Na podlagi prvega in petega odstavka 9. člena, petega odstavka 11. člena in za izvrševanje 12. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu
(1) Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati merilniki hitrosti v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: merilniki hitrosti), način označevanja ter postopke ugotavljanja skladnosti in overitev.
(2) Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12).
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– »merilnik hitrosti« je merilo za merjenje hitrosti vozil v cestnem prometu;
– »radarski merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki za svoje delovanje uporabljajo princip RADAR in Dopplerjev pojav;
– »RADAR« pomeni detektiranje in merjenje oddaljenosti ali položaja s pomočjo radijskih signalov;
– »Dopplerjev pojav« je fizikalni pojav, kjer pride do frekvenčnega premika oddanega signala zaradi gibanja vozila;
– »laserski merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki za svoje delovanje uporabljajo oddajanje in sprejemanje laserskega signala po principu LIDAR;
– »LIDAR« pomeni merjenje razdalje in oddaljenosti s pomočjo svetlobnega žarka;
– »merilnik hitrosti po principu »pot/čas«« so merilniki hitrosti za merjenje hitrosti vozila na podlagi izmerjenega potovalnega časa vozila preko poti z izmerjeno dolžino;
– »detekcijski merilniki hitrosti« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki na kratki razdalji izmerijo hitrost vozila z merjenjem potovalnega časa med vsaj tremi zaporednimi položaji vozila, pri čemer so detektorji položaja vozila vezani na isti časovni vir, pri znani razdalji med detektorji;
– »odsekovni merilniki hitrosti« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki na daljši razdalji izmerijo povprečno hitrost z merjenjem potovalnega časa in identifikacijo vozila na začetni in končni točki merilnega odseka znane dolžine;
– »merilniki hitrosti na podlagi sledenja« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki so vgrajeni v merilno vozilo, ki sledi merjenemu vozilu, ter na podlagi izmerjene razdalje odseka oziroma prevožene poti in potovalnega časa merilnega vozila izmeri povprečno hitrost merjenega vozila;
– »merilno vozilo« je vozilo, v katero je vgrajen merilnik hitrosti, ki omogoča merjenje lastne hitrosti in hitrosti merjenega vozila na podlagi meritve iz premične točke;
– »merjeno vozilo« je vozilo, ki mu z merilnikom hitrosti merimo hitrost;
– »operater« je oseba, ki rokuje z merilnikom hitrosti in izvaja meritve hitrosti;
– »samodejni merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki izvedejo meritev samodejno brez posredovanja operaterja;
– »nesamodejni merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki izvedejo meritev na zahtevo operaterja;
– »meritev iz nepremične točke« pomeni, da merilnik hitrosti izvaja meritev hitrosti merjenega vozila iz točke, ki se ne giblje;
– »meritev iz premične točke« pomeni, da merilnik hitrosti izvaja meritev hitrosti merjenega vozila iz točke, ki se giblje;
– »največji dopustni pogrešek« (v nadaljnjem besedilu: NDP) je skrajna vrednost merilnega pogreška, ki jo glede na znano referenčno vrednost za dano meritev, merilo ali merilni sistem dopuščajo specifikacije ali predpisi;
– »vplivna veličina« je veličina, ki ni merjena veličina, vendar vpliva na rezultat merjenja;
– »naznačeni obratovalni pogoji« so obratovalni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni med merjenjem, da merilnik hitrosti deluje na način, kot je zasnovan;
– »motnja« je vplivna veličina, katere vrednost je znotraj omejitev, določenih v zvezi z ustrezno zahtevo, vendar zunaj določenih naznačenih obratovalnih pogojev merila; vplivna veličina je motnja, če za to vplivno veličino niso določeni naznačeni obratovalni pogoji;
– »preskušanje na terenu« je postopek, kjer se merilnik hitrosti preskusi na podlagi merjenja hitrosti vozil s poznano hitrostjo pri realnih pogojih uporabe;
– »simulacija« je postopek, kjer se vožnja merjenega vozila nadomesti z drugim fizikalnim pojavom, ki lahko predstavlja hitrost vožnje vozila, smer vožnje vozila, prevoženo pot vozila ali čas vožnje vozila;
– »laboratorijsko preskušanje« je postopek, kjer se merilnik hitrosti preskusi na podlagi simulacije;
– »lastna hitrost« je hitrost merilnega vozila pri merjenju hitrosti iz premične točke;
– »točen čas« je ura v lokalni časovni coni s pripadajočim datumom, določena na podlagi UTC (Universal Time Convention – Konvencija o univerzalnem času);
– »merilna os« je navidezna premica, v smeri katere merilnik hitrosti meri hitrost merjenega vozila;
– »smer vožnje vozila« je navidezna premica, po kateri se vozi merjeno vozilo;
– »kosinusni pojav« je fizikalni pojav, ki nastane, ko je merilna os merilnika hitrosti pod določenim kotom v ravnini ali prostoru izmaknjena iz smeri vožnje merjenega vozila;
– »nosilna frekvenca« je ena ali več frekvenc, na katerih oddaja radarski merilnik hitrosti;
– »detektor položaja« je tipalo ali naprava, ki ugotavlja, kdaj je merjeno vozilo prevozilo izbrano točko;
– »vstopna točka« je področje, v katerem merjeno vozilo vstopi v merilni odsek;
– »izstopna točka« je področje, v katerem merjeno vozilo izstopi iz merilnega odseka;
– »dolžinapodročje prepoznavanja« je dolžina, na kateri sistem za prepoznavanje vozila prepozna merjeno vozilo v vstopni ali izstopni točki;
– »dolžina merilnega odseka« je dolžina, ki predstavlja najkrajšo navidezno krivuljo med vstopno in izstopno točko in poteka vzdolž cestnega odseka, omejenega na obeh straneh s cestnimi talnimi oznakami ali robom cestišča;
– »zaznavalo gibanja« je sestavni del vozila, ki omogoča merjenje lastne hitrosti vozila;
– »časovna razlikamed merjenima voziloma v prometu« je čas, ki ga pri izmerjeni hitrosti potrebuje drugo merjeno vozilo, ki vozi za prvim merjenim vozilom, da doseže točko, v kateri je izmerjena hitrost prvega merjenega vozila;
– »varnostna razlika« je številčna vrednost hitrosti, ki se upošteva v korist merjenega vozila pri posamezni meritvi;
– »razširjena merilna negotovost« je produkt kombinirane standardne merilne negotovosti s faktorjem večjim od števila 1.
(1) Merilniki hitrosti so namenjeni merjenju hitrosti vozil v cestnem prometu.
(2) Pri merjenju hitrosti se lahko merjeno vozilo približuje, oddaljuje, vozi mimo ali prehiteva na poljubnem voznem pasu ali se merjenemu vozilu sledi z merilnim vozilom.
II. MEROSLOVNE IN TEHNIČNE ZAHTEVE
(1) Merilnik hitrosti mora zagotavljati visoko raven meroslovne zaščite ter mora biti zasnovan in proizveden na visoki kakovostni ravni merilne tehnologije in varovanja merilnih podatkov.
(2) Zasnova merilnika hitrosti mora upoštevati predvideno uporabo in predvidljive zlorabe merilnika hitrosti.
(3) Merilnik hitrosti mora biti zasnovan tako, da je mogoče izvesti vsak pregled in preskus, ki je predpisan s tem pravilnikom.
(NDP pri preskušanju na terenu)
V okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v odsotnosti motenj pogrešek merilnika hitrosti pri preskušanju na terenu ne sme presegati naslednjih NDP:
a) NDP za merilnike hitrosti, ki merijo iz nepremične točke, je enak:
– ± 3 km/h za hitrosti do vključno 100 km/h in
– ± 3% za hitrosti nad 100 km/h.
b) NDP za merilnike hitrosti, ki merijo iz premične točke, vključujoč NDP za lastno hitrost, je enak:
– ± 5 km/h za hitrosti do vključno 100 km/h in
– ± 5% za hitrosti nad 100 km/h.
c) NDP za lastno hitrost pri merilnikih hitrosti, ki merijo iz premične točke, je enak:
– ± 3 km/h za hitrosti do vključno 100 km/h in
– ± 3% za hitrosti nad 100 km/h.
(NDP pri laboratorijskem preskušanju)
V okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v odsotnosti motenj pogrešek merilnika hitrosti pri laboratorijskem preskušanju ne sme presegati naslednjih NDP:
a) NDP za merilnike hitrosti, ki merijo iz nepremične točke, je enak:
– ± 1 km/h za hitrosti do 100 km/h in
– ± 1% za hitrosti nad 100 km/h.
b) NDP za merilnike hitrosti, ki merijo iz premične točke, vključujoč NDP za lastno hitrost je enak:
– ± 2 km/h za hitrosti do 100 km/h in
– ± 2% za hitrosti nad 100 km/h.
c) NDP za lastno hitrost pri merilnikih hitrosti, ki merijo iz premične točke, je enak:
– ± 1 km/h za hitrosti do vključno 100 km/h in
– ± 1% za hitrosti nad 100 km/h.
Pogrešek merilnika hitrosti se določi na podlagi kazanja, kot ga določa drugi odstavek 25. člena tega pravilnika.
V okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v prisotnosti motenj iz 9. člena tega pravilnika sprememba merilnega rezultata ne sme biti večja od NDP za ta merilni rezultat. Če je sprememba merilnega rezultata večja od NDP za ta merilni rezultat, mora merilnik hitrosti opozoriti, da meritev ni veljavna ali pa meritve ne izvede.
(naznačeni obratovalni pogoji in vplivne veličine)
(1) Proizvajalec določi naslednje naznačene vrednosti obratovalnih pogojev merilnika hitrosti ali njegovih posameznih sestavnih delov:
a) za merjeno veličino:
– merilno območje, ki mora biti najmanj v območju od 30 km/h do 200 km/h,
b) za klimatske vplivne veličine:
– temperaturno območje, ki mora biti najmanj od –10 °C do + 50 °C,
– razred klimatskega okolja
c) za mehanske vplivne veličine:
– razred mehanskega okolja
č) za vplivne veličine električnega napajanja:
– vrednost (območja) napajalne napetosti in omrežne frekvence
– razred elektromagnetnega okolja.
(2) Merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli morajo izpolnjevati naslednje zahteve glede klimatskih okolij mednarodnega dokumenta OIML D11 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (v nadaljnjem besedilu: OIML D11), ki je dosegljiv na spletni strani te organizacije:
– zahteve za razred H1 morajo izpolnjevati merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli, ki se uporabljajo v temperaturno nadzorovanih zaprtih oziroma vremensko zaščitenih lokacijah, kjer lokalna vlažnost ni nadzorovana in ki niso izpostavljeni kondenzirani vodi, padavinam ali tvorjenju ledu. Če je potrebno, se za vzdrževanje zahtevanih pogojev okolice uporablja gretje, hlajenje ali vlaženje;
– zahteve za razred H2 morajo izpolnjevati merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli, ki se uporabljajo v zaprtih oziroma vremensko zaščitenih lokacijah, kjer lokalni klimatski pogoji niso nadzorovani in ki so lahko izpostavljeni kondenzirani vodi ali vodi, ki ne izvira od dežja ali tvorjenju ledu;
– zahteve za razred H3 morajo izpolnjevati merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli, ki se uporabljajo na prostem.
(3) Pri klimatskih okoljih iz prejšnjega odstavka se upoštevajo naslednje vplivne veličine:
– stalna vlažna vročina (nekondenzirajoča),
– ciklična vlažna vročina (kondenzirajoča) in
– voda.
(4) Merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli morajo izpolnjevati naslednje zahteve OIML D11 glede mehanskih okolij:
– zahteve za razred M2 morajo izpolnjevati merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli, ki merijo iz nepremične točke,
– zahteve za razred M3 morajo izpolnjevati merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli, ki merijo iz premične točke.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek morajo merilniki hitrosti ali njihovi sestavni deli, ki so nameščeni v mehanskih okoljih, kjer ni prisotnih pomembnejših mehanskih motenj, izpolnjevati zahteve za razred M1 iz OIML D11.
(6) Pri mehanskih okoljih iz četrtega in petega odstavka tega člena se upoštevajo naslednje vplivne veličine:
– mehanski sunki in
– tresljaji.
(7) Merilniki hitrosti morajo izpolnjevati naslednje zahteve OIML D11 glede elektromagnetnih okolij:
– zahteve za razred E1 morajo izpolnjevati merilniki hitrosti, ki se ne napajajo iz akumulatorja vozila;
– zahteve za razred E3 morajo izpolnjevati merilniki hitrosti, ki se napajajo iz akumulatorja vozila.
(8) Pri elektromagnetnih okoljih iz prejšnjega odstavka se upoštevajo naslednje vplivne veličine:
– spremembe napajalne napetosti,
– prekinitve napetosti,
– kratkotrajni upadi napetosti,
– napetostni prehodni pojavi na napajalnih in/ali signalnih vodih,
– elektrostatične razelektritve,
– radiofrekvenčna elektromagnetna polja,
– inducirana radiofrekvenčna elektromagnetna polja na napajalnih in/ali signalnih vodih in
– napetostni udari na napajalnih vodih in/ali signalnih vodih.
(9) Za merilnike hitrosti, ki se napajajo iz akumulatorja vozila, se pri elektromagnetnih okoljih poleg vplivnih veličin iz prejšnjega odstavka upoštevajo še naslednje vplivne veličine:
– padci napetosti, ki jih povzroča napajanje zaganjalnikov motorjev z notranjim zgorevanjem in
– prehodni pojavi ob izpadu bremena, ki se pojavijo ob odklopu izpraznjenega akumulatorja pri delujočem motorju.
(pravila za preskušanje in določanje pogreškov)
(1) Skladnost z zahtevami iz 5. oziroma 6. člena in 8. člena tega pravilnika je treba preveriti za vsako primerno vplivno veličino. Te zahteve morajo biti izpolnjene, kadar se uporabi vsaka posamezna vplivna veličina in se njen učinek ocenjuje ločeno ter se druge vplivne veličine ohranjajo konstantne pri referenčnih vrednostih.
(2) Meroslovni preskusi se izvajajo med uporabo vplivne veličine ali po njej, pri čemer se upoštevajo tiste razmere, ki ustrezajo običajnemu stanju delovanja merilnika hitrosti.
Standardni odmik merilnih rezultatov v zaporednih meritvah iste merjene veličine v enakih razmerah mora biti manjši ali enak NDP.
Merilnik hitrosti mora v okoljskih pogojih, za katere je zasnovan, izpolnjevati zahteve glede NDP, ki so določeni v 5. oziroma 6. členu tega pravilnika, najmanj skozi celotno overitveno obdobje, če je pravilno nameščen ter se vzdržuje in uporablja v skladu z navodili proizvajalca.
(1) Merilnik hitrosti ne sme omogočati zlorabe, možnosti za nehoteno napačno uporabo pa morajo biti čim manjše.
(2) Merilnik hitrosti mora biti primeren za predvideno uporabo, glede na delovne pogoje ter uporabniku ne sme postavljati nerazumnih zahtev zato, da bi pridobil pravilne merilne rezultate.
(3) Merilnik hitrosti mora biti dovolj vzdržljiv, njegovi konstrukcijski materiali pa morajo biti primerni za razmere, v katerih je predvidena njegova uporaba.
(4) Merilnik hitrosti mora biti zasnovan tako, da omogoča meroslovni pregled merila tudi po dajanju v promet in začetku uporabe.
(5) Če merilnik hitrosti vsebuje programsko opremo, ki poleg merilnih zagotavlja tudi druge funkcije, mora biti programska oprema, ki je bistvena za meroslovne lastnosti, prepoznavna in nanjo ostala programska oprema ne sme vplivati.
(1) Merilniki hitrosti morajo imeti sistem za samopreverjanje, ki se proži samodejno pri vklopu merilnika. Pri samodejnih merilnikih hitrosti, ki se neprekinjeno uporabljajo dlje časa, se mora samopreverjanje samodejno prožiti najmanj enkrat mesečno.
(2) Če sistem za samopreverjanje iz prejšnjega odstavka pokaže, da merilnik hitrosti ni primeren za uporabo, se mora merjenje samodejno onemogočiti.
(1) Merilnik hitrosti mora biti zasnovan tako, da se onemogoči vpliv drugih veličin, ki lahko vplivajo na rezultate meritev.
(2) Na meroslovne lastnosti merilnika hitrosti se ne sme vplivati s priključevanjem druge naprave, z lastnostjo priključene naprave ali z drugo oddaljeno napravo, ki komunicira z merilnikom hitrosti.
(3) Deli strojne opreme, ki so bistvenega pomena za meroslovne lastnosti, morajo biti zasnovani tako, da jih je mogoče zaščititi pred zlorabo. Zaščitni ukrepi morajo omogočiti dokazljivost možnega posega.
(4) Programska oprema, ki vpliva na meroslovne lastnosti merilnika hitrosti, mora biti enostavno prepoznavna in zaščitena.
(5) Prepoznavnost programske opreme, ki vpliva na meroslovne lastnosti merilnika hitrosti, se zagotovi preko kontrolne vsote, ki se izračuna na zahtevo in nato prikaže na zaslonu merilnika ali izhodu komunikacijskega vmesnika.
(6) Dokazi o posegu v programsko zaščitene dele merilnika hitrosti morajo biti na voljo najmanj 24 mesecev.
(7) Merilni podatki, programska oprema, ki je bistvenega pomena za meroslovne lastnosti, in meroslovno pomembni parametri, ki so shranjeni ali se prenašajo, morajo biti zaščiteni proti namerni ali nenamerni zlorabi ali spremembam.
(zahteve za prikaz rezultata)
(1) Nesamodejni merilniki hitrosti morajo imeti takojšni prikaz rezultata. Če ima takojšen prikaz rezultata tudi samodejni merilnik hitrosti, mora biti prikaz izveden v skladu z zahtevami tega člena.
(2) Rezultat meritve mora biti prikazan na prikazovalniku neposredno po zaključku meritve.
(3) Prikaz vsakega merilnega rezultata mora biti jasen in nedvoumen ter opremljen z znaki in napisi za obveščanje uporabnika o pomenu merilnega rezultata.
(4) Pri normalnih pogojih uporabe mora biti odčitavanje rezultata meritve merilnika hitrosti enostavno.
(5) Na prikazovalniku se lahko prikažejo tudi drugi podatki, če jih ni mogoče zamenjati z merilnimi rezultati.
(6) Na prikazovalniku mora biti izpisan čas meritve.
(7) Vsi prikazi morajo biti v slovenskem jeziku oziroma biti podani tako, da je zagotovljeno enoumno razumevanje rezultatov meritev merilnika hitrosti.
(zahteve za dokumentiranje meritev)
(1) Samodejni merilniki hitrosti in nesamodejni merilniki hitrosti, ki merijo iz premične točke, morajo dokumentirati meritve. Če nesamodejni merilnik hitrosti, ki meri iz nepremične točke, tudi dokumentira meritve, mora biti dokumentiranje izvedeno v skladu z zahtevami tega člena.
(2) Merilniki hitrosti morajo dokumentirati meritev hitrosti merjenega vozila z enim ali več slikovnimi zapisi, na katerih je razvidna prometna situacija in nedvoumno prikazano ali označeno merjeno vozilo.
(3) Dokumentiranje merilnega rezultata mora biti jasno in nedvoumno ter opremljeno z znaki in napisi za obveščanje uporabnika o pomenu merilnega rezultata.
(4) Na dokumentirani meritvi morajo biti podatki v slovenskem jeziku oziroma morajo biti podani tako, da je zagotovljena ustrezna informiranost vseh uporabnikov merilnika hitrosti.
(5) Dokumentirane meritve morajo biti zaščitene pred namernimi in nenamernimi spremembami.
(6) Dokumentirana meritev hitrosti mora obsegati tudi:
– enolično identifikacijo meritve,
– čas meritve,
– lokacijo meritve,
– uradno oznako merilnika hitrosti in
– serijsko številko merilnika hitrosti.
(7) Na dokumentirani meritvi se lahko prikažejo tudi drugi podatki, če jih ni mogoče zamenjati z merilnimi rezultati.
(zahteva za izdelavo drugega posnetka ali video zapisa)
(1) Samodejni merilniki hitrosti, ki merijo trenutno hitrost merjenega vozila iz nepremične točke, morajo meritev dokumentirati z najmanj dvema posnetkoma, video zapisom, kombinacijo posnetka ali video zapisa ali na drug zanesljiv način.
(2) Prvi posnetek ali video zapis se naredi pri izvedbi meritve.
(3) Drugi posnetek ali video zapis se naredi najmanj 0,1 s po prvem posnetku glede na notranjo uro merilnika hitrosti.
(dodatne zahteve za dokumentiranje meritev iz premične točke, razen za merilnike hitrosti po principu sledenja)
Dokumentirana meritev hitrosti pri merjenju iz premične točke z merilniki hitrosti, razen za merilnike hitrosti po principu sledenja, mora poleg zahtev iz 17. člena tega pravilnika vsebovati tudi:
– hitrost merilnega vozila v času meritve in
– razliko hitrosti med merilnim in merjenim vozilom.
(dodatne zahteve za dokumentiranje meritev pri merilnikih hitrosti na podlagi sledenja)
(1) Dokumentirana meritev hitrosti pri merilnikih hitrosti na podlagi sledenja mora poleg zahtev iz 17. člena tega pravilnika vsebovati tudi:
– čas trajanja meritve med začetkom in koncem meritve,
– prevoženo razdaljo med začetkom in koncem meritve in
– zaporedno številko slike v video zapisu.
(2) Potek meritve merjenega vozila mora biti dokumentiran v obliki video zapisa, kjer je vsaka posamezna slika video zapisa identificirana.
(dodatne zahteve za dokumentiranje meritev pri detekcijskih merilnikih hitrosti)
(1) Detekcijski merilniki hitrosti morajo dokumentirati merjeno vozilo na prvem in zadnjem elementu za detekcijo prehoda vozila.
(2) Dokumentirana meritev hitrosti pri merjenju na detekcijskem merilniku hitrosti mora poleg zahtev iz 17. člena tega pravilnika vsebovati tudi:
– vse čase prehoda med posameznimi detekcijskimi elementi in
– razdalje med posameznimi detekcijskimi elementi.
(dodatne zahteve za dokumentiranje meritev pri odsekovnih merilnikih hitrosti)
(1) Odsekovni merilniki hitrosti morajo dokumentirati merjeno vozilo na vstopni in izstopni točki merilnega odseka.
(2) Dokumentirana meritev hitrosti pri merjenju na odsekovnem merilniku hitrosti mora poleg zahtev iz 17. člena tega pravilnika vsebovati tudi:
– trenutno omejitev hitrosti,
– navedbo, kdaj je bila omejitev hitrosti nastavljena, če sistem omogoča spreminjanje omejitve hitrosti na odseku,
– čas na vstopni točki,
– čas na izstopni točki in
– dolžino merilnega odseka.
(omejitev shranjevanja podatkov)
Merilniki hitrosti lahko shranjujejo samo tiste dokumentirane meritve, ki vsebujejo informacije o prekoračitvi hitrosti, vožnji v rdečo luč, časovni razliki med voziloma ali so potrebne za dokazovanje pravilne postavitve in delovanja merilnika.
(označitev testnih meritev)
Dokumentirane meritve, ki nastanejo zaradi preverjanja delovanja ali nastavljanja merilnika hitrosti, morajo biti jasno označene kot testni zapisi.
(merska enota in razdelek)
(1) Merilnik hitrosti mora biti dovolj občutljiv in njegov prag odzivnosti mora biti dovolj nizek za predvideno merilno nalogo.
(2) Merilnik hitrosti mora kazati in oziroma ali dokumentirati merilni rezultat z vrednostjo razdelka 1 km/h.
(3) Merska enota ali njen simbol morata biti navedena v neposredni bližini številčne vrednosti.
(zahteve glede točnosti časa)
(1) Nastavljanje časa mora biti zaščiteno.
(2) Prehod med letnim in zimskim časom se mora izvesti avtomatično.
(3) Čas v merilniku hitrosti lahko odstopa za največ ± 5 minut od točnega časa.
Merilniki hitrosti lahko korigirajo vpliv kosinusnega pojava na izmerjeno hitrost vozila, ki nastane zaradi odmika merilne osi od smeri vožnje merjenega vozila.
III. DODATNE ZAHTEVE ZA POSAMEZNE VRSTE MERILNIKOV HITROSTI
(dodatne zahteve za merilnike hitrosti, ki merijo iz premične točke)
(1) Merilniki hitrosti, ki merijo iz premične točke, morajo pri merjenju hitrosti upoštevati tudi hitrost premične točke oziroma merilnega vozila.
(2) Hitrost merilnega vozila se določi na podlagi direktne meritve hitrosti vozila glede na okolico ali na podlagi zaznavala gibanja, ki je namensko in neposredno priključeno na merilnik hitrosti.
(dodatne zahteve za radarske merilnike hitrosti)
(1) Posamezna nosilna frekvenca radarskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več kot ± 0,15% od nazivne vrednosti, ki jo določi proizvajalec.
(2) Širina merilnega snopa radarskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več kot + 10% od širine snopa, ki jo določi proizvajalec.
(3) Smer merilnega snopa radarskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več kot ± 1 ° od smeri, ki jo določi proizvajalec.
(4) Če radarski merilnik hitrosti prikazuje oddaljenost merjenega vozila, izmerjena oddaljenost vozila ne sme odstopati več kot ± 1 m od referenčne vrednosti v območju merjenja oddaljenosti vozila radarskega merilnika hitrosti, ki ga določi proizvajalec.
(dodatne zahteve za laserske merilnike hitrosti)
(1) Frekvenca oddanih pulzov laserskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več kot ± 1% od nazivne vrednosti, ki jo določi proizvajalec.
(2) Širina oddanega merilnega snopa laserskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več kot + 10% od širine snopa, ki jo določi proizvajalec.
(3) Smer merilnega snopa laserskega merilnika hitrosti ne sme odstopati več kot ± 1° od smeri, ki jo določi proizvajalec, pri čemer se poravnanost merilne in optične osi istega laserskega merilnika hitrosti ne sme razlikovati za več kot ± 0,1°.
(4) Če laserski merilnik hitrosti prikazuje oddaljenost vozila, izmerjena oddaljenost vozila ne sme odstopati več kot ± 0,2 m od referenčne vrednosti v območju merjenja oddaljenosti vozila laserskega merilnika hitrosti, ki ga določi proizvajalec.
(5) Največja dopustna oddaljenost vozila pri meritvah z laserskim merilnikom hitrosti je tista oddaljenost, pri kateri širina merilnega snopa znaša 3,5 m.
(dodatne zahteve za detekcijske merilnike hitrosti)
(1) Razdalja med posameznimi detektorji položaja vozila pri detekcijskih merilnikih hitrosti je lahko največ 5 m.
(2) Detektorji položaja vozila pri detekcijskih merilnikih hitrosti morajo uporabljati isti časovni vir.
(3) Detekcijski merilnik hitrosti mora izračunati hitrost na podlagi aritmetične srednje vrednosti vsaj dveh neodvisno izmerjenih vrednosti hitrosti. Razlika med posameznimi neodvisno izmerjenimi hitrostmi in aritmetično vrednostjo ne sme biti večja od NDP.
(4) Absolutna razlika med dejansko razdaljo med detektorjema položaja vozila in razdaljo, ki jo pri meritvi upošteva detekcijski merilnik hitrosti, ne sme biti večja od 0,5% te razdalje.
(dodatne zahteve za odsekovne merilnike hitrosti)
(1) Če odsekovni merilnik hitrosti v vstopni in izstopni točki uporablja različna časovna vira, morata biti časovna vira sinhronizirana.
(2) Če se časovna sinhronizacija vstopne in izstopne točke odsekovnega merilnika hitrosti prekine, mora biti izvajanje meritev samodejno prekinjeno.
(3) Dolžina merilnega odseka odsekovnega merilnika hitrosti mora znašati vsaj 500 m in mora biti vsaj 200 krat daljša od dolžine področja prepoznavanja.
(4) Odsekovni merilnik hitrosti mora pri izstopu merjenega vozila iz merilnega odseka upoštevati omejitev hitrosti na odseku, ki je veljala ob vstopu vozila na odsek.
(5) Absolutna razlika med dejansko dolžino merilnega odseka in dolžino, ki jo pri meritvi upošteva odsekovni merilnik hitrosti, ne sme biti večja od 0,5% te dolžine.
(zahteve za merilnike hitrosti na podlagi sledenja)
(1) Merilnik hitrosti na podlagi sledenja morajo ves čas merjenja snemati merjeno vozilo.
(2) Merilnik hitrosti na podlagi sledenja morajo beležiti optične nastavitve kamere. Optične nastavitve morajo biti na koncu merjenja enake kot na začetku merjenja.
IV. DODATNE FUNKCIONALNOSTI MERILNIKOV HITROSTI
(splošna določba o dodatnih funkcionalnosti merilnika hitrosti)
Merilniki hitrosti lahko opravljajo tudi dodatne funkcije, ki so povezane z merjenjem hitrosti.
(funkcionalnost ugotavljanja vožnje v rdečo luč)
(1) Merilnik hitrosti ugotavlja vožnjo v rdečo luč na podlagi izmerjene hitrosti merjenega vozila in časa prehoda merjenega vozila preko stop črte.
(2) Merilnik hitrosti dokumentira vožnjo v rdečo luč na podlagi dveh slikovnih zapisov. Prvi slikovni zapis mora prikazovati merjeno vozilo pred stop črto, drugi mora prikazovati merjeno vozilo po prevoženi stop črti. Na obeh slikovnih zapisih mora biti poleg merjenega vozila vidna prižgana rdeča luč na semaforju.
(3) Na slikovnih zapisih iz prejšnjega odstavka mora biti naveden čas nastanka slike. Vsaj na enem slikovnem zapisu mora biti naveden čas, ko je merjeno vozilo prevozilo stop črto in čas, ko se je prižgala rdeča luč na semaforju. Časi morajo biti podani z ločljivostjo 0,01 s.
(4) Pri ugotavljanju vožnje v rdečo luč se upošteva varnostna razlika 0,5 s v korist merjenega vozila glede na čas vklopa rdeče luči.
(5) Pri overitvah se s simulacijo preveri ustreznost registracije vožnje v rdečo luč pri dveh časih vožnje v rdečo luč, pri čemer je en čas krajši od 0,5 s in drugi daljši od 0,5 s.
(funkcionalnost določanja časovne razlike med voziloma v prometu)
(1) Merilnik hitrosti določa časovno razliko med merjenima voziloma v prometu na podlagi izmerjene hitrosti, oddaljenosti od merilnika hitrosti ter časa meritve hitrosti prvega in drugega vozila.
(2) Merilnik hitrosti dokumentira časovno razliko med merjenima voziloma v prometu na podlagi najmanj enega slikovnega zapisa, ki nastane pri meritvi hitrosti prvega in drugega merjenega vozila. Vsaj na enem slikovnem zapisu mora biti poleg časovne razlike med merjenima voziloma navedena še hitrost obeh merjenih vozil, oddaljenost obeh merjenih vozil od merilnika hitrosti in čas meritve obeh merjenih vozil.
(3) Pri določanju časovne razlike med merjenima voziloma v prometu se upošteva varnostna razlika v korist drugega merjenega vozila 0,15 s.
(4) Pri overitvi se s simulacijo funkcionalno preveri določanje časovne razlike med merjenima voziloma, pri čemer se izbere hitrost za obe merjeni vozili enkrat do 100 km/h in drugič nad 100 km/h.
(1) Merilnik hitrosti mora imeti na vidnem mestu nameščeno napisno ploščico z naslednjimi podatki:
– firmo oziroma ime ali znak proizvajalca,
– vrsto in tip merilnika hitrosti,
– uradno oznako odobritve tipa merila,
– tovarniško številko in leto proizvodnje,
– merilno območje za hitrost,
– območje okoljskih temperatur, v katerem se uporablja merilnik hitrosti,
– vrednost oziroma območje vrednosti napajalne napetosti in omrežne frekvence in
– druge omejitve, ki lahko vplivajo na delovanje merilnika hitrosti in so določene z odobritvijo tipa merilnika hitrosti.
(2) Napisi na merilniku hitrosti morajo biti v slovenskem jeziku ali podani na način, da je zagotovljena ustrezna informiranost vseh uporabnikov merilnika hitrosti.
(3) Oznake in napisi iz prvega odstavka morajo biti jasni, neizbrisljivi, nedvoumni in neprenosljivi.
Navodila za uporabo morajo obsegati:
– navedbo načina delovanja,
– opis sestavnih delov merilnika hitrosti,
– delovne pogoje za uporabo merilnika hitrosti,
– opis uporabe merilnika hitrosti,
– postopek postavitve merilnika hitrosti in opis, kako postavitev vpliva na izmerjeno hitrost,če je to potrebno, in
– postopek samopreverjanja delovanja merilnika hitrosti v zvezi z zahtevami iz 14. člena tega pravilnika.
VI. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
Za merilnike hitrosti je obvezna odobritev tipa merila, ki ji sledi prva overitev.
(1) V postopku odobritve tipa merila se s pregledom dokumentacije, vzorca tipa merila in preskusi ugotavlja, ali merilnik hitrosti izpolnjuje zahteve iz II., III., IV. in V. poglavja tega pravilnika.
(2) Pregledi in preskusi za pregled izpolnjevanja zahtev iz 8. člena tega pravilnika se opravijo na način in pri pogojih, kot jih določa OIML D11.
(3) Pregledi in preskusi za pregled izpolnjevanje zahtev tega pravilnika glede programske opreme merilnika hitrosti se opravijo na način in pri pogojih, kot jih določa vodilo WELMEC 7.2 Evropskega združenja za zakonsko meroslovje (v nadaljnjem besedilu: WELMEC 7.2) za merila s stopnjo tveganja »D«, ki je dosegljiv na spletni strani Evropskega združenja za zakonsko meroslovje.
(tuja preskusna poročila)
Za dokazovanje izpolnjevanja zahtev v postopku odobritve tipa iz tega pravilnika se v skladu s predpisom, ki ureja način ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov, priznajo,, tudi preskusna poročila na podlagi zahtev OIML D11 ali WELMEC 7.2, ki jih je izdal organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran za ustrezno področje ugotavljanja skladnosti v zvezi z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 30) ali pristojni organ za odobritve tipa merilnikov hitrosti v državi članici EU.
Postopek pregleda in preskusa merilnika hitrosti pri prvi overitvi obsega:
– posebne preskuse za posamezno vrsto merilnikov hitrosti na podlagi 44. do 49. člena tega pravilnika,
– druge preskuse, če je tako določeno z odobritvijo tipa merilnika hitrosti.
(merilna negotovost referenčnega merilnega sistema)
Razširjena merilna negotovost referenčnega merilnega sistema mora biti manjša ali enaka 1/3 NDP.
(posebni preskusi za radarske merilnike hitrosti)
(1) Za radarske merilnike hitrosti se izvede preskus merilne točnosti glede na zahteve 5. oziroma 6. člena tega pravilnika v najmanj 10 merilnih točkah, enakomerno razporejenih po celotnem merilnem področju merilnika hitrosti.
(2) Za radarske merilnike hitrosti se preveri izpolnjevanje zahtev iz 29. člena tega pravilnika.
(3) Če radarski merilnik hitrosti prikazuje oddaljenost merjenega vozila, se točnost merjenja oddaljenosti merjenega vozila preveri pri najmanj treh razdaljah, enakomerno razporejenih po celotnem v odobritvi tipa določenem območju merjenja oddaljenosti merjenega vozila radarskega merilnika hitrosti.
(4) Pri preskusu točnosti radarskega merilnika hitrosti se hkrati preveri delovanje oddajnega in sprejemnega dela antene.
(posebni preskusi za laserske merilnike hitrosti)
(1) Za laserske merilnike hitrosti se izvede preskus merilne točnosti glede na zahteve 5. oziroma 6. člena tega pravilnika v najmanj 10 merilnih točkah, enakomerno razporejenih po celotnem merilnem področju merilnika hitrosti.
(2) Za laserske merilnike hitrosti se preveri izpolnjevanje zahtev iz 30. člena tega pravilnika.
(3) Če laserski merilnik hitrosti prikazuje oddaljenost merjenega vozila, se točnost merjenja oddaljenosti merjenega vozila preveri pri najmanj petih razdaljah enakomerno razporejenih po celotnem v odobritvi tipa določenem območju merjenja oddaljenosti merjenega vozila laserskega merilnika hitrosti.
(posebni preskusi za detekcijske merilnike hitrosti)
(1) Za detekcijske merilnike hitrosti je potrebno izvesti preskus merilne točnosti z laboratorijskim preskušanjem v najmanj 10 merilnih točkah enakomerno razporejenih po celotnem merilnem območju detekcijskega merilnika hitrosti in s preskušanjem na terenu v najmanj eni merilni točki s preskusom v celoti vgrajenega detekcijskega merilnika hitrosti z vožnjo vozila.
(2) Za detekcijske merilnike hitrosti je potrebno preveriti izpolnjevanje zahtev prvega in četrtega odstavka 31. člena tega pravilnika.
(posebni preskusi za odsekovne merilnike hitrosti)
(1) Za odsekovne merilnike hitrosti se izvede preskus merilne točnosti z laboratorijskim preskušanjem v najmanj 10 merilnih točkah, enakomerno razporejenih po celotnem merilnem območju odsekovnega merilnika hitrosti in s preskušanjem na terenu v najmanj dveh merilnih točkah s preskusom v celoti vgrajenega odsekovnega merilnika hitrosti z vožnjo vozila.
(2) Za odsekovne merilnike hitrosti se preveri izpolnjevanje zahtev petega odstavka 32. člena tega pravilnika.
(posebni preskusi za merilnike hitrosti na podlagi sledenja)
Za merilnike hitrosti na podlagi sledenja se izvede preskus merilne točnosti z laboratorijskim preskušanjem pri najmanj 10 lastnih hitrostih, enakomerno razporejenih po celotnem merilnem področju merilnika hitrosti in s preskušanjem na terenu pri najmanj eni lastni hitrosti na podlagi vožnje merilnega vozila s konstantno hitrostjo, brez začetnega in končnega ustavljanja merilnega vozila.
(posebni preskusi za merilnike hitrosti, ki merijo iz premične točke, razen za merilnike po principu sledenja)
(1) Za merilnike hitrosti, ki merijo iz premične točke, razen za merilnike hitrosti na podlagi sledenja, se ločeno izvedejo preskusi merjenja lastne hitrosti, razlike hitrosti med merilnim in merjenim vozilom ter hitrosti merjenega vozila.
(2) Preskus merilne točnosti merjenja lastne hitrosti se izvede z laboratorijskim preskušanjem pri najmanj 10 lastnih hitrostih, enakomerno razporejenih po celotnem merilnem področju merilnika hitrosti, in s preskušanjem na terenu pri najmanj eni lastni hitrosti na podlagi vožnje merilnega vozila s konstantno hitrostjo, brez začetnega in končnega ustavljanja merilnega vozila.
(3) Preskusi tistega dela merilnika hitrosti, ki meri razliko hitrosti med merilnim in merjenim vozilom, se izvedejo na podlagi zahtev tega poglavja pravilnika za ustrezen princip merjenja.
(4) Preskus merilne točnosti merjenja hitrosti merjenega vozila se izvede najmanj za naslednje tri kombinacije:
– lastna hitrost je manjša od hitrosti merjenega vozila,
– lastna hitrost je enaka hitrosti merjenega vozila in
– lastna hitrost je večja od hitrosti merjenega vozila.
VII. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
Rok za redno overitev merilnika hitrosti je 1 leto.
(1) Preskusi in preverjanja pri redni in izredni overitvi se opravijo na način, ki je za prvo overitev določen v 42. in 43. členu tega pravilnika.
(2) V primeru spremembe razdalje med detektorji pri detekcijskih merilnikih hitrosti ali dolžine odseka pri odsekovnih merilnikih hitrosti, se ta ponovno določi v postopku overitve.
(izvajanje overitev merilnikov hitrosti, katerih imetnik je Republika Slovenija)
Redne in izredne overitve merilnikov hitrosti, katerih imetnik je Republika Slovenija, izvaja Urad Republike Slovenije za meroslovje.
NDP merilnika hitrosti v uporabi je enak NDP, določenim v 5. oziroma 6. členu tega pravilnika.
(1) Pri uporabi merilnika hitrosti z namenom merjenja prekoračitve omejitve hitrosti se varnostna razlika odšteva od izmerjene vrednosti.
(2) Pri uporabi merilnika hitrosti z namenom merjenja najmanjše dovoljene hitrosti se varnostna razlika prišteva k izmerjeni vrednosti.
(3) Pri izmerjenih hitrostih iz nepremične točke se upoštevajo naslednje varnostne razlike:
– 5 km/h na celotnem področju do vključno 100 km/h,
– 6 km/h od 101 km/h do 120 km/h,
– 7 km/h od 121 km/h do 140 km/h,
– 8 km/h od 141 km/h do 160 km/h,
– 9 km/h od 161 km/h do 180 km/h,
– 10 km/h od 181 km/h do 200 km/h,
– 11 km/h od 201 km/h do 220 km/h,
– 12 km/h od 221 km/h do 240 km/h,
– 13 km/h od 241 km/h do 260 km/h in
– 14 km/h za hitrosti nad 260 km/h.
(4) Pri izmerjenih hitrostih iz premične točke, razen za merilnike hitrosti na podlagi sledenja, se upoštevajo naslednje varnostne razlike:
– 7 km/h na celotnem področju do vključno 100 km/h in
– 8 km/h od 101 km/h do 114 km/h,
– 9 km/h od 115 km/h do 128 km/h,
– 10 km/h od 129 km/h do 142 km/h,
– 11 km/h od 143 km/h do 157 km/h,
– 12 km/h od 158 km/h do 171 km/h,
– 13 km/h od 172 km/h do 185 km/h,
– 14 km/h od 186 km/h do 200 km/h,
– 15 km/h od 201 km/h do 214 km/h,
– 16 km/h od 215 km/h do 228 km/h,
– 17 km/h od 229 km/h do 242 km/h,
– 18 km/h od 243 km/h do 257 km/h in
– 19 km/h za hitrosti nad 258 km/h.
(5) Pri izmerjenih hitrostih z merilniki hitrosti, ki delujejo na podlagi sledenja, se upoštevajo naslednje varnostne razlike:
– pri odseku dolžine do vključno 200 m je varnostna razlika 15 km/h,
– pri odseku dolžine nad 200 m do vključno 500 m je varnostna razlika 10 km/h,
– pri odseku dolžine nad 500 m do vključno 1000 m je varnostna razlika 8 km/h in
– pri odseku dolžine nad 1000 m je varnostna razlika 6 km/h.
(zahteve za uporabo merilnikov hitrosti, ki korigirajo vpliv kosinusnega pojava)
Merilnikov hitrosti, ki korigirajo vpliv kosinusnega pojava in ne merijo oddaljenosti do vozila oziroma kota vožnje vozila glede na merilnik hitrosti, ni dovoljeno uporabljati pri meritvah hitrosti:
– kjer operater drži merilnik hitrosti v rokah in
– ki se izvajajo iz premične točke.
(zahteve za uporabo pri merjenju hitrosti na podlagi sledenja)
(1) Za dokazovanje izmerjene hitrosti pri merjenju hitrosti na podlagi sledenja se šteje, da se na podlagi video zapisa naredi:
– slika vozila pri začetku merjenja,
– slika vozila na koncu merjenja in
– dodatna slika za identifikacijo vozila.
(2) Merjenje hitrosti z merilnikom hitrosti na podlagi sledenja se izvede na odseku dolžine najmanj 200 m pri hitrostih do 100 km/h in najmanj 500 m pri hitrostih nad 100 km/h.
(3) Merilno vozilo v času meritve ne sme prehiteti merjenega vozila.
(4) Na koncu merjenja mora biti razdalja med merilnim vozilom in merjenim vozilom enaka ali večja kot na začetku merjenja.
(zahteve za uporabo odsekovnih merilnikov hitrosti)
Merilni odseki odsekovnih merilnikov hitrosti se ne smejo prekrivati.
IX. PREHODNE IN KOČNE DOLOČBE
(dajanje v promet in prvo overitev)
Merilniki hitrosti, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa na podlagi Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 25/02 in 90/05), se lahko dajo v promet ter prvo overitev na podlagi tega pravilnika do izteka veljavnosti odobritve tipa, če izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, ki se nanašajo na prvo overitev.
(dajanje v redno in izredno overitev)
Merilniki hitrosti, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika v uporabi in imajo veljavno prvo overitev oziroma redno overitev na podlagi Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 25/02 in 90/05), se lahko dajo v redno ali izredno overitev na podlagi tega pravilnika, če izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, ki se nanašajo na redno overitev.
(uskladitev postopkov overitev merilnikov hitrosti)
Imenovane osebe, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika odločbo Urada Republike Slovenije za meroslovje o imenovanju za izvajanje rednih in izrednih overitev merilnikov hitrosti, morajo postopke overitev merilnikov hitrosti uskladiti s tem pravilnikom v treh mesecih in jih akreditirati v roku 12 mesecev od uveljavitve tega pravilnika in o tem obvestiti Urad Republike Slovenije za meroslovje.
Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo v skladu z določbami tega pravilnika.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 25/02 in 90/05).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-130/2014
Ljubljana, dne 26. novembra 2015
EVA 2013-2130-0034
Zdravko Počivalšek l.r.
