikom.
(14) Konkurenčni postopek s pogajanji se lahko izvaja v zaporednih stopnjah, da se na podlagi meril za oddajo javnega naročila, določenih v obvestilu o javnem naročilu ali drugem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila, zmanjša število ponudb, o katerih se pogaja. Naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali drugem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila navede, ali bo uporabil to možnost.
(15) Ko namerava naročnik zaključiti pogajanja, obvesti preostale ponudnike o zadnjem krogu pogajanj in določi skupni rok za predložitev morebitnih novih ali spremenjenih ponudb, razen če je število krogov napovedal v obvestilu o naročilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali če se pogaja le z enim kandidatom.
(16) Po prejemu končnih ponudb naročnik v skladu z določbami od 75. do 81. člena tega zakona in 89. člena tega zakona preveri, ali so skladne z minimalnimi zahtevami ter nato odda javno naročilo na podlagi meril za oddajo.
(postopek s pogajanji z objavo)
(1) Naročnik lahko uporabi postopek s pogajanji z objavo le za javno naročanje na infrastrukturnem področju.
(2) V postopku s pogajanji z objavo lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda prijavo za sodelovanje na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju. Prijavi priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik.
(3) Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu, če se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi periodično informativno obvestilo, pa praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo kandidatom poslano potrdilo k potrditvi interesa. Rok v nobenem primeru ne sme biti krajši od 15 dni.
(4) Prvo ponudbo lahko oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik lahko omeji število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe.
(5) Rok za prejem ponudb se lahko določi na podlagi medsebojnega dogovora med naročnikom in izbranimi kandidati, pri čemer morajo imeti ti na voljo enako časa za pripravo in predložitev ponudb. Če dogovora glede roka za prejem ponudb ni, je rok najmanj deset dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k predložitvi ponudb.
(postopek s pogajanji brez predhodne objave)
(1) Naročnik lahko uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave za javno naročilo gradenj, blaga ali storitev v naslednjih primerih:
a) če za javno naročilo na splošnem področju v odprtem, omejenem ali postopku naročila male vrednosti, za javno naročilo na infrastrukturnem področju pa v predhodno izvedenem postopku, v katerem je naročnik objavil povabilo k sodelovanju, ni oddana nobena ponudba ali prijava za sodelovanje ali nobena ustrezna ponudba ali prijava za sodelovanje, pod pogojem, da se prvotni pogoji javnega naročila bistveno ne spremenijo in da naročnik Evropski komisiji pošlje poročilo, če komisija to zahteva. Pri tem se ponudba šteje za neustrezno, če ni relevantna za javno naročilo, ker brez bistvenih sprememb očitno ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, ki so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Prijava za sodelovanje pa se šteje za neustrezno, če je treba gospodarski subjekt izključiti, ker obstajajo razlogi za izključitev ali subjekt ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje v postopku. Skupna cena iz končne ponudbe, predložene v postopku s pogajanji, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročanja;
b) če ima javno naročilo na infrastrukturnem področju le raziskovalni, eksperimentalni, študijski ali razvojni namen, nima pa namena ustvariti dobička ali povrniti stroškov raziskav in razvoja, pod pogojem, da oddaja takšnega naročila ne vpliva na konkurenčnost pri oddaji poznejših javnih naročil s temi nameni;
c) če lahko gradnje, blago ali storitev zagotovi le določen gospodarski subjekt iz naslednjih razlogov:
– cilj javnega naročila je ustvariti ali pridobiti unikatno umetniško delo ali umetniško uprizoritev;
– iz tehničnih razlogov konkurence za predmet naročanja ni;
– za zaščito izključnih pravic, vključno s pravicami intelektualne lastnine. Naročnik ne sme uporabiti postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi te točke, če je predmet javnega naročanja izvedba projekta, ki ga je projektant projektiral v predhodnem postopku javnega naročanja, in namerava v pogajanja vključiti le tega projektanta;
č) če zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, rokov za odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji ni mogoče upoštevati. Okoliščine, s katerimi se utemelji skrajna nujnost, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku;
d) če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije, če lahko naročilo izpolni vnaprej znano končno število sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike.
(2) Izjemo iz druge in tretje alineje c) točke prejšnjega odstavka lahko naročnik uporabi le, če ni ustrezne alternative ali nadomestila in če odsotnost konkurence ni posledica neupravičenega omejevanja elementov javnega naročila.
(3) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi tudi za naslednja javna naročila blaga:
a) če se določen izdelek izdeluje izključno za raziskovalne, eksperimentalne, študijske ali razvojne namene, pod pogojem, da javno naročilo, oddano na podlagi te točke, ne vključuje masovne proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali se izvaja zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
b) za dodatne dobave blaga prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo blaga ali inštalacij ali za povečanje obsega obstoječega blaga ali inštalacij, če bi moral naročnik zaradi zamenjave dobavitelja nabaviti blago, ki ima drugačne tehnične lastnosti, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem. Za javna naročila na splošnem področju trajanje teh in ponavljajočih se naročil praviloma ne sme biti daljše od treh let;
c) za blago, ponujeno in kupljeno na blagovnih borzah;
č) za nakup blaga po posebno ugodnih pogojih od dobavitelja, ki gre v likvidacijo, ali likvidacijskega upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi;
d) za ugodne nakupe, ko je javno naročilo blaga na infrastrukturnem področju mogoče oddati tako, da se izkoristi posebno ugodna priložnost, ki je na voljo zelo kratek čas in je cena bistveno nižja od običajnih tržnih cen.
(4) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za naslednja javna naročila storitev:
a) za storitve po posebno ugodnih pogojih od dobavitelja, ki gre v likvidacijo, ali likvidacijskega upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi;
b) za storitve, ki se na podlagi predhodno izvedenega projektnega natečaja, organiziranega v skladu s tem zakonom in v skladu s pravili, določenimi v projektnem natečaju, oddajo zmagovalcu ali enemu od zmagovalcev projektnega natečaja. Če je zmagovalcev v projektnem natečaju več, morajo biti k sodelovanju v postopku s pogajanji brez predhodne objave povabljeni vsi.
(5) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javno naročilo novih gradenj ali storitev, ki pomenijo ponovitev podobnih gradenj ali storitev in se oddajo gospodarskemu subjektu, ki mu je naročnik oddal prvotno naročilo, pod pogojem, da so nove gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom in da je bilo prvotno naročilo oddano v postopku, v katerem je naročnik objavil povabilo k sodelovanju. V osnovnem javnem naročilu morajo biti navedeni obseg mogočih dodatnih gradenj ali storitev in pogoji za njihovo oddajo. Naročnik mora v povabilu k sodelovanju za prvotno javno naročilo navesti morebitno uporabo tega postopka in pri izračunu ocenjene vrednosti osnovnega javnega naročila upoštevati tudi skupne ocenjene stroške poznejših gradenj ali storitev. Za javna naročila na splošnem področju se ta postopek lahko uporablja le tri leta po oddaji prvotnega javnega naročila.
(6) Naročnik v svoji dokumentaciji navede in obrazloži razloge za izbiro postopka s pogajanji brez predhodne objave.
(7) Naročnik med pogajanji vnaprej pisno napove zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali če se pogaja le z enim kandidatom.
(8) V postopku s pogajanji brez predhodne objave lahko odda prijavo za sodelovanje gospodarski subjekt, ki ga je k sodelovanju povabil naročnik. Prijavi priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik. Rok za oddajo prijave in ponudbe mora biti sorazmeren zahtevam javnega naročila, določi pa ga naročnik.
(9) V primeru č) točke prvega odstavka tega člena lahko naročnik zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z enotnim evropskim dokumentom v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljnjem besedilu: ESPD) ali drugo lastno izjavo. Ne glede na 89. člen tega zakona naročniku v primeru č) točke prvega odstavka tega člena ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav v ESPD. Ne glede na četrti odstavek 61. člena in tretji odstavek 74. člena tega zakona naročniku v primeru iz č) točke prvega odstavka tega člena ni treba upoštevati roka za pošiljanje dodatnih informacij v zvezi s specifikacijami in vseh dodatnih dokumentov ter podaljšati roka za prejem ponudb.
(postopek naročila male vrednosti)
(1) Naročnik lahko uporabi postopek naročila male vrednosti, za katerega pri javnem naročilu blaga in storitev obvestil v zvezi z njim ni treba poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, in pri javnem naročilu gradnje, če je vrednost javnega naročila na splošnem področju enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 500.000 eurov, ter na infrastrukturnem področju enaka ali višja od 100.000 eurov in nižja od 1.000.000 eurov. V postopku naročila male vrednosti lahko vsak gospodarski subjekt odda ponudbo na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju.
(2) Naročnik lahko v postopek naročila male vrednosti vključi pogajanja. Če jih vključi, mora to navesti v obvestilu o javnem naročilu in jih tudi izvesti. Za izvedbo pogajanj se smiselno uporablja 44. člen tega zakona.
(3) Naročnik lahko v postopku naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z ESPD ali drugo lastno izjavo. Ne glede na drugi odstavek 89. člena tega zakona naročniku v postopku naročila male vrednosti ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav v ESPD. Ne glede na četrti odstavek 61. člena in tretji odstavek 74. člena tega zakona naročniku v postopku naročila male vrednosti ni treba upoštevati roka za pošiljanje dodatnih informacij v zvezi s specifikacijami in vseh dodatnih dokumentov ter podaljšati roka za prejem ponudb.
2.2. Tehnike in instrumenti za elektronsko in skupno javno naročanje
(1) Naročnik lahko sklene okvirni sporazum, če uporabi enega od postopkov iz tega zakona.
(2) Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino.
(3) Veljavnost okvirnega sporazuma za javna naročila na splošnem področju ne sme biti daljša od štirih let, za naročila na infrastrukturnem področju pa ne daljša od osmih let, razen v izjemnih primerih, upravičenih zlasti s predmetom okvirnega sporazuma.
(4) Na podlagi okvirnega sporazuma se posamezna javna naročila oddajo v skladu s postopki iz tega člena, ki se lahko uporabljajo le med naročniki, ki so za ta namen jasno navedeni v povabilu k sodelovanju ali povabilu k potrditvi interesa, in gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki sklenjenega okvirnega sporazuma.
(5) Z naročili, oddanimi na podlagi okvirnega sporazuma, se nikakor ne smejo bistveno spremeniti pogoji iz navedenega okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz sedmega odstavka tega člena.
(6) Če se okvirni sporazum sklene z enim samim gospodarskim subjektom, se naročila na podlagi sporazuma oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma. Pri oddaji naročil se naročnik lahko pisno posvetuje z gospodarskim subjektom, podpisnikom okvirnega sporazuma, in zahteva, da po potrebi dopolni svojo ponudbo.
(7) Okvirni sporazum, ki se sklene z več gospodarskimi subjekti, se izvaja na enega od naslednjih načinov:
a) na podlagi pogojev iz okvirnega sporazuma in brez ponovnega odpiranja konkurence, če sporazum določa vse pogoje glede zagotavljanja gradenj, storitev in blaga ter objektivne pogoje za izbiro gospodarskega subjekta, podpisnika okvirnega sporazuma, ki bo izvedel posamezno javno naročilo. Pogoje za izbiro gospodarskega subjekta navede naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v postopku za sklenitev okvirnega sporazuma;
b) s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki okvirnega sporazuma, če okvirni sporazum ne vključuje vseh pogojev, ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev in blaga;
c) deloma brez ponovnega odpiranja konkurence v skladu z a) točko tega odstavka in deloma s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti, podpisniki okvirnega sporazuma, v skladu z b) točko tega odstavka, če okvirni sporazum določa vse pogoje glede zagotavljanja gradenj, storitev in blaga in če je naročnik to možnost določili v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v postopku za sklenitev okvirnega sporazuma. Odločitev, ali se naročilo posameznih gradenj, blaga ali storitev odda s ponovnim odpiranjem konkurence ali neposredno pod pogoji, določenimi v okvirnem sporazumu, sprejme naročnik na podlagi objektivnih meril, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v postopku za sklenitev okvirnega sporazuma. V tej dokumentaciji naročnik prav tako določi, glede katerih pogojev je mogoče ponovno odpreti konkurenco.
(8) Možnosti iz c) točke prejšnjega odstavka se uporabljata tudi za vsak sklop okvirnega sporazuma, za katerega so v sporazumu določeni vsi pogoji, ki urejajo zagotavljanje določenih gradenj, storitev in blaga, ne glede na to, ali so bili za druge sklope določeni vsi pogoji, ki urejajo zagotavljanje določenih gradenj, storitev in blaga.
(9) Odpiranje konkurence iz b) in c) točke sedmega odstavka tega člena temelji na enakih pogojih, kot so bili uporabljeni za sklenitev okvirnega sporazuma, ter po potrebi na natančneje opredeljenih pogojih in, če je to ustrezno, na drugih pogojih iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v postopku za sklenitev okvirnega sporazuma v skladu z naslednjim postopkom:
a) za vsako naročilo, ki se oddaja, se naročnik pisno posvetuje z gospodarskimi subjekti, podpisniki okvirnega sporazuma, ki so sposobni izvesti naročilo;
b) naročnik ob upoštevanju dejavnikov, kot sta kompleksnost predmeta javnega naročila in čas, potreben za pošiljanje ponudb, določi rok, ki je dovolj dolg, da ponudnikom omogoča predložitev ponudb za vsako posamezno naročilo;
c) ponudbe se predložijo v pisni obliki in se ne odprejo do izteka roka, določenega za odgovor ponudnikom;
č) naročnik odda posamezna naročila ponudnikom, ki so predložili najboljšo ponudbo na podlagi meril za oddajo javnega naročila, navedenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v postopku za sklenitev okvirnega sporazuma.
(dinamični nabavni sistem)
(1) Naročnik lahko uporabi dinamični nabavni sistem za običajne nabave z značilnostmi, ki takšne, kot so splošno dostopne na trgu, izpolnjujejo njegove zahteve. Dinamični nabavni sistem je popolnoma elektronski način naročanja, ki je med celotnim obdobjem veljavnosti nabavnega sistema na voljo gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje. Lahko se razdeli na kategorije proizvodov, gradenj ali storitev, ki jih naročnik objektivno opredeli na podlagi značilnosti javnega naročanja, ki bo potekalo v okviru ustrezne kategorije. Te značilnosti lahko vključujejo opredelitev največjega dovoljenega obsega posameznih naročil ali geografskega območja, na katerem se bodo izvajala posamezna javna naročila.
(2) Pri javnem naročanju v okviru dinamičnega nabavnega sistema naročnik upošteva pravila omejenega postopka, razen pravil glede dolžine roka za prejem prijav za sodelovanje in roka za prejem ponudb. Vsi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje, dobijo dostop do sistema, pri čemer število kandidatov, ki dobijo dostop, ne sme biti omejeno. Če naročnik v skladu s prejšnjim odstavkom sistem razdeli na kategorije blaga, gradenj ali storitev, mora za vsako kategorijo podrobno določiti veljavne pogoje za sodelovanje.
(3) Pri naročanju v okviru dinamičnega nabavnega sistema se uporabljajo naslednji roki:
a) minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu. Če se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju za javno naročanje na infrastrukturnem področju uporabi periodično informativno obvestilo, je rok za prejem prijav za sodelovanje 30 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k potrditvi interesa. Po posredovanju povabila k predložitvi ponudb za prvo posamezno javno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema se rok za prejem prijav ne uporablja več;
b) minimalni rok za prejem ponudb je najmanj deset dni od datuma, ko je bilo v sistem vključenim gospodarskim subjektom poslano povabilo k predložitvi ponudb.
(4) Vse sporočanje v okviru dinamičnega nabavnega sistema poteka izključno z elektronskimi sredstvi.
(5) Za namene oddajanja javnih naročil v okviru dinamičnega nabavnega sistema naročnik:
a) objavi povabilo k sodelovanju, v katerem jasno navede, da se uporablja dinamični nabavni sistem;
b) v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede vsaj vrsto in ocenjeno količino predvidenih nabav ter vse potrebne informacije v zvezi z dinamičnim nabavnim sistemom, vključno s tem, kako ta sistem deluje, katera elektronska oprema se uporablja ter tehničnimi ureditvami in specifikacijami za povezavo;
c) navede morebitno razdelitev na kategorije blaga, gradenj ali storitev in njihove značilnosti;
č) v času veljavnosti sistema zagotovi neomejen, popoln in neposreden dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v skladu z 61. členom tega zakona.
(6) Naročnik v celotnem obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema vsem gospodarskim subjektom omogoča, da se prijavijo za sodelovanje v sistemu pod pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena. Po posredovanju povabila k predložitvi ponudb za prvo posamezno javno naročilo naročnik v skladu s pogoji za sodelovanje prijave za sodelovanje obravnava v roku deset delovnih dni od njihovega prejema. V posameznih upravičenih primerih se lahko ta rok podaljša na 15 delovnih dni, zlasti zaradi potrebe po preučitvi dodatne dokumentacije ali preverjanja, ali gospodarski subjekt izpolnjuje pogoje za sodelovanje. Dokler povabilo k predložitvi ponudb za prvo posamezno javno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema ni bilo poslano, lahko naročnik podaljša obdobje za obravnavo prijav, če v tem času ne objavi nobenega povabila k predložitvi ponudb. V tem primeru naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, za koliko namerava podaljšati to obdobje.
(7) Naročnik gospodarski subjekt čim prej obvesti, ali mu je bil odobren dostop do dinamičnega nabavnega sistema ali ne.
(8) Naročnik vse udeležence, ki so dobili dostop do dinamičnega nabavnega sistema, v skladu z 62. členom tega zakona povabi k predložitvi ponudb za vsako posamezno javno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Če je dinamični nabavni sistem razdeljen na kategorije gradenj, proizvodov ali storitev, povabi naročnik k predložitvi ponudb vse udeležence, ki so dobili dostop do dinamičnega nabavnega sistema za kategorijo, ki ustreza posameznemu javnemu naročilu.
(9) Naročnik odda javno naročilo ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo glede na merila za oddajo javnega naročila, določena v obvestilu o javnem naročilu za vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema, če se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi periodično informativno obvestilo, glede na merila za oddajo javnega naročila, določena v povabilu k potrditvi interesa; če se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, pa glede na merila za oddajo javnega naročila, določena v povabilu k predložitvi ponudb. Če je to ustrezno, lahko naročnik merila za oddajo javnega naročila natančneje opredeli v povabilu k predložitvi ponudb.
(10) Naročnik lahko kadar koli v obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema od udeležencev, ki so dobili dostop do njega, zahteva, da v petih delovnih dneh od datuma, ko jim je posredovana zahteva, predložijo prenovljen in posodobljen ESPD.
(11) Obdobje veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema navede naročnik v povabilu k sodelovanju. O vsaki spremembi obdobja veljavnosti naročnik na portalu javnih naročil, če je treba glede na vrednost, pa tudi v Uradnem listu Evropske unije, objavi:
a) obvestilo, ki je bilo za vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema prvotno uporabljeno kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, če se obdobje veljavnosti spremeni, vendar se sistem ne ukine;
b) obvestilo o oddaji javnega naročila, če se sistem ukine.
(12) Pred začetkom obdobja veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema ali med njim naročnik gospodarskim subjektom, ki se zanimajo za vključitev v dinamični nabavni sistem ali so do njega dobili dostop, ne sme zaračunavati nobenih stroškov.
(1) Naročnik lahko uporablja elektronsko dražbo, na kateri pridobi nove cene, popravljene navzdol, oziroma nove vrednosti za nekatere elemente ponudb. V ta namen naročnik elektronsko dražbo strukturira kot ponavljajoči se elektronski postopek, ki sledi popolni začetni oceni ponudb in omogoča razvrščanje ponudb z metodami samodejnega ocenjevanja.
(2) Javna naročila blaga, storitev in gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve, kakršna je projektiranje gradenj, pri katerih so merila za oddajo določena na način, da ponudb ni mogoče razvrstiti z metodami samodejnega ocenjevanja, ne morejo biti oddana na elektronski dražbi.
(3) Naročnik lahko v odprtem postopku, omejenem postopku, konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku s pogajanji z objavo in postopku naročila male vrednosti določi, da se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zlasti tehnične specifikacije. V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede pri ponovnem odpiranju konkurence med podpisniki okvirnega sporazuma v skladu z b) ali c) točko sedmega odstavka 48. člena tega zakona in pri odpiranju konkurence za naročila, ki se v skladu s prejšnjim členom oddajo v okviru dinamičnega nabavnega sistema.
(4) Elektronska dražba temelji na enem od naslednjih elementov ponudb:
a) izključno na cenah, če se javno naročilo odda le na podlagi cene;
b) na cenah oziroma novih vrednostih elementov ponudb, ki so določeni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, če se javno naročilo odda na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo ali če se ponudba z najnižjo ceno izbere na podlagi pristopa stroškovne učinkovitosti.
(5) Naročnik, ki se odloči izvesti elektronsko dražbo, to navede v obvestilu o javnem naročilu; če se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi periodično informativno obvestilo, to navede v povabilu k potrditvi interesa; če se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, to navede v povabilu k predložitvi ponudb. Če se javno naročilo odda na elektronski dražbi, vključuje dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila najmanj naslednje informacije:
– elemente, katerih vrednosti bodo predmet elektronske dražbe, če so ti elementi merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;
– morebitne omejitve vrednosti, ki jih je mogoče predložiti, kot izhajajo iz specifikacij predmeta javnega naročila;
– informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med elektronsko dražbo in, po potrebi, kdaj jim bodo na voljo;
– ustrezne informacije v zvezi z načinom izvedbe elektronske dražbe;
– pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko dražili, zlasti minimalne razlike, ki se po potrebi zahtevajo pri dražitvi;
– ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo.
(6) Pred začetkom elektronske dražbe naročnik izvede popolno začetno oceno ponudb v skladu z merilom ali merili za oddajo javnih naročil in utežmi, ki so jim določene. Nato vse ponudnike, ki so predložili dopustne ponudbe, hkrati elektronsko povabi k sodelovanju na elektronski dražbi tako, da od navedenega datuma in ure uporabljajo povezave v skladu z navodili s povabila. Ne glede na prejšnji stavek naročnik k sodelovanju povabi tudi ponudnike, katerih ponudba ni dopustna le iz razloga, ker ponudba presega naročnikova zagotovljena sredstva. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih stopnjah. Elektronska dražba se ne sme začeti prej kakor dva delovna dneva po datumu pošiljanja povabila.
(7) Naročnik povabilu priloži rezultat popolne ocene določene ponudbe, opravljene v skladu merili in utežmi v skladu s sedmim odstavkom 84. člena tega zakona. V povabilu navede tudi matematično formulo, ki se uporablja pri elektronski dražbi za določitev samodejnih sprememb uvrstitev na podlagi ponujenih novih cen in vrednosti. Formula mora vključevati uteži za vsa merila, ki so bila za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe določena v obvestilu, ki je bilo uporabljeno kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, ali drugi dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, razen če se ekonomsko najugodnejša ponudba določi zgolj na podlagi cene. Naročnik mora na določeno vrednost predhodno znižati tudi morebitne razpone. Če so dovoljene variantne ponudbe, naročnik določi ločeno formulo za vsako variantno ponudbo.
(8) Naročnik na vsaki stopnji elektronske dražbe vsem ponudnikom takoj sporoči vsaj informacije, ki jim omogočijo, da kadar koli preverijo svojo uvrstitev. Če je bilo to predhodno navedeno, jim lahko sporoča tudi druge informacije v zvezi z drugimi ponujenimi cenami ali vrednostmi. Naročnik lahko prav tako objavlja število udeležencev na določeni stopnji dražbe. Na nobeni stopnji elektronske dražbe ne sme razkriti identitete ponudnikov.
(9) Naročnik zaključi elektronsko dražbo na enega ali več naslednjih načinov:
a) na predhodno določen datum in ob predhodno določenem času;
b) ko ne prejme več novih cen ali novih vrednosti, ki izpolnjujejo zahteve v zvezi z minimalnimi razlikami, če je predhodno določil čas, ki mora preteči od prejema zadnje ponudbe, preden zaključi elektronsko dražbo;
c) ko se izvede prvotno določeno število stopenj v dražbi.
(10) Če morebiti namerava naročnik zaključiti elektronsko dražbo v skladu s c) točko prejšnjega odstavka v kombinaciji z ureditvijo iz b) točke prejšnjega odstavka, v povabilu k sodelovanju v dražbi navede časovni razpored za vsako stopnjo dražbe.
(11) Naročnik po zaključitvi elektronske dražbe odda javno naročilo na podlagi rezultatov elektronske dražbe v skladu z merili za oddajo javnega naročila.
(12) Vlada, v primerih ko je to potrebno, za posamezne predmete javnega naročanja in kategorije naročnikov predpiše, da morajo naročniki javna naročila oddati na elektronski dražbi.
(1) Če se za oddajo javnega naročila zahteva uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev, lahko naročnik zahteva predložitev ponudb v obliki elektronskega kataloga ali da ponudba vključuje elektronski katalog.
(2) Ponudbam, predloženim v obliki elektronskega kataloga, se lahko priložijo drugi dokumenti, ki dopolnjujejo ponudbo.
(3) Kandidat ali ponudnik sestavi elektronski katalog za sodelovanje v določenem postopku javnega naročanja v skladu s tehničnimi specifikacijami in formatom, ki jih določi naročnik.
(4) Elektronski katalog mora biti skladen z zahtevami za elektronska komunikacijska orodja in vsemi dodatnimi zahtevami, ki jih določi naročnik v skladu s 37. členom tega zakona.
(5) Če se dovoli ali zahteva predložitev ponudb v obliki elektronskih katalogov, naročnik:
a) to navede v obvestilu o javnem naročilu, če se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi periodično informativno obvestilo, to navede v povabilu k potrditvi interesa; če se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, to navede v povabilu k predložitvi ponudb ali povabilu k pogajanjem;
b) v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede vse potrebne informacije v zvezi s formatom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi ureditvami in specifikacijami za povezavo s katalogom.
(6) Če je bil okvirni sporazum sklenjen z več kot enim gospodarskim subjektom na podlagi ponudb v obliki elektronskih katalogov, lahko naročnik določi, da se določena naročila ponovno odprejo konkurenci na podlagi posodobljenih katalogov. Naročnik v tem primeru uporabi eno od naslednjih metod:
a) ponudnike povabi k ponovni predložitvi elektronskih katalogov, prilagojenih zahtevam za določeno naročilo, ali
b) ponudnike obvesti, da namerava iz že predloženih elektronskih katalogov zbrati informacije, potrebne za sestavo ponudb, prilagojenih zahtevam za določeno naročilo, če je bila uporaba te metode določena v objavljeni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v postopku za sklenitev okvirnega sporazuma.
(7) Če naročnik javno naročilo ponovno odpre konkurenci v skladu z b) točko prejšnjega odstavka, ponudnike obvesti o datumu in uri, ko namerava zbrati informacije, potrebne za sestavo ponudb, prilagojenih zahtevam določenega naročila, in ponudnikom omogoči, da odklonijo takšen način zbiranja informacij. Naročnik zagotovi, da je med obvestilom in dejanskim zbiranjem informacij na voljo dovolj časa.
(8) Pred oddajo javnega naročila naročnik ponudniku predstavi zbrane informacije, da mu omogoči izpodbijanje ali potrditev, da tako sestavljena ponudba nima nobenih vsebinskih napak.
(9) Naročnik lahko javna naročila v okviru dinamičnega nabavnega sistema odda z zahtevo, da se ponudbe za posamezno javno naročilo predložijo v obliki elektronskega kataloga. V okviru dinamičnega nabavnega sistema lahko naročnik javna naročila odda tudi v skladu z b) točko šestega odstavka in sedmim odstavkom tega člena, če je prijavi za sodelovanje v dinamičnem nabavnem sistemu priložen elektronski katalog v skladu s tehničnimi specifikacijami in formatom, ki jih določi naročnik. Kandidat navedeni katalog dopolni, potem ko je obveščen o nameri naročnika, da sestavi ponudbo po postopku iz b) točke šestega odstavka tega člena.
2.3. Objavljanje in transparentnost
(vrste, oblika in način objave obvestil)
(1) Vrste obvestil so:
1. predhodno ali periodično informativno obvestilo,
2. obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema,
3. obvestilo o javnem naročilu ali projektnem natečaju,
4. prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost,
5. obvestilo o oddaji javnega naročila ali organiziranem projektnem natečaju,
6. obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku,
7. obvestilo o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njegove veljavnosti.
(2) Naročnik obvestilo v zvezi z javnim naročilom pripravi in pošlje v objavo portalu javnih naročil. Objava obvestila v Uradnem listu Evropske unije se zagotovi z elektronskimi sredstvi prek portala javnih naročil, če naročnik v obvestilu označi, da je treba obvestilo objaviti tudi v Uradnem listu Evropske unije. Potrdilo o prejemu obvestila, poslanega v objavo, in potrdilo o njegovi objavi z navedbo datuma objave, ki ga izdata Portal javnih naročil in Urad za publikacije Evropske unije šteje kot dokazilo in ga mora naročnik hraniti ter po potrebi predložiti kot dokaz.
(3) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena se objavi v celoti v slovenskem jeziku. V drugih uradnih jezikih Evropske unije se objavi povzetek pomembnih elementov obvestila. Imeti mora obliko standardnih obrazcev, ki jih Evropska komisija določi na podlagi prvega odstavka 51. člena Direktive 2014/24/EU in prvega odstavka 71. člena Direktive 2014/25/EU, za postopek naročila male vrednosti pa obliko standardnega obrazca, ki ga z uredbo določi vlada. Nabor podatkov, ki jih morajo vsebovati obvestila iz prvega odstavka tega člena, je določen v Prilogi V Direktive 2014/24/EU in v Prilogah VI, X, XI, XII, XVI, XVIII, XIX in XX Direktive 2014/25/EU; nabor podatkov, ki jih morajo vsebovati obvestila za postopek naročila male vrednosti, določi vlada z uredbo.
(4) Stroški objavljanja obvestil na portalu javnih naročil se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, stroški objavljanja obvestil v Uradnem listu Evropske unije pa se krijejo iz proračuna Evropske unije.
(5) Naročnik lahko objavi tudi obvestila o javnih naročilih, ki jih ni dolžan objaviti po tem zakonu.
(pravilo zaporednosti in enakosti objav)
(1) Obvestilo iz prvega odstavka prejšnjega člena se objavi najpozneje pet dni po tem, ko ga je naročnik poslal v objavo. Obvestilo, ki ga je treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije, mora biti najprej objavljeno v Uradnem listu Evropske unije. Če naročnik v 48 urah po potrditvi prejema obvestila iz prvega odstavka prejšnjega člena ne prejme potrdila o objavi v Uradnem listu Evropske unije, se obvestilo lahko objavi na portalu javnih naročil, preden se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Pred objavo v Uradnem listu Evropske unije se na portalu javnih naročil lahko objavi tudi predhodno informativno obvestilo in periodično informativno obvestilo, vendar po tem, ko je bilo poslano v objavo Uradu za publikacije Evropske unije.
(2) Vsebina obvestila, objavljenega na portalu javnih naročil, mora biti enaka vsebini obvestila, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije. V obvestilu mora biti naveden datum, ko je bilo obvestilo poslano v objavo Uradu za publikacije Evropske unije.
(predhodno ali periodično informativno obvestilo)
(1) Naročnik lahko svojo namero v zvezi z načrtovanim javnim naročilom na splošnem področju sporoči z objavo predhodnega informativnega obvestila, namero v zvezi z načrtovanim javnim naročilom na infrastrukturnem področju pa z objavo periodičnega informativnega obvestila.
(2) Obdobje, na katero se nanašata predhodno ali periodično informativno obvestilo, traja največ 12 mesecev od datuma, ko je bilo obvestilo poslano v objavo, razen v primeru socialnih in drugih posebnih storitev, ko je to obdobje lahko daljše.
(3) Za oddajo javnega naročila na infrastrukturnem področju lahko v omejenem postopku in postopku s pogajanji z objavo kateri koli naročnik kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi periodično informativno obvestilo.
(4) Kadar se periodično informativno obvestilo uporabi kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, se mora to obvestilo izrecno nanašati na blago, gradnje ali storitve, ki bodo predmet javnega naročila, ki se oddaja. V njem mora biti navedeno, da bo javno naročilo oddano po omejenem postopku ali postopku s pogajanji z objavo in da obvestilo o naročilu ne bo objavljeno, zaradi česar naročnik vabi zainteresirane gospodarske subjekte, da izrazijo svoj interes za sodelovanje pri javnem naročanju na podlagi tega obvestila. V tem primeru mora biti periodično informativno obvestilo poslano v objavo najmanj 35 dni in največ 12 mesecev pred datumom, na katerega naročnik ustreznim kandidatom pošlje povabilo k potrditvi interesa.
(obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema)
(1) Če se naročnik odloči vzpostaviti kvalifikacijski sistem v skladu s 63. členom tega zakona, objavi obvestilo o njegovi vzpostavitvi, v katerem navede namen kvalifikacijskega sistema in kako se je mogoče seznaniti s pravili v zvezi z njegovim delovanjem.
(2) Naročnik v obvestilu o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema navede obdobje veljavnosti tega sistema. O vsaki spremembi obdobja veljavnosti sistema naročnik na portalu javnih naročil, če je to glede na vrednost potrebno, pa tudi v Uradnem listu Evropske unije, objavi:
a) obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, če se obdobje veljavnosti spremeni, vendar se sistem ne ukine;
b) obvestilo o oddaji javnega naročila, če se kvalifikacijski sistem ukine.
(obvestilo o javnem naročilu)
Obvestilo o javnem naročilu se uporablja kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju pri vseh postopkih, razen pri postopku s poganjanji brez predhodne objave. Za javna naročila na infrastrukturnem področju lahko naročnik kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi tudi drugo obvestilo, na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
(prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost)
(1) Naročnik objavi prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, kadar oddaja javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave ali po konkurenčnem postopku s pogajanji, če na portalu javnih naročil in, če je to glede na vrednost primerno, v Uradnem listu Evropske unije ni objavil obvestila o naročilu. Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost se posreduje v objavo isti dan, ko naročnik posreduje ponudnikom odločitev iz drugega odstavka 90. člena tega zakona.
(2) Naročnik lahko v roku iz prejšnjega odstavka prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavi tudi v drugih postopkih javnega naročanja. Obvestilo se objavi na portalu javnih naročil in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije.
(obvestilo o oddaji javnega naročila)
(1) Naročnik najpozneje 30 dni po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma, ki sledi odločitvi o oddaji javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma, pošlje v objavo obvestilo o oddaji javnega naročila z rezultati postopka javnega naročila.
(2) Če naročnik za javno naročilo na infrastrukturnem področju kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi periodično informativno obvestilo in se odloči, da v obdobju, na katerega se nanaša to obvestilo, ne bo oddal drugih javnih naročil, mora to posebej navesti v obvestilu o oddaji javnega naročila.
(3) Če naročnik sklene okvirni sporazum v skladu z 48. členom tega zakona, ni dolžan poslati v objavo obvestila o oddaji javnega naročila za vsako posamezno javno naročilo, oddano na podlagi tega sporazuma. V tem primeru mora rezultate javnega naročanja na podlagi okvirnega sporazuma združiti v enem obvestilu o oddaji javnega naročila, ki se nanaša na četrtletje, in ga poslati v objavo v 30 dneh po koncu vsakega četrtletja.
(4) Naročnik pošlje v objavo obvestilo o oddaji posameznega javnega naročila na podlagi dinamičnega nabavnega sistema v 30 dneh po oddaji vsakega posameznega javnega naročila ali po četrtletjih tako, da rezultate javnega naročanja na podlagi dinamičnega nabavnega sistema združi in jih zbrane pošlje v objavo v 30 dneh po koncu vsakega četrtletja.
(5) Nekaterih informacij o oddaji javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma naročniku ni treba objaviti, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali če bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti.
(obvestilo o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njegove veljavnosti)
Obvestilo o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njegove veljavnosti mora naročnik objaviti v 30 dneh po spremembi pogodbe ali okvirnega sporazuma v skladu s 95. členom tega zakona.
(obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku)
(1) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, kadar izvaja postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 3. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona, in:
– spreminja ali dopolnjuje dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ali
– v skladu z 90. členom tega zakona postopek javnega naročanja ustavi ali zavrne vse ponudbe ali
– ni prejel nobene dopustne ponudbe.
(2) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, tudi kadar spreminja ali dopolnjuje navedbe v predhodno objavljenem obvestilu iz prvega odstavka 52. člena tega zakona.
(3) V primeru iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena naročnik pošlje v objavo obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku v roku 48 dni od sprejema odločitve iz prvega, drugega ali petega odstavka 90. člena tega zakona, vendar ne pred pravnomočnostjo te odločitve.
(dostopnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v elektronski obliki)
(1) Naročnik omogoči od datuma objave obvestila v skladu z 52. členom tega zakona ali datuma, ko je bilo kandidatom poslano povabilo k potrditvi interesa, z elektronskimi sredstvi neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V obvestilu ali povabilu k potrditvi interesa naročnik navede spletni naslov, na katerem je dostopna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila. Kadar se za javna naročila na infrastrukturnem področju kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, mora biti takšen dostop na voljo takoj, ko je mogoče in najpozneje ob pošiljanju povabila k predložitvi ponudb ali k pogajanjem.
(2) Če iz enega od razlogov iz 37. člena tega zakona do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenega dela ni mogoče zagotoviti neomejenega, popolnega, neposrednega in brezplačnega dostopa z elektronskimi sredstvi, lahko naročnik v obvestilu ali povabilu k potrditvi interesa navede, da bo dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ali njen del poslan na drug način v skladu s četrtim odstavkom tega člena. V tem primeru naročnik rok za oddajo ponudb podaljša za pet dni, razen v ustrezno utemeljenih nujnih primerih v skladu s četrtim odstavkom 40. člena, devetim odstavkom 41. člena ali sedmim odstavkom 44. člena tega zakona ali v primeru, da je rok v skladu z zakonom določen na podlagi medsebojnega dogovora.
(3) Če do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenega dela ni mogoče zagotoviti neomejenega, popolnega, neposrednega in brezplačnega dostopa z elektronskimi sredstvi, ker namerava naročnik ravnati v skladu s 35. členom tega zakona, naročnik v obvestilu ali povabilu k potrditvi interesa, kadar se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, pa v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila, navede ukrepe, ki jih zahteva za varovanje zaupnosti informacij, ter način, na katerega je mogoče dostopati do dokumentacije ali njenega dela. V tem primeru naročnik rok za oddajo ponudb podaljša za pet dni, razen v ustrezno utemeljenih nujnih primerih v skladu s četrtim odstavkom 40. člena, devetim odstavkom 41. člena ali sedmim odstavkom 44. člena tega zakona ali v primeru, da je rok v skladu z zakonom določen na podlagi medsebojnega dogovora.
(4) Če naročnik pravočasno prejme zahtevo, mora vsem gospodarskim subjektom, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente. Če naročnik v odprtem postopku, za javna naročila na splošnem področju pa tudi v omejenem postopku, skrajša rok za oddajo ponudb iz razloga nujnosti, je ta rok štiri dni pred iztekom roka za oddajo ponudb.
(1) V omejenem postopku, postopku partnerstva za inovacije, konkurenčnem postopku s pogajanji in postopku s pogajanji z objavo naročnik sočasno in v pisni obliki povabi izbrane kandidate k predložitvi ponudb, v konkurenčnem dialogu pa k sodelovanju v dialogu.
(2) Če naročnik za javno naročilo na infrastrukturnem področju kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi periodično informativno obvestilo, sočasno in v pisni obliki povabi gospodarske subjekte, ki so izrazili svoj interes, da potrdijo interes.
(3) Povabilo iz prvega in drugega odstavka tega člena vsebuje najmanj naslednje informacije:
a) elektronski naslov, na katerem je z elektronskimi sredstvi neposredno dostopna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila; če iz razlogov iz 61. člena tega zakona ni zagotovljen neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali če dokumentacija še ni na voljo na drug način, pa mora naročnik dokumentacijo priložiti k povabilu;
b) sklic na objavljeno povabilo k sodelovanju;
c) rok za prejem ponudb in naslov, na katerega morajo biti poslane, ter jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene;
č) v konkurenčnem dialogu datum in naslov, ki sta določena za začetek posvetovanja, ter jezik ali jezike, ki se uporabljajo v dialogu;
d) napotilo na vse morebitne spremne dokumente, ki jih je treba predložiti bodisi v podporo preverljivim izjavam ponudnika bodisi kot dodatek informacijam;
e) merila za oddajo javnega naročila;
f) relativne uteži meril za oddajo javnega naročila ali po potrebi njihovo zaporedje glede na pomembnost, če to ni navedeno v obvestilu o javnem naročilu, povabilu k potrditvi interesa, tehničnih specifikacijah, opisnem dokumentu ali obvestilu o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema.
(4) Pri javnih naročilih, ki se oddajo s konkurenčnim dialogom ali v okviru partnerstva za inovacije, se informacije iz c) točke prejšnjega odstavka namesto v povabilu k sodelovanju v dialogu ali na pogajanja navedejo v povabilu k predložitvi ponudb.
(5) Če naročnik za javno naročilo na infrastrukturnem področju kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi periodično informativno obvestilo, povabi vse izbrane kandidate, da na podlagi natančnih informacij o določenem javnem naročilu svoj interes potrdijo pred začetkom izbire ponudnikov ali udeležencev v pogajanjih.
(6) V primeru iz prejšnjega odstavka mora povabilo vsebovati najmanj naslednje informacije:
a) vrsto naročila in količino, vključno z vsemi opcijami glede dodatnih naročil, če je to možno, pa tudi predvideno obdobje za izrabo teh opcij, pri ponovitvi javnih naročil pa vrsto naročila in količino ter, če je to mogoče, predvidene datume objave prihodnjih obvestil s povabilom k sodelovanju;
b) vrsto postopka: omejeni postopek ali postopek s pogajanji z objavo;
c) po potrebi datum, na katerega se začne ali konča dobava blaga ali izvajanje gradenj ali opravljanje storitev;
č) če ni mogoče zagotoviti elektronskega dostopa do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naslov in rok za predložitev zahteve za to dokumentacijo in jezik ali jezike, v katerih mora biti sestavljena;
d) naslov naročnika;
e) obliko javnega naročila, ki je predmet povabila k sodelovanju: nabava, zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom ali kakršna koli njihova kombinacija;
f) ekonomske in tehnične pogoje, finančna zavarovanja in informacije, ki se zahtevajo od gospodarskih subjektov;
g) merila za oddajo javnega naročila in njihove uteži ali po potrebi njihovo zaporedje glede na pomembnost, če to ni navedeno v periodičnem informativnem obvestilu, tehničnih specifikacijah ali povabilu k predložitvi ponudb oziroma na pogajanja.
(kvalifikacijski sistemi)
(1) Naročnik lahko za oddajo javnih naročil na infrastrukturnem področju vzpostavi in uporablja sistem za kvalifikacijo gospodarskih subjektov. Naročnik, ki vzpostavi ali uporablja ta sistem, mora zagotoviti, da lahko gospodarski subjekti kadar koli zaprosijo za priznanje usposobljenosti in vključitev v sistem.
(2) Kvalifikacijski sistem lahko obsega različne stopnje ugotavljanja kvalifikacij. Naročnik mora določiti objektivna pravila in pogoje za izključitev in vključitev gospodarskih subjektov, ki zaprosijo za priznanje usposobljenosti, ter objektivne pogoje in pravila za delovanje kvalifikacijskega sistema, ki zajemajo vpis v sistem, morebitno redno posodabljanje podatkov o usposobljenosti in trajanje sistema.
(3) Če vključujejo pogoji in pravila iz prejšnjega odstavka tehnične specifikacije, upošteva naročnik 68. do 70. člen tega zakona. Pogoji in pravila se po potrebi lahko posodobijo.
(4) Dostop do pogojev in pravil iz prejšnjega odstavka se gospodarskim subjektom zagotovi na njihovo zahtevo. Morebitne posodobitve pogojev in pravil sporoči naročnik zainteresiranim gospodarskim subjektom.
(5) Če naročnik meni, da kvalifikacijski sistem drugega naročnika vključuje iste zahteve kot njegov, zainteresiranim gospodarskim subjektom sporoči imena teh drugih naročnikov.
(6) Naročnik mora voditi pisno evidenco kvalificiranih gospodarskih subjektov, ki jih lahko razdeli na kategorije glede na vrsto naročila, za katero velja kvalifikacija.
(7) Če se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, naročnik posamezno javno naročilo gradenj, blaga ali storitev, zajeto v kvalifikacijskem sistemu, odda v omejenem postopku ali postopku s pogajanji, v katerem se vsi ponudniki in udeleženci izberejo izmed kandidatov, ki so že kvalificirani v skladu s takšnim sistemom.
(8) Morebitni stroški, ki jih naročnik zaračuna v zvezi z zahtevami za priznanje usposobljenosti ali posodobitvijo ali ohranitvijo že pridobljenega priznanja usposobljenosti v skladu s sistemom, morajo biti sorazmerni z nastalimi stroški.
2.4. Izvedba postopka
2.4.1. Priprava
(predhodno preverjanje trga)
(1) Naročnik lahko pred začetkom postopka javnega naročanja izvede preverjanje trga, da bi pripravil oddajo javnega naročila in obvestil gospodarske subjekte o svojih načrtih in zahtevah v zvezi z javnim naročanjem.
(2) Naročnik lahko v ta namen izvede strokovni dialog in v okviru tega zaprosi ali upošteva nasvete, ki jih bo lahko uporabil pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pod pogojem, da taki nasveti oziroma priporočila ne preprečujejo ali omejujejo konkurence ter ne pomenijo kršenja načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti javnega naročanja.
(predhodno sodelovanje kandidatov ali ponudnikov)
(1) Kadar je kandidat, ponudnik ali podjetje, povezano s kandidatom ali ponudnikom, svetovalo naročniku v skladu s prejšnjim členom ali pa je bilo kako drugače vključeno v pripravo postopka javnega naročanja, naročnik sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se zaradi sodelovanja določenega kandidata ali ponudnika ne izkrivlja konkurenca.
(2) Ti ukrepi vključujejo sporočanje določenih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka javnega naročanja, drugim kandidatom in ponudnikom ter določitev ustreznih rokov za prejem ponudb. Naročnik iz postopka javnega naročanja izloči določenega kandidata ali ponudnika le, če ni mogoče drugače zagotoviti, da se spoštuje načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Naročnik pred tako izključitvijo kandidatu oziroma ponudniku omogoči dokazati, da njegovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence.
(3) Sprejete ukrepe naročnik dokumentira v posameznem poročilu iz 105. člena tega zakona.
(1) Naročnik lahko po izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila začne postopek oddaje javnega naročila. Naročnik lahko postopek začne s sklepom o začetku postopka, v katerem navede vir in obseg sredstev, namenjen izvedbi javnega naročila. Če naročnik ne sprejme sklepa o začetku postopka, mora pred objavo povabila k sodelovanju ali pošiljanju povabila k potrditvi interesa ali povabila na pogajanja vir in obseg sredstev, namenjen izvedbi javnega naročila, dokumentirati na drug ustrezen način. Neposredni in posredni proračunski uporabniki morajo v zvezi z začetkom in izvedbo postopka za oddajo javnega naročila ter izvedbo javnega naročila upoštevati tudi pravila, ki urejajo javne finance.
(2) Naročnik lahko za izvajanje celotnega ali dela postopka imenuje strokovno komisijo.
(3) Naročnik lahko za izvedbo oziroma odločanje v postopku javnega naročanja pooblasti drugega naročnika.
(4) Postopke za oddajo javnih naročil za potrebe ožjih delov občine, kot jih določa zakon, ki ureja lokalno samoupravo, izvaja občina. Za namene izračuna ocenjenih vrednosti javnih naročil se ne glede na tretji odstavek 24. člena tega zakona šteje, da občina in njeni ožji deli predstavljajo eno organizacijsko enoto.
(dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila)
(1) Dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik objavi na portalu javnih naročil ali prek njega, razen če oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave ali konkurenčnem postopku s pogajanji, v katerem v skladu z b) točko prvega odstavka 44. člena tega zakona uporabi izjemo pri objavi obvestila o naročilu. Dokumentacija vsebuje najmanj tiste podatke, ki jih zahteva ta zakon, ter osnutek pogodbe o izvedbi javnega naročila. Kot del te dokumentacije se štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja.
(2) Po izteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.
(3) Pogodba o izvedbi javnega naročila in okvirni sporazum, ki ju podpišeta naročnik in izbrani ponudnik, v bistvenih delih ne smeta odstopati od osnutka pogodbe iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, razen če je bila v postopku oddaje javnega naročila posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med naročnikom in ponudnikom.
(4) Pogodba o izvedbi javnega naročila mora vsebovati:
– dejansko vrednost celotnega javnega naročila, v utemeljenih primerih, pri katerih dejanske vrednosti ni mogoče določiti, pa ocenjeno vrednost javnega naročila;
– rok veljavnosti pogodbe;
– določilo, da pogodba preneha veljati, če je naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ ali sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev delovne, okoljske ali socialne zakonodaje s strani izvajalca pogodbe o izvedbi javnega naročila ali njegovega podizvajalca.
(1) Tehnične specifikacije iz 23. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila.
(2) Naročnik lahko v tehničnih specifikacijah določi tudi, ali zahteva prenos pravic intelektualne lastnine.
(3) Pri vseh predmetih naročanja, ki jih bodo uporabljale fizične osebe, bodisi splošna javnost bodisi uslužbenci naročnika, naročnik pri pripravi tehničnih specifikacij upošteva merila dostopnosti za invalide ali zahteve za oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Kadar zahteve v zvezi z obvezno dostopnostjo določa neposredno veljaven pravni akt Evropske unije, naročnik tehnične specifikacije glede kriterijev dostopnosti za invalide ali zahtev za oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, določi s sklicevanjem na ta akt.
(4) Tehnične specifikacije morajo vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci.
(5) Tehnične specifikacije se lahko določijo na enega od naslednjih načinov:
a) v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri dovolj natančni, da lahko ponudnik opredeli predmet javnega naročila, naročnik pa odda javno naročilo;
b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropske tehnične ocene oziroma evropski ocenjevalni dokument, če se ta uporabi kot podlaga za izdajo evropske tehnične ocene, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki jih določijo evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane s projektiranjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga, pri čemer se pri vsakem sklicevanju navede tudi »ali enakovredni«;
c) v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti iz a) točke tega odstavka s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz b) točke tega odstavka kot podlago za domnevo skladnosti s temi zahtevami glede delovanja ali funkcionalnosti;
č) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz b) točke tega odstavka za nekatere značilnosti ter s sklicevanjem na zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti iz a) točke tega odstavka za druge značilnosti.
(6) Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila. Te navedbe morajo vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«.
(7) Kadar naročnik uporabi možnost sklicevanja na tehnične specifikacije iz b) točke petega odstavka tega člena, ponudbe ne sme zavrniti z obrazložitvijo, da ponujene gradnje, blago ali storitve niso skladne z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, če ponudnik v svoji ponudbi na kakršen koli ustrezen način, vključno z načini dokazovanja iz 70. člena tega zakona, dokaže, da predlagane rešitve enako izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.
(8) Kadar naročnik uporabi možnost iz a) točke petega odstavka tega člena, da določi tehnične specifikacije v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, blago ali storitve, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki ga je določil Evropski organ za standardizacijo, če se določene specifikacije v tem standardu, soglasju, skupni tehnični specifikaciji ali tehničnem referenčnem sistemu nanašajo na zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je v postopku javnega naročanja določil naročnik.
(9) Ponudnik mora v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi, vključno s tistimi iz 70. člena tega zakona, dokazati, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik.
(1) Kadar namerava naročnik naročiti gradnje, storitve ali blago z določenimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, lahko v tehničnih specifikacijah, merilih za oddajo javnega naročila ali pogojih za izvedbo javnega naročila zahteva določen znak kot dokaz, da te gradnje, storitve ali blago ustrezajo zahtevanim značilnostim, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
a) zahteve za pridobitev znaka se nanašajo le ne kriterije, povezane s predmetom javnega naročila, in so ustrezne za določitev značilnosti gradenj, blaga ali storitev, ki so predmet javnega naročila;
b) zahteve za pridobitev znaka temeljijo na objektivno preverljivih in nediskriminatornih kriterijih;
c) znak je oblikovan na podlagi odprtega in transparentnega postopka, v katerem lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, vključno z državnimi organi, potrošniki, socialnimi partnerji, proizvajalci, distributerji in nevladnimi organizacijami;
č) znak lahko pridobi vsaka zainteresirana oseba;
d) zahteve za pridobitev znaka določi tretja oseba, na katero gospodarski subjekt, ki zaprosi za dodelitev znaka, ne more odločilno vplivati.
(2) Če naročnik ne zahteva, da gradnje, blago ali storitve izpolnjujejo vse zahteve za pridobitev znaka, navede, katere od njih morajo izpolnjevati.
(3) Naročnik, ki zahteva določen znak, mora sprejeti vse znake, ki potrjujejo, da gradnje, blago ali storitve izpolnjujejo enakovredne zahteve za pridobitev znaka.
(4) Če iz razlogov, za katere mu ni mogoče pripisati odgovornosti, gospodarski subjekt znaka, ki ga je navedel naročnik, ali enakovrednega znaka očitno ni mogel pridobiti v ustreznem roku, mora naročnik sprejeti druga ustrezna dokazila, ki lahko vključujejo tehnično dokumentacijo proizvajalca, pod pogojem, da gospodarski subjekt dokaže, da gradnje, blago ali storitve, ki naj bi jih zagotovil, izpolnjujejo naročnikove zahteve.
(5) Če znak izpolnjuje pogoje iz b), c), č) in d) točke prvega odstavka tega člena, poleg tega pa predpisuje tudi zahteve, ki niso povezane s predmetom javnega naročila, naročnik ne sme zahtevati znaka kot takega, lahko pa določi tehnične specifikacije s sklicevanjem na podrobne specifikacije določenega znaka ali po potrebi njihove dele, ki so povezani s predmetom javnega naročila in so ustrezni za določitev značilnosti tega predmeta.
(poročila o preizkusih, potrdila in druga dokazila)
(1) Naročnik lahko zahteva, da gospodarski subjekti kot dokazilo o skladnosti s tehničnimi specifikacijami, merili za oddajo javnega naročila, pogoji o sodelovanju ali posebnimi pogoji za izvedbo javnega naročila predložijo poročilo o preizkusu, ki ga pripravi organ za ugotavljanje skladnosti, ali potrdilo, ki ga izda tak organ.
(2) Če naročnik zahteva predložitev potrdila, ki ga izdaja določen organ za ugotavljanje skladnosti, sprejme tudi potrdilo, ki ga izda drug enakovredni organ za ugotavljanje skladnosti. Organ za ugotavljanje skladnosti je organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno s kalibracijo, preskušanjem, potrjevanjem in pregledovanjem, in je pooblaščen v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 30).
(3) Naročnik mora sprejeti druga ustrezna dokazila, ki niso navedena v prvem odstavku tega člena, na primer tehnično dokumentacijo proizvajalca, kadar določen gospodarski subjekt nima dostopa do potrdil ali poročil o preizkusih iz prvega odstavka tega člena ali jih ne more pridobiti v ustreznih rokih, pod pogojem, da ni odgovoren za to, da nima dostopa, ter pod pogojem, da gospodarski subjekt s tem dokaže, da gradnje, blago ali storitve, ki jih zagotavlja, izpolnjujejo tehnične specifikacije, merila za oddajo naročila ali pogoje za izvedbo naročila.
(4) Na zahtevo gospodarskega subjekta, ki se zanima za pridobitev naročila, mu mora dati naročnik na voljo tehnične specifikacije, ki jih redno navaja v svojih pogodbah o izvedbi javnega naročila na infrastrukturnem področju, ali tehnične specifikacije, ki jih namerava uporabiti za javna naročila na infrastrukturnem področju, za katera se kot sredstvo za povabilo k sodelovanju uporabi periodično informativno obvestilo. Te specifikacije se dajo na voljo prek elektronskih sredstev, dostop do njih pa mora biti neomejen, popoln, neposreden in brezplačen. Če specifikacije temeljijo na dokumentaciji, ki je zainteresiranim gospodarskim subjektom na voljo prek elektronskih sredstev, dostop do njih pa je neomejen, popoln, neposreden in brezplačen, zadostuje napotilo na to dokumentacijo.
(5) Če neomejenega, popolnega, neposrednega in brezplačnega dostopa z elektronskimi sredstvi do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila iz prejšnjega odstavka ni mogoče zagotoviti iz enega od razlogov v skladu 37. členom tega zakona ali zato, ker nameravajo naročniki uporabiti 35. člen tega zakona, naročnik tehnične specifikacije pošlje z drugimi sredstvi.
(pogoji, ki vključujejo socialne in okoljske vidike)
(1) Vlada v primerih, ko je to potrebno, za posamezne predmete javnega naročanja predpiše, da naročniki v postopkih javnega naročanja upoštevajo socialne in etične ali okoljske vidike ter način vključevanja teh vidikov v predmet naročila, tehnične specifikacije, pogoje za sodelovanje, merila za oddajo javnega naročila in posebne pogoje o izvedbi javnega naročila.
(2) Naročnik lahko določi tudi druge pogoje za izvedbo naročila, ki se lahko nanašajo zlasti na socialne in okoljske vidike, če so ti pogoji v skladu s predpisi Evropske unije in so navedeni v obvestilu o javnem naročilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
(1) Naročnik lahko ponudnikom dovoli ali od njih zahteva, da predložijo variantne ponudbe. V obvestilu o javnem naročilu, če se kot sredstvo za objavo uporabi obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, pa v povabilu k predložitvi ponudb ali k pogajanjem naročnik navede, ali dovoli ali zahteva predložitev variantnih ponudb ali ne. Če variantne ponudbe niso dovoljene ali zahtevane, jih ni dovoljeno predložiti. Variantne ponudbe morajo biti povezane s predmetom javnega naročila.
(2) Naročnik, ki dovoli ali zahteva variantne ponudbe, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede minimalne zahteve, ki jih mora izpolniti variantna ponudba, ter vse posebne zahteve za njeno predložitev, zlasti to, ali se lahko variantna ponudba predloži le, če je bila predložena tudi ponudba, ki ni variantna. Poleg tega mora naročnik zagotoviti, da se lahko merila za oddajo javnega naročila uporabijo za variantne ponudbe, ki izpolnjujejo določene minimalne zahteve, in za skladne ponudbe, ki niso variantne.
(3) Naročnik upošteva le variantno ponudbo, ki izpolnjuje njegove minimalne zahteve.
(4) Naročnik, ki je v postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev dovolil ali zahteval predložitev variantnih ponudb, variantne ponudbe ne sme zavrniti le z obrazložitvijo, da bi ponudba, če bi bila uspešna, spremenila javno naročilo nabave blaga v izvedbo storitve ali obratno.
(razdelitev javnega naročila na sklope)
(1) Če predmet javnega naročila dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, mora naročnik javno naročilo oddati po ločenih sklopih ter določiti velikost in predmet takšnih sklopov. Pri tem mora zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom.
(2) Naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa, če se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi periodično informativno obvestilo, v tem obvestilu, če se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, pa v povabilu k predložitvi ponudb ali k pogajanjem, navede, ali se lahko ponudbe predložijo za en sklop, za več sklopov ali za vse sklope.
(3) Tudi če se lahko ponudbe oddajo za več sklopov ali vse sklope, lahko naročnik omeji število sklopov, ki se lahko oddajo enemu ponudniku, če v obvestilu, ki ga uporabi za objavo povabila k sodelovanju, povabilu k potrditvi interesa ali povabilu k predložitvi ponudb ali k pogajanjem navede največje možno število sklopov na ponudnika. V tem primeru mora v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navesti objektivna in nediskriminatorna merila ali pravila, ki jih namerava uporabiti pri odločanju, katere sklope bo oddal, če bi se ob uporabi meril za oddajo javnega naročila enemu ponudniku oddalo več sklopov, kot je največje možno število.
(4) Kadar se lahko enemu ponudniku odda več kot en sklop, lahko naročnik odda javno naročilo z združevanjem več ali vseh sklopov, če v obvestilu, ki se uporabi kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, povabilu k potrditvi interesa ali povabilu k predložitvi ponudb ali k pogajanjem navede, da si pridržuje to možnost in določi sklope ali skupine sklopov, ki se lahko združijo.
(5) Ne glede na 21. člen tega zakona lahko naročnik odda javna naročila za posamezne izločene sklope brez uporabe postopkov iz tega zakona, če je ocenjena vrednost izločenih sklopov brez DDV nižja od 80.000 eurov za blago ali storitve, vendar skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe tega zakona, ne sme presegati 20 odstotkov skupne vrednosti vseh sklopov, na katere je bila razdeljena predlagana pridobitev podobnega blaga ali predlagana izvedba storitev.
(1) Naročnik pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje upošteva kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ali prijav, pri tem pa ne sme posegati v minimalne roke iz 40. do 45. člena tega zakona.
(2) Kadar je ponudbe mogoče sestaviti šele po ogledu lokacije na kraju samem, če je ogled lokacije obvezen, ali po pregledu spremne dokumentacije k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila na kraju samem, se določijo roki za prejem ponudb, ki so daljši od minimalnih rokov iz 40. do 45. člena tega zakona tako, da se lahko vsi gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb.
(3) Da se lahko vsi gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb, naročnik rok za prejem ponudb podaljša v naslednjih primerih:
a) če iz kakršnega koli razloga dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, niso bile predložene najpozneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb, v odprtem postopku in omejenem postopku s skrajšanimi roki iz razloga nujnosti pa najpozneje štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb;
b) če je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb oziroma v odprtem postopku in omejenem postopku s skrajšanimi roki iz razloga nujnosti pa pozneje kot štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb.
(4) Podaljšanje roka mora biti sorazmerno s pomembnostjo informacij ali sprememb.
(5) Če dodatne informacije niso bile pravočasno zahtevane ali je njihov pomen pri pripravi ponudb zanemarljiv, podaljšanje roka ni potrebno.
2.4.2. Ugotavljanje sposobnosti
(1) Naročnik mora iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona ugotovi ali je drugače seznanjen, da je bila gospodarskemu subjektu ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 54/15; v nadaljnjem besedilu: KZ-1):
– terorizem (108. člen KZ-1),
– financiranje terorizma (109. člen KZ-1),
– ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj (110. člen KZ-1),
– novačenje in usposabljanje za terorizem (111. člen KZ-1),
– spravljanje v suženjsko razmerje (112. člen KZ-1),
– trgovina z ljudmi (113. člen KZ-1),
– sprejemanje podkupnine pri volitvah (157. člen KZ-1),
– kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1),
– goljufija (211. člen KZ-1),
– protipravno omejevanje konkurence (225. člen KZ-1),
– povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem (226. člen KZ-1),
– oškodovanje upnikov (227. člen KZ-1),
– poslovna goljufija (228. člen KZ-1),
– goljufija na škodo Evropske unije (229. člen KZ-1),
– preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti (230. člen KZ-1),
– preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji (231. člen KZ-1),
– preslepitev kupcev (232. člen KZ-1),
– neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (233. člen KZ-1),
– neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije (234. člen KZ-1),
– ponareditev ali uničenje poslovnih listin (235. člen KZ-1),
– izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti (236. člen KZ-1),
– zloraba informacijskega sistema (237. člen KZ-1),
– zloraba notranje informacije (238. člen KZ-1),
– zloraba trga finančnih instrumentov (239. člen KZ-1),
– zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen KZ-1),
– nedovoljeno sprejemanje daril (241. člen KZ-1),
– nedovoljeno dajanje daril (242. člen KZ-1),
– ponarejanje denarja (243. člen KZ-1),
– ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev (244. člen KZ-1),
– pranje denarja (245. člen KZ-1),
– zloraba negotovinskega plačilnega sredstva (246. člen KZ-1),
– uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva (247. člen KZ-1),
– izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje (248. člen KZ-1),
– davčna zatajitev (249. člen KZ-1),
– tihotapstvo (250. člen KZ-1),
– zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic (257. člen KZ-1),
– oškodovanje javnih sredstev (257.a člen KZ-1),
– izdaja tajnih podatkov (260. člen KZ-1),
– jemanje podkupnine (261. člen KZ-1),
– dajanje podkupnine (262. člen KZ-1),
– sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (263. člen KZ-1),
– dajanje daril za nezakonito posredovanje (264. člen KZ-1),
– hudodelsko združevanje (294. člen KZ-1).
(2) Naročnik mora iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti tudi gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona ugotovi, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena pa naročniku izjemoma iz sodelovanja v postopku javnega naročanja ni treba izključiti gospodarskega subjekta, če oddajo javnega naročila temu ponudniku upravičujejo tako pomembni razlogi, povezani z javnim interesom, kot so javno zdravje, življenje ljudi ali varstvo okolja.
(4) Naročnik mora iz posameznega postopka javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt:
a) če je ta na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb ali prijav, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami;
b) če mu je bila v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb s pravnomočno odločbo pristojnega organa Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo.
(5) Ne glede na prvi, drugi in četrti odstavek tega člena naročniku iz č) ali d) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona v postopek javnega naročanja ni treba vključiti razlogov za izključitev iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena. Če katerega od teh razlogov vključi, pa ga mora navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali obvestilu, ki se uporabi kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju.
(6) Naročnik lahko iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključi gospodarski subjekt tudi v naslednjih primerih, pri čemer v primerih iz č), d), g) in h) točke tega odstavka lahko izključi gospodarski subjekt ne glede na to, ali je takšno izključitev predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila:
a) če lahko naročnik na kakršen koli način izkaže kršitev obveznosti iz drugega odstavka 3. člena tega zakona;
b) če se je nad gospodarskim subjektom začel postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, ali postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, če njegova sredstva ali poslovanje upravlja upravitelj ali sodišče, ali če so njegove poslovne dejavnosti začasno ustavljene, ali če se je v skladu s predpisi druge države nad njim začel postopek ali pa je nastal položaj z enakimi pravnimi posledicami;
c) če lahko naročnik z ustreznimi sredstvi izkaže, da je gospodarski subjekt zagrešil hujšo kršitev poklicnih pravil, zaradi česar je omajana njegova integriteta;
č) če lahko naročnik upravičeno sklepa, da je gospodarski subjekt z drugimi gospodarskimi subjekti sklenil dogovor, katerega cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco. Šteje se, da je sklepanje naročnika iz prejšnjega stavka upravičeno, če organ, pristojen za varstvo konkurence, na podlagi prijave naročnika v 15 dneh naročniku sporoči, da bo uvedel postopek ugotavljanja kršitve;
d) če nasprotja interesov iz tretjega odstavka 91. člena tega zakona ni mogoče učinkovito odpraviti z drugimi, blažjimi ukrepi;
e) če izkrivljanja konkurence zaradi predhodnega sodelovanja gospodarskih subjektov pri pripravi postopka javnega naročanja v skladu s 65. členom tega zakona ni mogoče učinkovito odpraviti z drugimi, blažjimi ukrepi;
f) če so se pri gospodarskem subjektu pri prejšnji pogodbi o izvedbi javnega naročila ali prejšnji koncesijski pogodbi, sklenjeni z naročnikom, pokazale precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključne obveznosti, zaradi česar je naročnik predčasno odstopil od prejšnjega naročila oziroma pogodbe ali uveljavljal odškodnino ali so bile izvedene druge primerljive sankcije;
g) če je gospodarski subjekt kriv dajanja resnih zavajajočih razlag pri dajanju informacij, zahtevanih zaradi preverjanja obstoja razlogov za izključitev ali izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, ali če ni razkril teh informacij ali če ne more predložiti dokazil, ki se zahtevajo v skladu z 79. členom tega zakona;
h) če je gospodarski subjekt poskusil neupravičeno vplivati na odločanje naročnika ali pridobiti zaupne informacije, zaradi katerih bi lahko imel neupravičeno prednost v postopku javnega naročanja, ali iz malomarnosti predložiti zavajajoče informacije, ki bi lahko pomembno vplivale na odločitev o izključitvi, izboru ali oddaji javnega naročila.
(7) Ne glede na določila b) točke prejšnjega odstavka se naročnik lahko odloči, da iz postopka javnega naročanja ne izključi gospodarskega subjekta, pri katerem je sodišče pravnomočno odločilo o potrditvi prisilne poravnave.
(8) Naročnik iz postopka javnega naročanja kadar koli v postopku izključi gospodarski subjekt, če se izkaže, da je pred ali med postopkom javnega naročanja ta subjekt glede na storjena ali neizvedena dejanja v enem od položajev iz prvega, drugega ali četrtega odstavka tega člena. Naročnik pa lahko kadar koli v postopku izključi tudi gospodarski subjekt, če se izkaže, da je pred ali med postopkom javnega naročanja ta subjekt glede na storjena ali neizvedena dejanja v enem od položajev iz šestega odstavka tega člena.
(9) Gospodarski subjekt, ki je v enem od položajev iz prvega ali šestega odstavka tega člena, lahko naročniku predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev. Za zadostne ukrepe šteje plačilo ali zaveza plačati nadomestilo za vso škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem ali kršitvijo, aktivno sodelovanje s preiskovalnimi organi za celotno razjasnitev dejstev in okoliščin ter sprejetje konkretnih tehničnih, organizacijskih in kadrovskih ukrepov, ustreznih za preprečitev nadaljnjih kaznivih dejanj ali kršitev. Pri ocenjevanju ukrepov, ki jih sprejme gospodarski subjekt, naročnik upošteva resnost in posebne okoliščine kaznivega dejanja ali kršitve. Če naročnik oceni, da dokazi, ki jih je predložil gospodarski subjekt, zadoščajo, gospodarskega subjekta ne glede na prvi in šesti odstavek tega člena ne izključi iz postopka javnega naročanja. Če naročnik oceni, da ukrepi ne zadoščajo, gospodarskemu subjektu pošlje utemeljitev takšne odločitve.
(10) Gospodarski subjekt, ki je bil iz sodelovanja v postopkih javnega naročanja ali postopkih za podelitev koncesije izključen na podlagi pravnomočne sodbe ali odločbe o prekršku, ki učinkuje v Republiki Sloveniji, v času trajanja izključitve ni upravičen do uporabe možnosti iz prejšnjega odstavka tega člena.
(11) Kadar pravnomočna sodba za kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena ne določa trajanja izključitve iz postopkov javnega naročanja in naročnik oceni, da ukrepi, ki jih je gospodarski subjekt sprejel v skladu z devetim odstavkom tega člena, niso zadostni, naročnik gospodarski subjekt izloči iz postopka javnega naročanja, če od datuma izreka pravnomočne sodbe za kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena še ni preteklo pet let. Naročnik izloči gospodarski subjekt iz postopka javnega naročanja iz razloga iz šestega odstavka tega člena, če od datuma dejanja ali dogodka iz šestega odstavka tega člena še ni preteklo tri leta in naročnik oceni, da ukrepi, ki jih je gospodarski subjekt sprejel v skladu z devetim odstavkom tega člena, niso zadostni.
(1) Naročnik lahko določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:
a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
b) ekonomski in finančni položaj;
c) tehnično in strokovno sposobnost.
(2) Kot zahtevo za sodelovanje lahko naročnik gospodarskim subjektom naloži le pogoje iz tega člena. Naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila.
(3) Glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti lahko naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU.
(4) Če morajo imeti gospodarski subjekti določeno dovoljenje ali biti člani določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravljajo določeno storitev, lahko naročnik v postopku za oddajo javnega naročila storitev od njih zahteva, da predložijo dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu.
(5) Glede ekonomskega in finančnega položaja lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila. Naročnik lahko v ta namen zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti določen najnižji letni promet, vključno z določenim najnižjim prometom na področju, zajetem v javnem naročilu. Naročnik lahko poleg tega zahteva, da mu gospodarski subjekti predložijo informacije o svojih letnih računovodskih izkazih, ki izkazujejo na primer razmerje med sredstvi in obveznostmi. Naročnik lahko prav tako zahteva ustrezno raven zavarovanja poklicnega tveganja.
(6) Če naročnik zahteva najnižji letni promet, ki ga morajo imeti gospodarski subjekti, ta ne sme presegati dvakratne ocenjene vrednosti javnega naročila, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki se na primer nanašajo na posebna tveganja, povezana z naravo gradenj, storitev ali blaga. Naročnik mora glavne razloge za takšno zahtevo navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali posameznem poročilu iz 105. člena tega zakona.
(7) Razmerje med sredstvi in obveznostmi, ki izhaja iz informacij o letnih računovodskih izkazih gospodarskega subjekta, lahko naročnik upošteva, če v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi metode in pogoje, ki se pri tem uporabijo. Te metode in pogoji morajo biti transparentni, objektivni in nediskriminatorni.
(8) Kadar je javno naročilo razdeljeno na sklope, se ta člen uporablja za vsak posamezni sklop. Če se ponudniku odda več sklopov, ki se izvajajo sočasno, lahko naročnik določi najnižji letni promet, ki ga morajo imeti gospodarski subjekti za posamezno skupino sklopov.
(9) Če se javna naročila na podlagi okvirnega sporazuma oddajo po ponovnem odpiranju konkurence, se zahtevani najvišji letni promet iz šestega odstavka tega člena izračuna na podlagi pričakovanega največjega obsega posameznih naročil, ki se bodo izvajala sočasno, če to ni znano, pa na podlagi ocenjene vrednosti okvirnega sporazuma. Pri dinamičnih nabavnih sistemih se zahtevani najvišji letni promet izračuna na podlagi pričakovanega največjega obsega posameznih naročil, ki se bodo oddala v okviru tega sistema.
(10) Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če naročnik pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivali na izvedbo javnega naročila.
(11) Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katero je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost.
(12) Naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa, če se uporabi kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, pa tudi v periodičnem informativnem obvestilu, navede zahtevane pogoje za sodelovanje, ki so lahko izraženi kot najnižja stopnja usposobljenosti, vključno z ustreznimi dokazili.
(1) Naročnik lahko zahteva potrdila, izjave in druga dokazila iz tega člena kot dokaz neobstoja razlogov za izključitev iz 75. člena tega zakona in kot dokaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje v skladu s 76. členom tega zakona.
(2) Naročnik lahko zahteva le dokazila, določena v tem in 78. členu tega zakona. V primeru uporabe zmogljivosti drugih subjektov lahko gospodarski subjekt uporabi vsa ustrezna sredstva za dokaz naročniku, da bo imel na voljo potrebna sredstva za izvedbo javnega naročila.
(3) Kot zadosten dokaz, da ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona, naročnik sprejme naslednja dokazila:
a) v zvezi s prvim odstavkom 75. člena tega zakona izpis iz ustreznega registra, kakršen je sodni register, če tega registra ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt, in iz katerega je razvidno, da ne obstajajo razlogi za izključitev;
b) v zvezi z drugim odstavkom 75. člena tega zakona in b) točko šestega odstavka 75. člena tega zakona potrdilo, ki ga izda pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi;
c) v zvezi z b) točko četrtega odstavka 75. člena tega zakona izpis iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških, ki jo vodi pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi.
(4) Če država članica ali tretja država dokumentov in potrdil iz prejšnjega odstavka ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz prvega in drugega odstavka ter b) točke četrtega in b) točke šestega odstavka 75. člena tega zakona, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če ta v državi članici ali tretji državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt.
(5) Republika Slovenija po potrebi v spletni zbirki potrdil e-Certis zagotovi uradno izjavo, da se dokumenti ali potrdila iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ne izdajajo ali da ne zajemajo vseh primerov iz prvega in drugega odstavka ter b) točke šestega odstavka 75. člena tega zakona.
(6) Kot dokazilo o ekonomskem in finančnem položaju gospodarskega subjekta, ki ga naročnik preverja v skladu s prejšnjim členom, lahko ta subjekt praviloma predloži eno ali več naslednjih dokazil:
a) ustrezne bančne izpiske, po potrebi pa dokazilo o določenem škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;
b) računovodske izkaze ali izvlečke iz računovodskih izkazov, če je v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt, objava računovodskih izkazov obvezna v skladu s predpisi;
c) računovodski izkaz celotnega prometa podjetja, po potrebi pa prometa na področju, ki ga zajema naročilo, za največ zadnja tri poslovna leta, z upoštevanjem datuma ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o prometu na voljo.
(7) Če gospodarski subjekt zaradi katerega koli utemeljenega razloga ne more predložiti dokazil iz prejšnjega odstavka, ki jih zahteva naročnik, lahko svoj ekonomski in finančni položaj dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je ustrezen.
(8) Tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta, ki jih naročnik preverja v skladu s prejšnjim členom, lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več naslednjih načinov:
a) s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih in priloženimi potrdili o zadovoljivi izvedbi in izidu za najpomembnejše gradnje. Zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence lahko naročnik po potrebi navede, da bo upošteval dokazila o ustreznih gradnjah, opravljenih pred več kot petimi leti;
b) s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence lahko naročnik po potrebi navede, da bo upošteval dokazila o ustreznih dobavah blaga ali opravljenih storitvah izpred več kot treh let;
c) z navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne;
č) z opisom tehničnih sredstev in ukrepov, ki jih gospodarski subjekt uporablja za zagotovitev kakovosti, ter opisom svojih študijskih in raziskovalnih zmogljivosti;
d) z navedbo sistemov upravljanja in sledenja dobavni verigi, ki jih bo gospodarski subjekt lahko uporabljal pri izvedbi javnega naročila;
e) če so blago ali storitve, ki jih je treba dobaviti oziroma zagotoviti, kompleksni oziroma so izjemoma potrebni za posebne namene, s pregledom, ki ga opravi naročnik ali v njegovem imenu pristojni uradni organ države, v kateri ima dobavitelj blaga ali izvajalec storitev sedež, pod pogojem, da ta organ s tem soglaša. Pregled se nanaša na proizvodne zmogljivosti dobavitelja blaga ali tehnične zmogljivosti izvajalca storitev in po potrebi študijske in raziskovalne zmogljivosti, ki so mu na voljo, ter ukrepe za nadzor kakovosti, ki jih bo izvajal;
f) z dokazilom o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila;
g) z navedbo ukrepov za okoljsko ravnanje, ki jih bo gospodarski subjekt lahko uporabil pri izvedbi javnega naročila;
h) z izjavo o povprečnem letnem številu zaposlenih pri izvajalcu storitev ali gradenj in o številu njegovih vodstvenih delavcev v zadnjih treh letih;
i) z izjavo o orodju, obratu ali tehnični opremi, ki je izvajalcu storitev ali gradenj na voljo za izvedbo javnega naročila;
j) z navedbo deleža javnega naročila, ki ga gospodarski subjekt morebiti namerava oddati v podizvajanje;
k) v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti:
– z vzorci, opisi ali fotografijami, katerih verodostojnost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik;
– s potrdili, ki jih izdajo uradne pristojne ustanove ali agencije za nadzor kakovosti in s katerimi se na podlagi jasnih sklicevanj na tehnične specifikacije ali standarde potrdi skladnost blaga.
(9) Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik za njih ni predložil dokazila sam, lahko naročnik namesto v uradni evidenci preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za javna naročila, če ponudnik v tem sistemu naročnika izkazljivo potrdi.
(10) V enotni informacijski sistem se pridobijo javni podatki iz poslovnega registra ter registra transakcijskih računov, ob soglasju ponudnika pa tudi podatki iz kazenske evidence za fizične osebe, kazenske evidence za pravne osebe, davčne evidence, evidence insolvenčnih postopkov, evidence gospodarskih subjektov z negativnimi referencami, ki izkazujejo, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje oziroma zanj ne obstajajo razlogi za izključitev po tem zakonu ali zakonu, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti in evidence inšpektorata, pristojnega za delo. Kadar se v sistem pridobijo osebni podatki, je potrebno tudi soglasje posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V informacijski sistem lahko ponudnik predloži tudi druga dokazila o neobstoju razlogov za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjevanju pogojev za sodelovanje, znaki, ki jih določa 69. člen tega zakona, in potrdila o upoštevanju standardov za zagotavljanje kakovosti in standardov za okoljsko ravnanje ter dokazila o izpolnjevanju tehničnih specifikacij in meril za oddajo javnega naročila.
(11) V enotnem informacijskem sistemu se podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe postopkov javnega naročanja. Naročniki uporabljajo te podatke izključno za preveritev ponudb v skladu z 89. členom tega zakona ali za preveritev ponudb v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, pri čemer za posamezen razlog za izključitev iz 75. člena tega zakona ali pogoj glede osnovne sposobnosti kandidata ali ponudnika iz zakona, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, o katerem se vodi uradna evidenca, pridobijo le pritrdilen ali zavrnilen podatek o tem, ali ponudnik izpolnjuje pogoj. Osebni podatki v enotnem informacijskem sistemu se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tajni podatki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, poslovne skrivnosti pa v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Osebni in tajni podatki ter poslovne skrivnosti so v enotnem informacijskem sistemu v času hrambe dostopni le naročniku, ki jih je pridobil. Do njih lahko dostopajo le s strani naročnika pooblaščene osebe, ki vodijo ali odločajo v postopku javnega naročanja. V sistemu se označi datum prenosa podatkov. Zbrani podatki se hranijo do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila, nato se izbrišejo.
(12) Način vzpostavitve, upravljanja in vzdrževanja enotnega informacijskega sistema iz devetega, desetega in enajstega odstavka, način, nabor in dinamiko prevzemanja podatkov iz uradnih evidenc, način zavarovanja osebnih podatkov, določanja pooblaščenosti za vpogled ali prenos podatkov, način in nabor predložitve drugih dokazil, znakov in potrdil s strani ponudnika ter, če je to primerno, način preverjanja obstoja in vsebine teh dokazil, znakov in potrdil določi minister, pristojen za javna naročila. K predlogu tega predpisa mora ministrstvo, pristojno za javna naročila, pridobiti soglasje državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.
(standardi za zagotavljanje kakovosti in standardi za okoljsko ravnanje)
(1) Če naročnik zahteva predložitev potrdila, ki ga izda neodvisni organ in potrjuje, da gospodarski subjekt upošteva določene standarde za zagotavljanje kakovosti, vključno z dostopnostjo za invalide, se sklicuje na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani akreditiranih organov. Naročnik prizna enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Naročnik mora sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti, če določen gospodarski subjekt iz razlogov, za katere mu ni mogoče pripisati odgovornosti, nima možnosti, da bi takšno potrdilo pridobil v ustreznem roku, pod pogojem, da dokaže, da so pri predlaganih ukrepih za zagotavljanje kakovosti upoštevani zahtevani standardi za zagotavljanje kakovosti.
(2) Če naročnik zahteva predložitev potrdila, ki ga izda neodvisen organ in ki potrjuje, da gospodarski subjekt upošteva določene sisteme ali standarde za okoljsko ravnanje, se sklicuje na sistem Evropske unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali na druge sisteme za okoljsko ravnanje, ki so priznani v skladu s 45. členom Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L št. 342 z dne 22. 12. 2009, str. 1), nazadnje spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področju prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1), ali na druge standarde za okoljsko ravnanje, ki temeljijo na ustreznih evropskih ali mednarodnih standardih akreditiranih organov. Naročnik prizna enakovredna potrdila, ki jih izda organ s sedežem v drugi državi članici.
(3) Če gospodarski subjekt iz razlogov, za katere mu ni mogoče pripisati odgovornosti, očitno nima dostopa do teh potrdil ali jih ne more pridobiti v ustreznem roku, naročnik sprejme tudi druga dokazila o ukrepih za okoljsko ravnanje, pod pogojem, da gospodarski subjekt dokaže, da so ti ukrepi enakovredni tistim, ki se zahtevajo v skladu z veljavnim sistemom ali standardom okoljskega ravnanja.
(enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila – ESPD)
(1) Ob predložitvi prijav za sodelovanje ali ponudb naročnik namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, sprejme ESPD, ki vključuje posodobljeno lastno izjavo, kot predhodni dokaz, da določen gospodarski subjekt:
a) ni v enem od položajev iz 75. člena tega zakona, zaradi katerega so ali bi lahko bili gospodarski subjekti izključeni iz sodelovanja v postopku javnega naročanja;
b) izpolnjuje ustrezne pogoje za sodelovanje, določene v skladu s 76. členom tega zakona;
c) če je to primerno, izpolnjuje objektivna pravila in merila, določena v skladu z 82. členom tega zakona.
(2) Če gospodarski subjekt v skladu z 81. členom tega zakona uporablja zmogljivosti drugih subjektov, mora ESPD informacije iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi v zvezi s subjekti, katerih zmogljivosti uporablja gospodarski subjekt.
(3) ESPD predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden uradni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vključuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti ta dokazila.
(4) Gospodarski subjekt lahko ponovno uporabi ESPD, ki ga je uporabil v prejšnjem postopku javnega naročanja, če potrdi, da so informacije v njem še vedno točne.
(5) ESPD ima obliko standardnega obrazca, ki ga Evropska komisija določi na podlagi drugega odstavka 59. člena Direktive 2014/24/EU in se zagotovi izključno v elektronski obliki.
(6) Če je to potrebno, da se zagotovi pravilna izvedba postopka javnega naročanja, lahko naročnik ponudnike in kandidate kadar koli med postopkom pozove, da predložijo vsa dokazila ali del dokazil v zvezi z navedbami v ESPD.
(7) Naročnik pred oddajo javnega naročila od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, zahteva, da predloži najnovejša dokazila v skladu s 77. členom tega zakona, po potrebi pa tudi v skladu z 78. členom tega zakona, razen če oddaja naročilo na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega v skladu s šestim odstavkom ali a) točko sedmega odstavka 48. člena tega zakona. Naročnik lahko pozove gospodarske subjekte, da dopolnijo ali pojasnijo potrdila, predložena v skladu s 77. in 78. členom tega zakona.
(8) Ne glede na šesti in sedmi odstavek tega člena gospodarski subjekt ni dolžan predložiti dokazil ali drugih listinskih dokazov, če lahko naročnik potrdila ali druge potrebne informacije pridobi brezplačno z neposrednim dostopom do nacionalne baze podatkov katere koli države članice, kakršne so nacionalni register javnih naročil, elektronski register podjetij, elektronski sistem za shranjevanje dokumentov ali predkvalifikacijski sistem. Gospodarski subjekt prav tako ni dolžan predložiti dokazil, če naročnik že ima te dokumente zaradi prejšnjega oddanega javnega naročila ali sklenjenega okvirnega sporazuma in so ti dokumenti še vedno veljavni oziroma izkazujejo navedbe v ESPD.
(9) Če lahko naročnik v skladu s prejšnjim odstavkom dokazila pridobi neposredno v bazi podatkov, mora ESPD vsebovati tudi informacije, ki so potrebne v ta namen, zlasti spletni naslov baze podatkov, podatke za identifikacijo, če je to potrebno, pa tudi soglasje, da pridobi dokazilo naročnik.
(10) V skladu s tem členom organ Republike Slovenije, naročnik ali drug pristojni subjekt naročnikom iz druge države članice omogoči dostop do nacionalne baze podatkov iz osmega odstavka tega člena pod enakimi pogoji, kot zagotavlja dostop do te baze naročnikom po tem zakonu.
(spletna zbirka potrdil e-Certis)
(1) Zaradi poenostavitve čezmejnega oddajanja ponudb je Evropska komisija vzpostavila spletno zbirko potrdil e-Certis, ki jo lahko brezplačno uporabljajo naročniki in gospodarski subjekti, ministrstvo, pristojno za javna naročila, pa zagotovi nenehno posodabljanje v tej zbirki shranjenih informacij v zvezi s potrdili in drugimi oblikami listinskih dokazov.
(2) V postopku javnega naročanja naročnik uporablja zbirko e-Certis in zahteva predvsem vrsto potrdil ali obliko listinskih dokazov, ki so zajete v tej zbirki.
(uporaba zmogljivosti drugih subjektov)
(1) Gospodarski subjekt lahko glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo izvajalca storitev ali gradenj in vodstvenih delavcev podjetja ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo slednji izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen.
(2) Naročnik v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona preveri, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev. Naročnik mora od gospodarskega subjekta zahtevati zamenjavo subjekta, ki ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje ali v zvezi s katerim obstajajo obvezni razlogi za izključitev. Naročnik pa lahko od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta tudi, če v zvezi z njim obstajajo neobvezni razlogi za izključitev.
(3) Če gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem, lahko naročnik zahteva, da so gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj odgovorni za izvedbo javnega naročila. Pod enakimi pogoji lahko skupina gospodarskih subjektov uporabi zmogljivosti sodelujočih v tej skupini ali drugih subjektov.
(4) Naročnik lahko v zvezi z javnim naročilom gradnje, storitve in blaga, ki vključuje namestitvena ali inštalacijska dela, zahteva, da nekatere ključne naloge opravi neposredno ponudnik sam, če pa ponudbo predloži skupina gospodarskih subjektov, pa sodelujoči v tej skupini.
2.4.3. Zmanjšanje števila ustreznih kandidatov, ponudb ali rešitev
(zmanjšanje števila ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju)
(1) V omejenem postopku, konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku s pogajanji z objavo, konkurenčnem dialogu in partnerstvu za inovacije lahko naročnik omeji število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in ki bodo povabljeni, da oddajo ponudbo ali sodelujejo v dialogu, če je bilo najmanjše število ustreznih kandidatov določeno v skladu s tem členom.
(2) Naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navede objektivna in nediskriminatorna merila ali pravila, ki jih namerava uporabiti za zmanjšanje števila ustreznih kandidatov ter najmanjše, in po potrebi največje, število kandidatov, ki jih namerava povabiti k sodelovanju.
(3) V omejenem postopku je najmanjše število kandidatov pet, v konkurenčnem postopku s pogajanji, konkurenčnem dialogu in partnerstvu za inovacije pa je najmanjše število kandidatov tri. V vsakem primeru mora število povabljenih kandidatov zadostovati za zagotovitev prave konkurence.
(4) Naročnik povabi toliko kandidatov, da je njihovo število najmanj enako najmanjšemu številu iz prejšnjega odstavka. Kadar pa je število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in najnižje stopnje usposobljenosti iz dvanajstega odstavka 76. člena tega zakona, manjše od najmanjšega predvidenega števila, lahko naročnik nadaljuje postopek tako, da povabi vse kandidate z zahtevanimi sposobnostmi. Naročnik v ta postopek ne sme vključiti gospodarskih subjektov, ki se niso prijavili za sodelovanje, ali kandidatov, ki nimajo zahtevanih sposobnosti.
(zmanjšanje števila ponudb in rešitev)
Če naročnik uporabi možnost zmanjšanja števila ponudb iz štirinajstega odstavka 44. člena tega zakona ali možnost zmanjšanja rešitev iz desetega odstavka 42. člena tega zakona, to stori z uporabo meril za oddajo javnega naročila, navedenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tako zmanjšano število ponudb ali rešitev mora biti takšno, da na zadnji stopnji pogajanj ali dialoga zagotavlja pravo konkurenco, če je dovolj ponudnikov, rešitev ali kvalificiranih kandidatov.
2.4.4. Izbor najugodnejše ponudbe
(merila za oddajo javnega naročila)
(1) Naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe.
(2) Ekonomsko najugodnejša ponudba se določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ta zakon, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Takšna merila lahko na primer vključujejo:
a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti ter trgovanje in pogoje v zvezi z njim;
b) organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo, če lahko kakovost osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila;
c) poprodajne storitve, tehnično pomoč in pogoje dobave, kot so datum dobave ali dokončanja del, postopek dobave ali izvedbe in trajanje dobav ali del.
(3) Stroškovni dejavnik je lahko tudi fiksna cena ali fiksni stroški, če gospodarski subjekti na njihovi podlagi med seboj konkurirajo zgolj v zvezi z merili kakovosti.
(4) Za oddajo javnega naročila storitve izdelave računalniških programov, arhitekturnih in inženirskih storitev ter prevajalskih in svetovalnih storitev naročnik ne sme uporabiti zgolj cene kot edinega merila za oddajo javnega naročila.
(5) Merila za oddajo javnega naročila morajo biti nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila. Šteje se, da so merila povezana s predmetom javnega naročila, če se nanašajo na gradnje, blago ali storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z javnim naročilom, in sicer v katerem koli pogledu in na kateri koli stopnji njihove življenjske dobe, vključno z dejavniki, povezanimi s posebnim postopkom proizvodnje, zagotavljanja ali trženja teh gradenj, blaga ali storitev, ali s posebnim postopkom za drugo stopnjo njihove življenjske dobe, tudi če takšni dejavniki vsebinsko niso del njih.
(6) Merila za oddajo javnega naročila ne smejo imeti za posledico, da je z njimi naročniku podeljena neomejena svobodna izbira. Merila za izbiro morajo zagotoviti možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo podrobni opisi, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki, da se oceni, kako ponudba izpolnjuje merila za oddajo javnega naročila. V primeru dvoma mora naročnik preveriti točnost informacij in dokazil, ki jih je glede meril za oddajo javnega naročila predložil ponudnik.
(7) Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se slednja določi le na podlagi cene. Navedene uteži se lahko opredelijo z določitvijo razpona z ustrezno največjo razliko. Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, naročnik navede merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.
(8) Pri merilih za izbiro ponudbe pri naročanju živil se prednostno upoštevajo živila, ki so v shemah kakovosti (na primer sezonsko pridelana živila na integriran način, sezonsko pridelana živila na ekološki način ipd.), živila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil ter živila, ki so trajnostno pridelana in predelana in je zagotovljena višja kakovost živil z vidika večje svežine ali nižjih okoljskih obremenitev pri prevozu.
(izračun stroškov v življenjski dobi)
(1) Izračun stroškov v življenjski dobi v ustreznem obsegu zajema vse ali del naslednjih stroškov v življenjski dobi blaga, storitve ali gradnje:
a) stroške naročnika ali drugih uporabnikov, kot so:
– stroški, povezani s pridobitvijo;
– stroški uporabe, kot je poraba energije in drugih virov;
– stroški vzdrževanja;
– stroški, povezani s koncem življenjske dobe, kot so stroški zbiranja in recikliranja;
b) stroške iz naslova zunanjih okoljskih vplivov, povezanih z življenjsko dobo blaga, storitve ali gradnje, če je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost. Ti stroški lahko vključujejo stroške izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter druge stroške blažitve podnebnih sprememb.
(2) Če naročnik stroške oceni z izračunom stroškov v življenjski dobi, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede podatke, ki jih morajo predložiti ponudniki, in metodo, ki jo bo uporabil za ugotavljanje stroškov v življenjski dobi na podlagi teh podatkov.
(3) Metoda, uporabljena za oceno stroškov iz naslova zunanjih okoljskih vplivov, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) temeljiti mora na objektivno preverljivih in nediskriminatornih merilih in ne sme neupravičeno zagotavljati boljše ali slabše obravnave nekaterih gospodarskih subjektov, zlasti če ni namenjena ponavljajoči se ali neprekinjeni uporabi;
b) na voljo mora biti vsem zainteresiranim stranem in
c) zahtevane podatke lahko z razumnim naporom posredujejo povprečno skrbni gospodarski subjekti, vključno z gospodarskimi subjekti iz tretjih držav, podpisnic sporazuma GPA ali drugih mednarodnih sporazumov, ki so zavezujoči za Evropsko unijo.
(4) Kadar določa obvezno skupno metodo za izračun stroškov v življenjski dobi zakonodajni akt Evropske unije s Seznama pravnih aktov, ki je Priloga XIII Direktive 2014/24/EU in Priloga XV Direktive 2014/25/EU, ali predpis Republike Slovenije, naročnik za oceno stroškov v življenjski dobi uporabi predpisano metodo.
(neobičajno nizka ponudba)
(1) Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove zahteve ponudba neobičajno nizka glede na cene na trgu ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, mora naročnik preveriti, ali je neobičajno nizka in od ponudnika zahtevati, da pojasni ceno ali stroške v ponudbi. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 odstotkov nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 odstotkov nižja od naslednje uvrščene ponudbe, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Kadar naročnik v postopku javnega naročanja preveri dopustnost vseh ponudb, v skladu s prejšnjim stavkom preveri, ali je ponudba neobičajno nizka glede na dopustne ponudbe.
(2) Preden naročnik zavrne neobičajno nizko ponudbo, mora od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na:
a) ekonomiko proizvodnega postopka, storitev, ki se zagotavljajo, ali metode gradnje;
b) izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za dobavo blaga, izvajanje storitev ali izvedbo gradenj;
c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih ponuja ponudnik;
č) izpolnjevanje obveznosti iz drugega odstavka 3. člena tega zakona;
d) izpolnjevanje zahtev glede podizvajalcev;
e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.
(3) Naročnik oceni pojasnila tako, da se posvetuje s ponudnikom. Ponudbo lahko zavrne le, če predložena dokazila zadostno ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz prejšnjega odstavka.
(4) Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker ni skladna z veljavnimi obveznostmi iz drugega odstavka 3. člena tega zakona, jo mora zavrniti.
(5) Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko ponudbo le na tej podlagi zavrne šele po posvetovanju s ponudnikom, če ta v ustreznem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je določena pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu 107. člena PDEU. Če naročnik v navedenih okoliščinah zavrne ponudbo, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za javna naročila, in Evropsko komisijo.
(ponudba, ki zajema proizvode s poreklom iz tretjih držav)
(1) Določbe tega člena se uporabljajo za javna naročila na infrastrukturnem področju, če so v postopku javnega naročanja predložene ponudbe, ki se nanašajo na proizvode, ki so po poreklu iz tretjih držav, s katerimi Evropska unija ni sklenila dvostranskega ali večstranskega sporazuma, ki bi zagotavljal primerljiv in dejanski dostop podjetij iz Evropske unije do trgov teh tretjih držav, in ne vplivajo na obveznosti Evropske unije ali Republike Slovenije do tretjih držav.
(2) Naročnik lahko zavrne ponudbo za izvedbo javnega naročila blaga, če delež proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, kakor je to določeno v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L št. 269 z dne 10. 10. 2013, str. 1), presega 50 odstotkov skupne vrednosti proizvodov, ki sestavljajo ponudbo. Za namene tega člena se programska oprema, ki se uporablja v opremi telekomunikacijskih omrežij, pojmuje kot proizvod.
(3) Če je več ponudb enakovrednih glede na merila za oddajo javnega naročila, mora naročnik dati prednost ponudbam, ki jih ni mogoče zavrniti v skladu s prejšnjim odstavkom. Za namene tega člena štejejo cene ponudb za enakovredne, če razlika v ceni ne presega treh odstotkov.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek pa naročnik ponudbi ne sme dati prednosti pred drugo ponudbo, če bi naročnik s sprejetjem te ponudbe nabavil opremo, ki se po tehničnih lastnostih razlikuje od obstoječe, kar bi povzročilo neskladnost ali tehnične težave pri delovanju in vzdrževanju ali nesorazmerne stroške.
2.4.5. Pravila za oddajo javnega naročila
(predložitev in odpiranje ponudb)
(1) Naročnik določi kraj, datum in uro roka za predložitev prijav in ponudb ter te podatke navede v obvestilu, ki ga uporabi kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, povabilu k potrditvi interesa, povabilu k pogajanjem ali dialogu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Če ponudba ni predložena v roku, določenem za prejem ponudb, se šteje, da je bila predložena prepozno. Prepozno ponudbo naročnik po končanem odpiranju ponudb neodprto vrne ponudniku z navedbo, da je bila prepozna.
(2) Naročnik ob prejemu ponudbe označi datum in uro prejema ponudbe. Na zahtevo ponudnika mu izroči potrdilo o prejemu.
(3) Ponudnik lahko umakne svojo ponudbo. Kadar to stori po izteku roka za oddajo ponudb, mora naročnik unovčiti ponudnikovo zavarovanje za resnost ponudbe, če je bilo to v predmetnem postopku zahtevano in predloženo.
(4) Odpiranje ponudb je javno, razen če se javno naročilo oddaja v postopku s pogajanji brez predhodne objave ali v konkurenčnem postopku s pogajanji, v katerem naročnik v skladu z b) točko prvega odstavka 44. člena tega zakona ne objavi obvestila o javnem naročilu, in se naročnik pogaja le z enim ponudnikom.
(5) Odpiranje pravočasnih ponudb se izvede na kraju in ob času, ki sta navedena v objavljenem obvestilu o javnem naročilu, če se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi predhodno informativno obvestilo ali periodično informativno obvestilo, pa v tem obvestilu, ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
(6) O odpiranju ponudb se vodi zapisnik, ki vključuje vsaj:
– naziv ponudnika ali šifro, če je bil postopek anonimen,
– variantne ponudbe, če so dopustne, ali ponudbe z opcijami,
– ponudbeno ceno.
(7) V kolikor naročnik ne vroči zapisnika o odpiranju ponudb pooblaščenim predstavnikom ponudnika na odpiranju ponudb, ga najkasneje v petih delovnih dneh posreduje vsem ponudnikom.
(pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila)
(1) Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena tega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena tega zakona in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena tega zakona, če so bila določena.
(2) Naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.
(3) Naročnik se lahko, ne glede na to, ali je takšno izključitev predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v skladu s šestim odstavkom 75. člena tega zakona, odloči, da ne odda javnega naročila ponudniku, ki predloži ekonomsko najugodnejšo ponudbo, če kadarkoli do izdaje odločitve o javnem naročilu ugotovi, da je ta ponudnik kršil obveznosti okoljskega, delovnega ali socialnega prava, če od datuma ugotovljene kršitve ni preteklo tri leta.
(4) Pri odprtem postopku in postopku naročila male vrednosti lahko naročnik odloči, da se ponudbe najprej razvrstijo po merilih in se tudi predhodno preverijo z vidika ustreznosti zagotavljanja naročnikovih zahtev glede predmeta javnega naročila, preden se preveri, da ne obstajajo razlogi za izključitev najugodnejšega ponudnika in da so izpolnjeni pogoji za njegovo sodelovanje. Če naročnik oceni, da ponujeni predmet javnega naročila ne ustreza zahtevam naročnika, za ponudnika, ki je oddal takšno ponudbo, ni treba preveriti, ali obstajajo razlogi za izključitev in ali izpolnjuje pogoje za sodelovanje. Če naročnik uporabi to možnost, mora zagotoviti, da je preverjanje razlogov za izključitev in izpolnjevanje pogojev za sodelovanje ponudnikov, ki so oddali ponudbo, ki vsebinsko ustreza zahtevam naročnika, nepristransko in transparentno, da se javno naročilo ne bi oddalo ponudniku, ki bi moral biti izključen ali ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, ki jih je določil naročnik.
(5) Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.
(6) Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati:
– svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena in ponudbe v okviru meril,
– tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
– tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
(7) Na glede na prejšnji odstavek sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije. Ne glede na prejšnji odstavek lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika napačno zapisano stopnjo DDV popravi v pravilno.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena se na infrastrukturnem področju za namen izbire udeležencev v postopkih javnega naročanja uporabljajo naslednja pravila:
a) naročnik, ki je določil pravila in pogoje za izključitev ponudnikov ali kandidatov, izključi gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo pogoje za izključitev in ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje;
b) ponudnike in kandidate izbere v skladu z objektivnimi pravili in pogoji;
c) v omejenih postopkih, v postopkih s pogajanji z objavo, v konkurenčnih dialogih in v partnerstvih za inovacije po potrebi zmanjša število kandidatov, izbranih v skladu z a) in b) točko tega odstavka.
(9) Kadar se povabilo k sodelovanju izvede z uporabo obvestila o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, naročnik za namen izbire udeležencev v postopkih javnega naročanja za posamezna naročila, ki so predmet povabila k sodelovanju:
a) ugotovi usposobljenost gospodarskih subjektov v skladu s 75. členom tega zakona,
b) uporablja za take usposobljene gospodarske subjekte tiste določbe osmega odstavka tega člena, ki se nanašajo na omejene postopke ali postopke s pogajanji z objavo, konkurenčne dialoge ali partnerstva za inovacije.
(10) Pri izbiri udeležencev na infrastrukturnem področju za omejeni postopek ali postopek s pogajanji z objavo, konkurenčni dialog ali partnerstvo za inovacije naročnik pri sprejemanju odločitve glede priznanja usposobljenosti ali pri posodabljanju meril in pravil ne sme:
a) določati upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev za nekatere gospodarske subjekte, če isti pogoji ne veljajo tudi za druge gospodarske subjekte;
b) zahtevati preskusov ali dokazov, ki bi podvajali že razpoložljiva objektivna dokazila.
(11) Kadar koli se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je posamezni gospodarski subjekt v postopku javnega naročila predložil neresnično izjavo ali ponarejeno ali spremenjeno listino kot pravo, naročnik Državni revizijski komisiji za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) poda predlog za uvedbo postopka o prekršku iz 5. točke prvega odstavka ali 1. točke drugega odstavka 112. člena tega zakona.
(sprejem odločitve o oddaji javnega naročila, obveščanje kandidatov in ponudnikov)
(1) Naročnik lahko do roka za oddajo ponudb kadar koli ustavi postopek oddaje javnega naročila. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Že predložene ponudbe mora naročnik neodprte vrniti pošiljateljem.
(2) Naročnik v roku pet dni po končanem preverjanju in ocenjevanju v skladu s prejšnjim členom obvesti vsakega kandidata in ponudnika o sprejeti odločitvi v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo javnega naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem.
(3) Odločitev iz prejšnjega odstavka naročnik sprejme najpozneje v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb in mora vsebovati:
– razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena tega zakona tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo;
– značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;
– razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju;
– v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.
(4) Naročnik se lahko odloči, da nekaterih informacij o oddaji naročila iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne objavi, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali če bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Naročnik pa ne sme zavrniti zahteve Državne revizijske komisije glede izročitve vseh podatkov o postopku javnega naročanja.
(5) Naročnik lahko na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in ali bo začel nov postopek obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.
(6) Naročnik lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe tega člena. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo. Kadar naročnik v skladu s tem odstavkom sprejme novo odločitev o oddaji javnega naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva od dneva vročitve nove odločitve.
(7) Naročnik, ki na infrastrukturnem področju vzpostavi in vodi kvalifikacijski sistem, obvesti prijavitelje o svoji odločitvi glede usposobljenosti v obdobju šestih mesecev. Če odločanje traja več kakor štiri mesece od predložitve prijave, naročnik v roku dveh mesecev od prejema prijave prijavitelja obvesti o razlogih, ki upravičujejo daljše obdobje odločanja, in o datumu, do katerega bo njegova prijava sprejeta ali zavrnjena. Prijavitelji, katerih prijava je zavrnjena, so o tej odločitvi in o razlogih za odločitev obveščeni čim prej ter v nobenem primeru ne pozneje kot 15 dni po datumu odločitve o zavrnitvi. Naročnik, ki vzpostavi in uporablja kvalifikacijski sistem, lahko usposobljenost gospodarskega subjekta prekliče izključno iz razlogov, ki temeljijo na pogojih za ugotavljanje usposobljenosti. Vsaka namera o preklicu usposobljenosti se mora gospodarskemu subjektu pisno sporočiti vsaj 15 dni pred predvidenim preklicem usposobljenosti skupaj z razlogom ali razlogi, ki upravičujejo predlagan ukrep.
(8) Po oddaji javnega naročila naročnik z izbranim ponudnikom sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila ali okvirni sporazum najpozneje v 48 dneh od pravnomočnosti odločitve, razen če ta ali drug zakon ne določa drugače. Po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila lahko naročnik do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila iz utemeljenih razlogov, da predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali da zanj nima zagotovljenih sredstev ali da se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je bila ali bi lahko bila vsebina pogodbe posledica storjenega kaznivega dejanja ali da so nastale druge izredne okoliščine, na katere naročnik ni mogel vplivati in jih predvideti ter zaradi katerih je postala izvedba javnega naročila nemogoča. Če naročnik odstopi od izvedbe javnega naročila, z izbranim ponudnikom ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma, o svoji odločitvi in o razlogih, zaradi katerih odstopa od izvedbe javnega naročila, pa pisno obvesti ponudnike ali kandidate.
(9) Odločitev o oddaji javnega naročila postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva.
(10) Naročnik o vseh odločitvah v skladu s tem členom obvesti ponudnike in kandidate na način, da podpisano odločitev iz tega člena objavi na portalu javnih naročil. Naročnik svojo odločitev obrazloži v skladu z določbami tega člena. Odločitev se šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil. Če se v objavi odločitve na portalu javnih naročil ni mogoče sklicevati na objavljeno povabilo k sodelovanju, naročnik odločitev vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek, in na dan odpošiljanja ponudniku ali kandidatu tudi objavi na portalu javnih naročil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, če je to glede na vrednost primerno pa tudi v Uradnem listu Evropske unije.
(11) Naročnik v odločitvah iz tega člena opozori ponudnike in kandidate o možnem pravnem varstvu ter navede:
– kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in
– višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se ta vplača, sklic, ki se pri tem navede, ter opozorilo, da je potrebno zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse.
(12) Ta člen se smiselno uporablja tudi za posamezna naročila iz 48. ali 49. člena tega zakona, razen glede objav obvestil iz tega člena.
(preprečevanje nasprotja interesov)
(1) Naročnik mora zagotoviti učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovi enakopravna obravnava vseh gospodarskih subjektov.
(2) Oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, mora vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov ali na kateri koli stopnji odločale v postopku javnega naročanja, pred sprejetjem odločitve o oddaji javnega naročila pisno obvestiti o tem, kateremu ponudniku se javno naročilo oddaja.
(3) Kadar je oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, ki sodeluje pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov ali ki na kateri koli stopnji odloča v postopku javnega naročanja, neposredno ali posredno povezana z izbranim ponudnikom na način, da lahko ta povezava oziroma njen zasebni, finančni ali ekonomski interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbuja dvom o njeni objektivnosti in nepristranskosti, mora ta oseba takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najpozneje pred oddajo javnega naročila, predstojnika oziroma naročnika, za katerega opravlja dela oziroma na drug način sodeluje v postopku javnega naročanja, o tem pisno obvestiti in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik naročnika mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko.
(4) Šteje se, da obstaja neposredna ali posredna povezava s ponudnikom iz prejšnjega odstavka, če je oseba iz prejšnjega odstavka v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani istospolni partnerski skupnosti, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot pet odstotnim lastniškim deležem, zakonitim zastopnikom ali prokuristom.
(5) Kadar je zakoniti zastopnik naročnika v povezavi iz tretjega odstavka tega člena z izbranim ponudnikom, mora ta oseba o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najpozneje pred oddajo javnega naročila, pisno obvestiti nadzorni organ naročnika. Nadzorni organ mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko.
(6) Izbrani ponudnik mora v roku osmih dni od prejema naročnikovega poziva posredovati podatke o:
– svojih ustanoviteljih, družbenikih, delničarjih, komanditistih ali drugih lastnikih in podatke o lastniških deležih navedenih oseb;
– gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so z njim povezane družbe.
(1) Naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva, ne sme skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila, razen če:
– izvaja postopek s pogajanji brez predhodne objave na podlagi č) točke prvega odstavka 46. člena tega zakona ali
– je v postopku javnega naročanja prejel le eno ponudbo.
(2) Če je naročnik v omejenem postopku, partnerstvu za inovacije, konkurenčnem dialogu, konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku s pogajanji z objavo in postopku s pogajanji brez predhodne objave prejel več kot eno prijavo, lahko uporabi izjemo iz druge alineje prejšnjega odstavka samo pod pogojem, če je pred sprejetjem odločitve o oddaji javnega naročila kandidate obvestil o razlogih za zavrnitev prijave in se je iztekel rok za uveljavljanje pravnega varstva zoper to odločitev.
(3) Če naročnik v skladu s prvim odstavkom tega člena ne upošteva obdobja mirovanja, mora to in razlog za uporabo izjeme pisno dokumentirati.
(4) Obdobja mirovanja ni treba upoštevati, če naročnik oddaja posamezno javno naročilo na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.
Tretje poglavje IZVEDBA JAVNEGA NAROČILA
(posebni pogoji za izvedbo javnega naročila in zavarovanje tveganj pri javnem naročanju)
(1) Naročnik lahko določi posebne pogoje v zvezi z izvedbo javnega naročila, ki jih vključi v pogodbo o izvedbi javnega naročila, če so ti pogoji povezani s predmetom javnega naročila v skladu s petim odstavkom 84. člena tega zakona in navedeni v povabilu k sodelovanju ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ti pogoji lahko zajemajo gospodarske, inovativne, okoljske, socialne ali zaposlitvene vidike.
(2) Naročnik lahko določi pogoje in načine zavarovanja resnosti ponudbe, dobro izvedbo posla ali odpravo napak v garancijski dobi. Če naročnik zahteva pogoje in načine zavarovanja, morajo biti ti pogoji in načini sorazmerni javnemu naročilu.
(3) Vlada za posamezne vrste predmetov javnih naročil predpiše, ali so posamezne vrste finančnih zavarovanj obvezne oziroma dopustne, kateri finančni instrumenti so primerni za te vrste finančnih zavarovanj, v kakšni višini in trajanju ter druge zahteve glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju, ki jih morajo upoštevati naročniki.
(izvedba javnih naročil s podizvajalcem)
(1) Ponudnik lahko del javnega naročila odda v podizvajanje. Za namen tega zakona je podizvajalec gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila ali okvirni sporazum, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.
(2) Če bo ponudnik izvajal javno naročilo gradnje ali storitve s podizvajalci, mora v ponudbi:
– navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje,
– kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev,
– izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom tega zakona ter
– priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva.
(3) Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve naročnika obvestiti o morebitnih spremembah informacij iz prejšnjega odstavka in poslati informacije o novih podizvajalcih, ki jih namerava naknadno vključiti v izvajanje takšnih gradenj ali storitev, in sicer najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente iz druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka.
(4) Naročnik mora zavrniti vsakega podizvajalca, če zanj obstajajo razlogi za izključitev iz prvega, drugega ali četrtega odstavka 75. člena tega zakona, razen v primeru iz tretjega odstavka 75. člena tega zakona, lahko pa zavrne vsakega podizvajalca tudi, če zanj obstajajo razlogi za izključitev iz šestega odstavka 75. člena tega zakona. Naročnik lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno izvajanje ali dokončanje del in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je postavil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik mora o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestiti glavnega izvajalca najpozneje v desetih dneh od prejema predloga.
(5) Le če podizvajalec v skladu in na način, določen v drugem in tretjem odstavku tega člena, zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno v skladu s tem zakonom in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo v skladu s tem členom, mora:
– glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu,
– podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika,
– glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil.
(6) Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno v skladu s tem členom, mora naročnik od glavnega izvajalca zahtevati, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila.
(7) Če glavni izvajalec ne ravna v skladu s tem členom, naročnik Državni revizijski komisiji poda predlog za uvedbo postopka o prekršku iz 2. točke prvega odstavka 112. člena tega zakona.
(8) Naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi, da obveznosti iz tega člena veljajo tudi za naslednje situacije, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega člena:
– javna naročila blaga;
– podizvajalce podizvajalcev glavnega izvajalca ali nadaljnje podizvajalce v podizvajalski verigi.
(spremembe pogodb o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo)
(1) V skladu s tem zakonom se lahko pogodba o izvedbi javnega naročila in okvirni sporazum spremenita brez novega postopka javnega naročanja v katerem koli od naslednjih primerov:
1. če je sprememba, ne glede na njeno denarno vrednost, predvidena v prvotni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih določbah o reviziji, ki lahko vključujejo določbe o reviziji cen, ali opcijah. V takih določbah morajo biti navedeni obseg in vrsta možnih sprememb ali opcij ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo, ne smejo pa biti predvidene spremembe ali opcije, ki bi spremenile splošno naravo pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma;
2. za dodatne gradnje, storitve ali dobave blaga, ki jih izvede prvotni izvajalec, če so potrebne, čeprav niso bile vključene v prvotno javno naročilo, in če zamenjava izvajalca:
– ni mogoča iz ekonomskih ali tehničnih razlogov, kot so zahteve glede zamenljivosti ali interoperabilnosti z obstoječo opremo, storitvami ali inštalacijami, naročenimi v okviru prvotnega javnega naročila, ter
– bi naročniku povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov;
3. če je sprememba potrebna zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti, in sprememba ne spreminja splošne narave javnega naročila;
4. če izvajalca, ki mu je naročnik prvotno oddal javno naročilo, zamenja nov izvajalec kot posledica enega od naslednjih razlogov:
– nedvoumna določba o reviziji ali opcija v skladu s 1. točko tega odstavka;
– drug gospodarski subjekt, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za sodelovanje, standarde za zagotavljanje kakovosti in standarde za okoljsko ravnanje ter zanj ne obstajajo prvotno določeni razlogi za izključitev, v celoti ali delno nasledi prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb javnega naročila in ni namenjeno obidu določb tega zakona;
5. če sprememba ne glede na njeno vrednost ni bistvena v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(2) V primeru iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka kakršno koli zvišanje cene ne sme presegati 30 odstotkov vrednosti prvotne pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma. Če je v primeru iz 2. ali 3. točke prejšnjega odstavka opravljenih več zaporednih sprememb, velja ta omejitev za vrednost vseh sprememb skupaj. Če vključuje pogodba o izvedbi javnega naročila določbo o valorizaciji denarnih obveznosti, se kot referenčna vrednost za izračun najvišje dovoljene vrednosti sprememb v primeru iz 2. ali 3. točke prejšnjega odstavka uporabi vrednost pogodbe s posodobljenimi cenami.
(3) Naročnik, ki spremeni pogodbo o izvedbi javnega naročila ali okvirni sporazum v primeru iz 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena, na portalu javnih naročil, če je to glede na vrednost potrebno, pa tudi v Uradnem listu Evropske unije, najpozneje v 30 dneh po spremembi objavi obvestilo o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila.
(4) Sprememba pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma med njegovo veljavnostjo se šteje za bistveno, če se zaradi te spremembe pogodba ali okvirni sporazum znatno razlikuje od prvotno oddanega javnega naročila ali prvotno sklenjenega sporazuma. Ne glede na prejšnje odstavke tega člena sprememba v vsakem primeru šteje za bistveno, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
a) sprememba uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega naročanja, omogočili udeležbo drugih kandidatov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku javnega naročanja pritegnili še druge udeležence;
b) sprememba spreminja ekonomsko ravnotežje pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma v korist izvajalca na način, ki ni bil predviden v prvotni pogodbi ali okvirnem sporazumu;
c) zaradi spremembe je znatno razširjen obseg pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma;
č) drug gospodarski subjekt zamenja prvotnega izvajalca v primeru, ki ni naveden v 4. točki prvega odstavka tega člena.
(5) Za spremembe določb veljavne pogodbe o izvedbi javnega naročila ali veljavnega okvirnega sporazuma, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, mora naročnik izvesti nov postopek javnega naročanja v skladu s tem zakonom.
(6) Razloge za spremembo pogodbe ali okvirnega sporazuma v skladu s tem členom in njihovo utemeljitev naročnik dokumentira ne glede na morebitno objavo obvestila o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v skladu s tretjim odstavkom tega člena. V primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena dokumentacija v zvezi s spremembo obsega najmanj navedbo vseh razlogov, zaradi katerih so potrebne dodatne gradnje, storitve ali dobave blaga, razloge, zakaj dodatne gradnje, storitve ali dobave blaga niso bile vključene v prvotno pogodbo ali okvirni sporazum, ekonomske ali tehnične razloge, zaradi katerih zamenjava prvotnega izvajalca ni mogoča, ter opis oziroma utemeljitev teh razlogov, vključno z obsegom nevšečnosti ali podvajanjem stroškov. V primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena pa dokumentacija obsega opis spremembe, razloge zanjo in okoliščine, zaradi katerih naročnik ni mogel predvideti spremembe pri oddaji prvotnega javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma, ter pojasnilo, zakaj sprememba ne spreminja splošne narave javnega naročila.
(odstop od pogodbe o izvedbi javnega naročila)
Med veljavnostjo pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma lahko naročnik ne glede na določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, odstopi od pogodbe v naslednjih okoliščinah:
a) javno naročilo je bilo bistveno spremenjeno, kar terja nov postopek javnega naročanja;
b) v času oddaje javnega naročila je bil izvajalec v enem od položajev, zaradi katerega bi ga naročnik moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom naročnik ni bil seznanjen v postopku javnega naročanja;
c) zaradi hudih kršitev obveznosti iz PEU, PDEU in tega zakona, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu.
Četrto poglavje SOCIALNE IN DRUGE POSEBNE STORITVE
(oddajanje javnih naročil za socialne in druge posebne storitve)
(1) Javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5, se oddajo v skladu s tem poglavjem, če je vrednost teh javnih naročil enaka ali višja od mejne vrednosti iz 21. člena tega zakona. Naročnik lahko odda javna naročila iz tega poglavja tudi po drugem ustreznem postopku iz 39. člena tega zakona. Če naročnik odda javna naročila iz tega poglavja po drugem postopku, upošteva vse določbe tega zakona, ki veljajo za izbrani postopek.
(2) Če se odda javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev v skladu s tem poglavjem, naročnik upošteva načela javnega naročanja, določbe tega zakona glede opredelitve predmeta javnega naročila oziroma tehničnih specifikacij ter pravila za objavo obvestil ter potrebo po zagotavljanju kakovosti, stalnosti, dostopnosti, cenovne dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, vključno s prikrajšanimi in ranljivimi skupinami, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. Poleg tega lahko naročnik določi, da izbira izvajalca storitev temelji na ponudbi, ki predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ob upoštevanju kriterijev kakovosti in trajnosti socialnih storitev.
(1) Naročnik, ki namerava oddati javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev, svojo namero sporoči na enega od naslednjih načinov, razen če bi se lahko za oddajo javnega naročila teh storitev uporabil postopek s pogajanji brez predhodne objave:
a) z obvestilom o javnem naročilu;
b) s predhodnim informativnim besedilom ali na infrastrukturnem področju s periodičnim informativnim obvestilom, ki se stalno objavljata. Predhodno informativno obvestilo ali periodično informativno obvestilo se morata izrecno nanašati na vrste storitev, ki bodo predmet oddanih javnih naročil. V obvestilih je treba navesti, da bodo javna naročila oddana brez poznejše objave, vsebovati pa morata tudi poziv zainteresiranim gospodarskim subjektom, naj pisno izrazijo interes;
c) na infrastrukturnem področju z obvestilom o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, ki se stalno objavlja.
(2) Naročnik, ki je oddal javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev, rezultate postopka javnega naročanja objavi z obvestilom o oddaji javnega naročila. Ta obvestila lahko pošilja tudi po četrtletjih. V tem primeru pošlje zbrana obvestila v 30 dneh po koncu vsakega četrtletja.
(3) Obvestila iz tega člena imajo obliko standardnega obrazca in se objavijo v skladu z 52. členom tega zakona.
(pridržana javna naročila za nekatere storitve)
(1) Naročnik se v postopku javnega naročanja lahko odloči, da pravico do sodelovanja pridrži posamezni organizaciji, izključno kadar naroča zdravstvene, socialne in kulturne storitve socialnih in drugih posebnih storitev, ki so zajete s kodami CPV 75121000-0, 75122000-7, 75123000-4, 79622000-0, 79624000-4, 79625000-1, 80110000-8, 80300000-7, 80420000-4, 80430000-7, 80511000-9, 80520000-5, 80590000-6, od 85000000-9 do 85323000-9, 92500000-6, 92600000-7, 98133000-4 in 98133110-8.
(2) Če se naročnik odloči za to možnost, mora organizacija iz prejšnjega odstavka izpolnjevati naslednje pogoje:
a) njeno poslanstvo je zagotavljanje javnih storitev in je povezano z opravljanjem storitev iz prejšnjega odstavka;
b) dobiček se vloži nazaj v uresničevanje poslanstva organizacije. Če se dobiček razdeli ali prerazporedi, se morajo pri tem upoštevati načela participacije;
c) struktura upravljanja ali lastništvo organizacije, ki izvaja javno naročilo, temelji na lastništvu zaposlenih ali načelih participacije oziroma zahteva dejavno udeležbo zaposlenih, uporabnikov ali zainteresiranih strani in
č) določen naročnik v zadnjih treh letih organizaciji ni oddal javnega naročila za tovrstne storitve v skladu s tem členom.
(3) Trajanje javnega naročila v skladu s tem členom ne sme biti daljše od treh let.
(4) Naročnik, ki namerava oddati javno naročilo v skladu s tem členom, to navede v obvestilu iz 98. člena tega zakona.
Peto poglavje PRAVILA, KI UREJAJO PROJEKTNE NATEČAJE
(uporaba zakona pri natečaju)
(1) Določbe tega poglavja zakona se uporabljajo za:
a) projektne natečaje, ki se organizirajo kot del postopka za oddajo javnega naročila storitev ali del postopka javnega naročila gradnje, kadar gre za projektiranje in izvedbo gradnje;
b) projektne natečaje z nagradami ali plačili udeležencem.
(2) V primerih iz a) točke prejšnjega odstavka se mejna vrednost iz 21. člena tega zakona nanaša na ocenjeno vrednost javnega naročila storitev brez DDV, vključno z vsemi morebitnimi nagradami ali plačili udeležencem. V primerih iz b) točke prejšnjega odstavka se mejna vrednost iz 21. člena tega zakona nanaša na skupni znesek nagrad in plačil, vključno z ocenjeno vrednostjo pogodbe o izvedbi javnega naročila storitev brez DDV, ki se lahko pozneje odda v skladu s četrtim odstavkom 46. člena tega zakona, če je naročnik v obvestilu o natečaju napovedal namero o oddaji takšnega naročila.
(3) Naročnik iz a), b) in c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona mora izvesti projektni natečaj v skladu z določbami tega poglavja:
a) za javno naročilo storitve projektiranja novih objektov v javni rabi, kot jih določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov v naslednjih primerih:
– za projektiranje objektov za šport, rekreacijo in druge objekte za prosti čas skladno z enotno klasifikacijo vrst objektov iz skupine 241, kot jih določa uredba, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objektov državnega pomena, če ocenjena investicijska vrednost presega 500.000 eurov;
– za projektiranje drugih objektov, če ocenjena investicijska vrednost presega 2.500.000 eurov;
b) za javno naročilo storitve priprave strokovnih podlag za potrebe prostorskega načrtovanja, kot jih določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja v naslednjih primerih:
– če načrtovane prostorske ureditve posegajo na območja, kjer se spreminja namenska raba območja, kadar površina načrtovane prostorske ureditve presega površino pet hektarjev;
– če obvezno izvedbo projektnega natečaja določa prostorski akt.
(1) Če namerava naročnik izvesti projektni natečaj, sporoči svojo namero z obvestilom o natečaju. Če namerava naročnik oddati naknadno javno naročilo storitev v skladu s četrtim odstavkom 46. člena tega zakona, to navede v obvestilu o natečaju.
(2) Naročnik, ki je izvedel projektni natečaj, objavi rezultate natečaja v skladu s tem zakonom in mora imeti dokazilo o pošiljanju v objavo. Naročnik ni dolžan objaviti informacij o rezultatu natečaja, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona, če bi bilo v nasprotju z javnim interesom ali če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega podjetja ali bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med ponudniki storitev. Rezultate natečaja mora naročnik objaviti v 30 dneh po zaključku projektnega natečaja.
(3) Obvestila iz tega člena imajo obliko standardnega obrazca in se objavijo v skladu z 52. členom tega zakona.
(pravila za organizacijo projektnih natečajev in izbor udeležencev)
(1) Naročnik pri organiziranju projektnih natečajev uporablja postopke, ki ustrezajo splošnim določbam tega zakona in določbam tega poglavja.
(2) V projektnih natečajih dostop udeležencev do projektnih natečajev ne sme biti omejen:
a) na ozemlje ali del ozemlja države članice;
b) z utemeljitvijo, da bi po pravu države članice, v kateri se natečaj organizira, morali biti fizične ali pravne osebe.
(3) Če naročnik število udeležencev na projektnem natečaju omeji, mora določiti jasne in nediskriminatorne pogoje za sodelovanje. V vsakem primeru mora število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, zadostovati za zagotovitev prave konkurence.
Žirija mora biti sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Če se od udeležencev zahteva posebna strokovna usposobljenost, mora imeti vsaj polovica članov žirije tako ali enakovredno strokovno usposobljenost.
(1) Žirija mora biti pri svojih odločitvah ali mnenjih samostojna.
(2) Žirija mora pregledati predložene načrte in projekte anonimno ter izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju.
(3) Žirija mora v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentirati prednostno razvrstitev projektov na podlagi vsebine vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev.
(4) Žirija mora upoštevati anonimnost udeležencev natečaja, dokler ne sprejme svojega mnenja ali odločitve.
(5) Po potrebi se lahko kandidate povabi, da odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija evidentirala v zapisniku, za pojasnitev katerega koli vidika projektov.
(6) Žirija mora sestaviti podroben zapisnik o dialogu med člani žirije in kandidati.
Šesto poglavje POROČILA IN STATISTIKA
(posamezna poročila o postopkih za oddajo javnih naročil)
(1) Za vsako javno naročilo, razen za javna naročila, oddana na podlagi postopka naročila male vrednosti, ter za vsak okvirni sporazum, razen za naročila, oddana na podlagi okvirnih sporazumov, ter vsako vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema in kvalifikacijskega sistema naročnik pripravi pisno poročilo, ki vključuje najmanj naslednje:
a) ime in naslov naročnika, predmet in vrednost javnega naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema ali kvalifikacijskega sistema;
b) po potrebi rezultate ugotavljanja sposobnosti in zmanjšanja števila skladno z 82. in 83. členom tega zakona, in sicer imena izbranih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihov izbor ter imena izključenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev;
c) razloge za izključitev ponudb, za katere je ugotovljeno, da so neobičajno nizke;
č) ime uspešnega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe ter, če je znano, delež javnega naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga uspešni ponudnik namerava oddati v podizvajanje tretjim osebam, pa tudi imena morebitnih podizvajalcev glavnega izvajalca, če so v tistem trenutku znana;
d) pri konkurenčnem postopku s pogajanji in konkurenčnem dialogu okoliščine, ki upravičujejo uporabo tega postopka;
e) pri postopku s pogajanji brez predhodne objave okoliščine, ki upravičujejo uporabo tega postopka;
f) kadar je možno, razloge, na podlagi katerih se je naročnik odločil, da ne odda javnega naročila oziroma ne sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema ali kvalifikacijskega sistema;
g) kadar je možno, razloge, na podlagi katerih so bila za predložitev ponudb uporabljena neelektronska komunikacijska sredstva;
h) kadar je možno, ugotovljena nasprotja interesov in nadaljnje ukrepe, ki so bili sprejeti.
(2) Naročnik se lahko za namen izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka sklicuje na obvestilo o oddaji javnega naročila, če to vključuje informacije, ki so zahtevane v prejšnjem odstavku.
(3) Naročnik dokumentira potek vseh postopkov javnega naročanja ne glede na to, ali se ti izvajajo z elektronskimi sredstvi ali ne. V ta namen zagotovi, da hrani zadostno dokumentacijo za utemeljevanje odločitev, sprejetih na vseh stopnjah postopka javnega naročanja, na primer dokumentacijo o komuniciranju z gospodarskimi subjekti in internih razpravah, o pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, morebitnem dialogu ali pogajanjih ter izboru in oddaji javnega naročila. Dokumentacija se hrani najmanj pet let od datuma izdaje odločitve o javnem naročilu oziroma najmanj dve leti po preteku pogodbe o izvedbi javnega naročila.
(4) Poročilo ali njegovi najpomembnejši podatki se pošljejo Evropski komisiji ali pristojnim organom, telesom oziroma institucijam, če ti to zahtevajo.
(sporočanje podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu)
(1) Podatki o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je enaka ali višja od vrednosti iz prvega odstavka 21. člena tega zakona in podatki o posameznih javnih naročilih, oddanih na podlagi okvirnega sporazuma, se zajemajo neposredno iz obvestil iz 5. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v skladu s tem zakonom.
(2) Podatke o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je nižja od vrednosti iz prvega odstavka 21. člena tega zakona, sporočajo naročniki na portal javnih naročil v ta namen vzpostavljeno aplikacijo do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto.
(3) Podatki o oddaji javnih naročilih, katerih vrednost je enaka ali višja od vrednosti iz drugega odstavka 22. člena tega zakona zajema Evropska komisija neposredno iz obvestil iz prvega odstavka 52. člena tega zakona, ki jih naročnik objavi v Uradnem listu Evropske unije v skladu s tem zakonom.
(4) Če obvestila iz prvega odstavka 52. člena tega zakona ne vsebujejo vseh potrebnih statističnih podatkov ali če so ti podatki nepravilni, mora naročnik na zahtevo ministrstva, pristojnega za javna naročila, te podatke dopolniti in sporočiti ministrstvu v roku deset dni.
(1) Podatke o oddanih javnih naročilih v preteklem letu, ki so jih naročniki sporočili na portal javnih naročil v skladu s prejšnjim členom, obdela Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., in jih pošlje ministrstvu, pristojnemu za javna naročila, do 31. maja tekočega leta.
(2) Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., ima za obdelavo podatkov iz prejšnjega odstavka zagotovljen brezplačen dostop do razširjenega nabora podatkov iz baze Poslovnega registra Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve v standardizirani obliki, ki jo Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve po ceniku ponuja tudi drugim uporabnikom.
(3) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, na podlagi podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu najpozneje do 30. septembra tekočega leta pripravi statistično poročilo o oddanih javnih naročilih v Republiki Sloveniji in ga posreduje vladi v potrditev.
(4) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, Evropski komisiji do 18. aprila 2017 in vsaka nadaljnja tri leta pošlje statistično poročilo za javna naročila, ki bi jih bilo treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije, če je njihova vrednost enaka ali višja od vrednosti iz drugega odstavka 22. člena tega zakona.
(vsebina statističnega poročila)
(1) Statistično poročilo iz tretjega odstavka prejšnjega člena mora vsebovati delež javnih naročil glede na bruto domači proizvod in odhodke državnega proračuna ter vsaj podatke o številu in vrednosti oddanih javnih naročil. Če je to mogoče, se podatki razčlenijo na:
– kategorijo, dejavnost in velikost naročnika;
– postopke javnega naročanja, ki so jih naročniki uporabili;
– tehnike in instrumente za elektronsko in skupno javno naročanje;
– vrsto predmeta javnega naročila in kategorije nomenklature CPV;
– morebitne socialne, etične in okoljske vidike, ki so bili upoštevani pri oddaji javnega naročila;
– sedež in velikost gospodarskega subjekta, ki mu je bilo javno naročilo oddano;
– javna naročila izvedena s podizvajalci;
– javna naročila, sofinancirana s sredstvi Evropske unije.
(2) Če je bilo javno naročilo oddano po postopku s pogajanji brez predhodne objave ali konkurenčnem postopku s pogajanji, se podatki o številu in vrednosti oddanih javnih naročil razčlenijo še na okoliščine, ki upravičujejo uporabo teh postopkov.
(3) Minister, pristojen za javna naročila, izda pravilnik o vrstah in načinu zbiranja podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu.
Sedmo poglavje PREKRŠKOVNI ORGAN
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona, kot prekrškovni organ, izvaja Državna revizijska komisija.
(2) Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisov. Pooblaščeno uradno osebo določi predsednik Državne revizijske komisije v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
(3) Kadar Državna revizijska komisija v skladu s tem zakonom ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper naročnika, ponudnika, kandidata ali podizvajalca in njihove odgovorne osebe ali zbira dodatne dokumente in dokaze o morebitnem prekršku naročnika, ponudnika, kandidata, podizvajalca in njihovih odgovornih osebah, morajo naročnik, ponudnik, kandidat, podizvajalec in njihove odgovorne osebe Državni revizijski komisiji najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu njenega pisnega poziva odstopiti vse dokumente in dokaze, na odstop katerih jih je Državna revizijska komisija pozvala.
(evidenca gospodarskih subjektov z negativnimi referencami)
(1) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, vodi evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami na podlagi tega zakona, zakona, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, ter zakona, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, objavi pa jo na svoji spletni strani.
(2) V to evidenco se uvrsti gospodarski subjekt:
– ki je kot ponudnik ali kandidat storil prekršek iz 2. ali 5. točke prvega odstavka 112. člena tega zakona,
– ki je kot podizvajalec storil prekršek iz 1. točke drugega odstavka 112. člena tega zakona,
– ki je kot ponudnik storil prekršek iz 2. točke prvega odstavka 87. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12 in 90/14 – ZDU-1I),
– ki je kot ponudnik, kandidat ali podizvajalec storil prekršek iz pete alineje prvega odstavka 23. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14).
(3) Evidenca obsega:
– polno ime in matično številko gospodarskega subjekta,
– datum uvrstitve gospodarskega subjekta v evidenco in
– datum, do katerega je gospodarski subjekt izločen iz postopkov naročanja.
(4) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, uvrsti gospodarski subjekt v evidenco v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz sedmega odstavka 112. člena tega zakona. Zoper uvrstitev v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami pritožba ni dopustna.
(5) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, iz evidence zbriše gospodarski subjekt v treh delovnih dneh po datumu iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena.
Osmo poglavje KAZENSKE DOLOČBE
(kazenske določbe za naročnika)
(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot naročnik:
1. izbere način določitve vrednosti javnega naročila na način, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognila uporabi tega zakona (24. člen);
2. odda javno naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča (39. do 47. člen);
3. ne pošlje v objavo obvestil iz 52. člena tega zakona, čeprav jo k temu zavezuje ta zakon;
4. odda javno naročilo ali sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila s ponudnikom, za katerega obstajajo razlogi za izključitev iz prvega, drugega in četrtega odstavka 75. člena tega zakona;
5. ne upošteva obdobja mirovanja, čeprav jo k temu zavezuje ta zakon (92. člen);
6. med izvajanjem javnega naročila spremeni pogodbo o izvedbi javnega naročila v nasprotju s tem zakonom (95. člen).
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 10.000 do 50.000 eurov, če kot naročnik:
1. ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb ali prijav, opredeljenih v tem zakonu (40. do 45. člen, 49. člen, 57. do 60. člen, 74. člen);
2. opredeli določbe pogodbe o izvedbi javnega naročila tako, da v bistvenih elementih odstopajo od določb iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (67. člen);
3. ne objavi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil ali prek njega (prvi odstavek 67. člena);
4. odstopi od izvedbe javnega naročila v nasprotju z osmim odstavkom 90. člena tega zakona;
5. ne sporoči statističnih podatkov oziroma sporoči napačne statistične podatke o oddanih javnih naročilih (106. člen);
6. ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 109. člena).
(3) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot naročnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, in z globo od 5.000 do 25.000 eurov, če kot naročnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(4) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot naročnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, in z globo od 3.000 do 15.000 eurov, če kot naročnik stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.
(5) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost iz prejšnjega odstavka, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov in za prekršek iz drugega odstavka tega člena z globo od 100 do 1.000 eurov.
(6) Oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, sodeluje pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov ali na kateri koli stopnji odloča v postopku javnega naročanja, in zakoniti zastopnik naročnika, ki svojega predstojnika, naročnika oziroma njegovega nadzornega organa ne obvestita o povezavi ali zasebnem interesu, kot je določeno v 91. členu tega zakona, se kaznujeta z globo od 500 do 2.000 eurov.
(7) Za prekršek iz 1., 2., ali 6. točke prvega odstavka tega člena se odgovorni osebi iz petega odstavka tega člena, ki je storila dejanje, ki se šteje za ta prekršek, lahko izreče tudi stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja po tem zakonu in zakonu, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, in sicer ta oseba tri leta ne sme voditi, odločati ali kakor koli drugače sodelovati v teh postopkih.
(8) O stranski sankciji izločitve iz postopkov javnega naročanja iz prejšnjega odstavka v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odloči sodišče. Sodišče pošlje odločitev v treh delovnih dneh od njene pravnomočnosti naročniku, pri katerem je oseba, ki je storila prekršek, zaposlena.
(kazenske določbe za ponudnika, kandidata in podizvajalca)
(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot ponudnik ali kandidat:
1. naročniku v roku ne posreduje podatkov iz šestega odstavka 91. člena tega zakona;
2. naročniku na njegov poziv ne posreduje izjave v skladu s šestim odstavkom 94. člena tega zakona;
3. izvaja pogodbo o izvedbi javnega naročila s podizvajalcem, ki ga je naročnik zavrnil v skladu z določbo 94. člena tega zakona,
4. kljub naročnikovemu pozivu in čeprav za to niso podani objektivni razlogi z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila. Šteje se, da so objektivni razlogi tisti, na katere ponudnik ni mogel vplivati, jih pričakovati, preprečiti, odpraviti in se jim izogniti;
5. v ponudbi ali prijavi ali v skladu s šestim odstavkom 94. člena tega zakona predloži neresnično izjavo ali ponarejeno ali spremenjeno listino kot pravo;
6. ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 109. člena).
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot podizvajalec:
1. v ponudbi predloži neresnično izjavo ali ponarejeno ali spremenjeno listino kot pravo;
2. ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 109. člena).
(3) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot ponudnik ali kandidat stori prekršek iz prvega odstavka tega člena oziroma če kot podizvajalec stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(4) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot ponudnik ali kandidat stori prekršek iz prvega odstavka tega člena oziroma če kot podizvajalec stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.
(5) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost iz prejšnjega odstavka se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
(6) Za prekršek iz 2. ali 5. točke prvega odstavka tega člena ali 1. točke drugega odstavka tega člena se ponudniku ali kandidatu iz prvega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena oziroma podizvajalcu iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena izreče tudi sankcija izločitve iz postopkov naročanja, in sicer:
– če je predmet naročila blago ali storitev – za dobo treh let od pravnomočnosti odločbe o prekršku,
– če je predmet naročila gradnja – za dobo petih let od pravnomočnosti odločbe o prekršku.
(7) O stranski sankciji izločitve iz postopkov javnega naročanja iz prejšnjega odstavka v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odloči sodišče. Sodišče v treh delovnih dneh po pravnomočnosti te odločitve o tem obvesti ministrstvo, pristojno za javna naročila. V obvestilu navede polno ime in matično številko ponudnika, kandidata ali podizvajalca ter datum, do katerega se ta subjekt izloči iz postopkov javnega naročanja.
(globe v hitrem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
Deveto poglavje UPRAVLJANJE
(spremljanje uporabe pravil o javnih naročilih)
(1) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, zagotavlja spremljanje uporabe pravil o javnih naročilih. Če ministrstvo, pristojno za javna naročila, ugotovi ali prejme informacije, ki nakazujejo posebne kršitve ali sistemske težave, mora o tem obvestiti Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, Računsko sodišče Republike Slovenije, Državno revizijsko komisijo, Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence ali Komisijo za preprečevanje korupcije.
(2) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, o rezultatih spremljanja iz prejšnjega odstavka poroča Evropski komisiji do 18. aprila 2017 in vsaka nadaljnja tri leta. Poročilo vključuje informacije o najpogostejših razlogih za napačno uporabo ali pravno nejasnost, vključno z morebitnimi strukturnimi ali ponavljajočimi se težavami pri uporabi pravil, o ravni udeležbe malih in srednjih podjetij pri javnem naročanju ter o preprečevanju, odkrivanju in ustrezni prijavi primerov goljufije, korupcije, nasprotja interesov in podobnih hujših nepravilnostih pri javnem naročanju. Poročilo ima naravo informacije javnega značaja.
(3) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, zagotavlja, da so brezplačno na voljo informacije in smernice za razlago in uporabo prava Evropske unije o javnih naročilih, ki bi naročnikom in gospodarskim subjektom pomagale pri pravilni uporabi teh pravil, ter podporo naročnikom pri načrtovanju in izvajanju postopkov javnega naročanja.
(4) Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, mora obvestiti Evropsko komisijo o vseh težavah, s katerimi se srečujejo slovenska podjetja pri pridobivanju naročil storitev v tretjih državah in ki nastanejo zaradi neupoštevanja določb mednarodnega delovnega prava.
(1) Za namen vzajemne pomoči in učinkovito medsebojno sodelovanje da Republika Slovenija drugim državam članicam na njihovo zahtevo, te pa njej, na voljo vse informacije, povezane z dokazili in dokumenti, predloženimi v skladu z osmim in devetim odstavkom 68. člena, 69. člena in 70. člena tega zakona, vse informacije v zvezi z razlogi za izključitev, navedenimi v 75. členu tega zakona, vse informacije v zvezi z ustreznostjo za opravljanje poklicne dejavnosti ter finančnimi in tehničnimi zmogljivostmi ponudnikov iz 76. člena tega zakona, vse informacije v zvezi z dokazili iz 77. člena tega zakona, informacije o bazah podatkov iz 79. člena tega zakona, vse informacije, povezane z dokumenti, ki so predloženi kot dokaz o upoštevanju standardov za zagotavljanje kakovosti in okoljsko ravnanje iz 78. člena tega zakona, ter vse informacije, kot so zakoni, drugi predpisi, splošno veljavne kolektivne pogodbe ali nacionalni tehnični standardi, ki so povezane z dokazili in dokumenti, predloženimi v zvezi s podatki, navedenimi v 86. členu tega zakona.
(2) Izmenjava informacij iz prejšnjega odstavka se zagotavlja z uporabo informacijskega sistema za notranji trg, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L št. 16 z dne 14. 11. 2012, str. 1), nazadnje spremenjeno z Direktivo 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L št. 159 z dne 28. 5. 2014, str. 11).
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(razveljavitev predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I) in naslednji predpisi, izdani na njegovi podlagi:
– Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07, 80/14 in 87/14 – popr.);
– Uredba o pravilih in postopku za ugotavljanje statusa naročnika po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 58/07 in 96/14);
– Sklep o objavi višin mejnih vrednosti za postopke javnega naročanja (Uradni list RS, št. 34/08);
– Pravilnik o vrstah podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu na podlagi Zakona o javnem naročanju in načinu njihovega zbiranja (Uradni list RS, št. 8/09, 3/13 in 3/15).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/12 – odl. US, 90/12, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I) in naslednji predpisi, izdani na njegovi podlagi:
– Pravilnik o vrstah podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu na podlagi Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev in načinu njihovega zbiranja (Uradni list RS, št. 8/09, 3/13 in 3/15);
– Uredba o pravilih in postopku za ugotavljanje statusa naročnika po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 58/07 in 96/14);
– Uredba o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07, 12/13 in 83/14).
(3) Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/11, 18/12, 24/12, 64/12, 2/13 in 89/14) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi prvega odstavka 71. člena tega zakona.
(4) Uredba o skupnem javnem naročanju Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 36/13, 41/14 in 96/14) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi osmega odstavka 32. člena tega zakona, do uskladitve predpisa s tem zakonom.
(5) Pravilnik o enotnem informacijskem sistemu na področju javnega naročanja (Uradni list RS, št. 57/13 in 5/15) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi dvanajstega odstavka 77. člena tega zakona, do uskladitve predpisa s tem zakonom.
(6) Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 48/14) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi tretjega odstavka 93. člena tega zakona, do uskladitve predpisa s tem zakonom.
(7) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se določbe Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07, 80/14 in 87/14 – popr.) in Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07, 12/13 in 83/14) v delu, ki se nanašajo na informativni seznam naročnikov, uporabljajo do uveljavitve uredbe iz sedmega odstavka 9. člena tega zakona.
(1) Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila o javnem naročilu poslana v objavo pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki s pogajanji brez predhodne objave se izvedejo po dosedanjih predpisih, če je že bilo poslano povabilo k oddaji ponudb.
(3) Posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega pred uveljavitvijo tega zakona, se oddajo v skladu z določbami okvirnega sporazuma. Posamezna naročila v okviru dinamičnega nabavnega sistema, vzpostavljenega pred uveljavitvijo tega zakona, se oddajo v okviru tega dinamičnega sistema do zaključka delovanja sistema.
(4) Posamezna naročila, oddana na podlagi kvalifikacijskega sistema, vzpostavljenega pred uveljavitvijo tega zakona, se oddajo v okviru tega sistema do zaključka delovanja sistema.
(5) Postopki ugotavljanja statusa naročnika se izvedejo po dosedanjih predpisih, če je bila vloga podana pred uveljavitvijo tega zakona.
(postopno uvajanje elektronskega javnega naročanja)
(1) Prvi odstavek 37. člena tega zakona se začne uporabljati 1. aprila 2018.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v primerih iz 49., 50., 51. in 52. člena tega zakona prvi odstavek 37. člena tega zakona začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena začne osrednji nabavni organ prvič uporabljati elektronska komunikacijska sredstva za sporočanje in izmenjavo informacij 1. januarja 2017.
(4) Do začetka uporabe prvega odstavka 37. člena tega zakona naročnik za sporočanje in izmenjavo informacij izbira med naslednjimi načini sporočanja:
– elektronskimi sredstvi v skladu s 37. členom tega zakona;
– pošto ali drugo primerno kurirsko službo;
– telefaksom ali
– kombinacijo navedenih načinov.
(5) Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., mora v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za javna naročila uskladiti vsebino obvestil iz 52. člena tega zakona ter na portalu javnih naročil zagotoviti objavo teh obvestil z dnem uveljavitve zakona in objavo odločitev v skladu z desetim odstavkom 90. člena tega zakona najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi zakona. Do takrat se odločitve o oddaji javnega naročila vročajo v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.
(6) Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o, mora v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za javna naročila zagotoviti objavo seznama iz drugega odstavka 21. člena tega zakona do 1. januarja 2017.
(predpisi na podlagi tega zakona)
(1) Vlada izda uredbo iz sedmega odstavka 9. člena in tretjega odstavka 52. člena tega zakona v roku 60 dni po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada uskladi uredbo iz osmega odstavka 32. člena in tretjega odstavka 93. člena tega zakona v roku 60 dni po uveljavitvi tega zakona.
(3) Minister, pristojen za javna naročila, izda pravilnik iz tretjega odstavka 108. člena tega zakona v roku 60 dni po uveljavitvi tega zakona.
(4) Minister, pristojen za javna naročila, uskladi pravilnik iz dvanajstega odstavka 77. člena tega zakona v roku 60 dni po uveljavitvi tega zakona.
Ta zakon začne veljati 1. aprila 2016.
Št. 411-08/15-14/37
Ljubljana, dne 18. novembra 2015
EPA 684-VII
mag. Bojana Muršič l.r.
