Na podlagi 92. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 7. redni seji dne 18. 11. 2015 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica, ki obsega:
– Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/01),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 35/02),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 108/08),
– Odlok o dopolnitvi Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 26/10),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 78/15).
Št. 9000-21/2015-11-0203
Slovenska Bistrica, dne 19. novembra 2015
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l.r.
o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (uradno prečiščeno besedilo)
Ta odlok ureja prostorsko ureditvene pogoje za območja naselij v Občini Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: PUP), ki jih je izdelal IBIS, d.o.o. Inženiring biro investicijsko svetovanje, Slovenska Bistrica v marcu 2000, pod št. 2/00.
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana – prostorski del Občine Slovenska Bistrica, dopolnjen 2003 (Uradni list RS, št. 131/04).
Centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica so: Slovenska Bistrica in Zgornja Polskava.
Začasni ureditveni pogoji določajo:
I. Splošne določbe
II. Obseg območja
III. Skupna merila in pogoji za posege v prostor:
a) za graditev novih objektov
b) za gradnjo stanovanjskih objektov
c) za gradnjo gospodarskih objektov
č) za gradnjo objektov za proizvodnjo in obrt
d) pogoji za določitev funkcionalnih zemljišč in velikosti gradbenih parcel
e) posegi na obstoječih objektih
f) gradnja pomožnih objektov
g) postavljanje spominskih obeležij
h) urejanje zelenih površin, površin za vrtičkarstvo, škarp in ograj
l) odvajanje odpadnih voda
n) oskrba z električno energijo
o) odstranjevanje odpadkov
t) ukrepi za varstvo okolja
u) posegi na kmetijskih zemljiščih in gozdovih
IV. Podrobnejši pogoji in merila za posege v prostor v značilnih območjih:
a) stara vaška in mestna jedra
c) območja novejše stanovanjske gradnje
d) pogoji v proizvodno obrtnih področjih
e) posegi v območjih izključne rabe za potrebe obrambe
V. Varovanje naravne in kulturne dediščine
VI. Pogoji za izrabo prostora
VII. Prehodne in končne določbe
PUP so prostorsko izvedbeni akti in so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in neposredna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor.
Lokacijska dokumentacija za enega ali več objektov se izdela na podlagi strokovnih osnov in situacije.
Namenska raba površin mora biti identična namenski rabi določeni s planskimi dokumenti Občine Slovenska Bistrica.
Spremembe funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja oziroma ogroža pretežna namembnost območja in vpliv novih dejavnosti ne presega zakonsko določenih vplivov na okolje.
Pri posegih v prostor, pri katerih je pričakovan večji vpliv na okolje in prostor, je potrebno predložiti ustrezne strokovne osnove.
Investitor je dolžan predložiti ekspertize, kadar gre za tehnično zahtevne objekte ter zazidave večjih površin.
Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih površinah morajo biti načrtovani tako, da je občanom omogočen neoviran in varen dostop do objektov, naprav in zemljišč ter njihova splošna uporaba.
Območje Občine Slovenska Bistrica, ki se ureja s predloženimi PUP-i, obravnava ureditvena območja centralnih naselij.
Ureditvena območja so prikazana na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 s prikazom namenske rabe prostora.
Namenska raba površin mora biti identična namenski rabi določeni s planskimi dokumenti občine, podrobnejša namenska raba pa je določena v kartografskem delu prostorsko ureditvenih pogojev, ki je sestavni del tega odloka. Kolikor investicijske namere odstopajo od določil tega odloka v smislu podrobnejše namenske rabe zemljišča, je potrebno za to območje izdelati občinski podrobni prostorski načrt.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
a) za graditev novih objektov
Novogradnje so dopustne na tistih zemljiščih, kjer tako namembnost dopuščajo planski dokumenti in to omogoča oblikovanost terena, velikost razpoložljive parcele in je poseg skladen z urbanističnimi konstantami, ki jih določa okoliška grajena struktura.
Novogradnje se morajo objektom v morfološki enoti prilagoditi z gradbeno črto, smerjo slemena, gabariti, obdelavo in barvo fasad, kritino in drugimi gradbenimi materiali, arhitekturnimi detajli in stavbnimi odprtinami.
Smeri slemena objektov morajo biti usklajene z obstoječo zasnovo oziroma ambientalno ureditvijo gruče hiš oziroma zaselka, praviloma vzporedno s smerjo plastnic.
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varnostni pogoji.
Odmiki med sosednjimi objekti morajo biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če so ugotovljeni ustrezni požarno- varnostni ukrepi in dovoljuje vplivno območje.
Odmiki od državnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z Zakonom o javnih cestah, odmiki od občinskih cest pa usklajeni z Odlokom o občinskih cestah v Občini Slovenska Bistrica.
b) za gradnjo stanovanjskih objektov
Tloris: praviloma podolgovat, razmerje med osnovnima stranicama je 1:1,2 ali več, lahko pa tudi v razmerju stranic 1:1, kadar gre za energetsko varčno gradnjo.
Višina: objekti imajo lahko etažnost do (K)+P+1(M). Praviloma so objekti pritlični s koto pritličja največ 0,5 m nad raščenim terenom in pri katerih je kolenčni zid na podstrešju visok do 1,20 m. V primeru etažne gradnje morajo biti streha ali položna enokapnica, ki se izkoristi za izvedbo fotovoltaičnih ali samostojnih sevalnih elementov oziroma ravna streha, ki mora biti ekstenzivno zazelenjena ali opremljena s samostojnimi sevalnimi elementi. Objekti imajo lahko tudi klet, če to dopuščajo terenske in geološke razmere.
Posegi v prostor se volumensko prilagode obstoječi okoliški pozidavi.
Streha: praviloma dvokapnica z naklonom strešine 30°–45°, možne so tudi dvokapnice z manjšim naklonom oziroma enokapnice za potrebe fotovoltaike ali ravna streha, ki je ekstenzivno zazelenjena oziroma ima na strehi samostojne sevalne elemente (SSE) ali fotovoltaiko.
Smer slemena objekta mora biti pri dvokapnicah vzporedna daljši stranici objekta. Osvetlitve podstrešnih prostorov so dovoljene s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin.
Kritina: kritina temne ali opečne barve (žgana opeka), razen v območjih, kjer je zaradi varovanja kulturne dediščine predpisano kritje z drugačno kritino. Pločevinaste strehe morajo imeti videz opečne kritine.
Skladno s pogoji tega odloka so na obravnavanih območjih dovoljene novogradnje, adaptacije, nadzidave, dozidave, komunalne ureditve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
c) za gradnjo gospodarskih objektov
Gospodarska poslopja je možno graditi v sklopu morfoloških enot, v katerih predstavljajo kmetije sestavni del obstoječe urbane strukture.
Gradnjo gospodarskih poslopij mora omogočiti velikost funkcionalnega zemljišča, pri čemer morajo biti zagotovljeni pogoji za ureditev manipulativnega prostora, shranjevanja mehanizacije in ureditev gnojišč oziroma drugega sistema deponiranja živilskih odpadkov, v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznice (Uradni list SRS, št. 10/85).
Odmik gospodarskih objektov od parcelne meje mora biti minimalno 4 m.
Tloris: podolgovat, razmerje med širino in dolžino 1:1,5 ali več.
Velikost: tlorisno objekt ne sme presegati 30 m dolžine.
Višina: maksimalna višina slemena 12 m nad koto urejenega terena.
Oblikovanje strešin in kritin: naklon strešin osnovnega objekta (prevladujoč tlorisni gabarit) 35°–45°, lahko tudi manj, glede na obstoječo okoliško pozidavo, kritina temne ali opečne barve (žgana opeka).
č) za gradnjo objektov za proizvodnjo in obrt
Gradnja objektov za storitveno obrtne dejavnosti in mirno obrt je možna v okviru obstoječih območij na površinah namenjenih stanovanjem oziroma centralnim dejavnostim. Gradnja objektov za proizvodnjo je možna v območju, ki je opredeljeno za proizvodne dejavnosti. Na območjih namenjenim centralnih dejavnostim in v okviru starih vaških jeder je možno graditi oziroma spremeniti namembnost obstoječim objektom za potrebe gostinstva in turizma. Objekte namenjene prenočitvenih zmogljivostim oziroma penzionom je možno graditi tudi v območjih namenjenim stanovanjem.
Pogoji za oblikovanje so enaki pogojem za gradnjo stanovanjskih objektov razen omejitve tlorisnih gabaritov.
Za gradnjo večstanovanjskih objektov, vrstnih hiš, stanovanjskih dvojčkov, objektov za družbene dejavnosti, športne dejavnosti, turizem, sakralnih objektov in urbane opreme, se upoštevajo splošna določila za graditev novih objektov, opredeljena v 5. členu tega odloka. Smernice za arhitekturno oblikovanje poda občinska urbanistična komisija, katera tudi potrdi izdelano projektno dokumentacijo.
d) pogoji za določitev funkcionalnih zemljišč in velikosti gradbenih parcel
Določitev funkcionalnih zemljišč
Velikost funkcionalnega zemljišča objekta mora omogočati normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta.
Pri določevanju velikosti funkcionalnega zemljišča za vse posege je potrebno upoštevati obliko parcele in razgibanost terena.
Velikost funkcionalnega zemljišča za gospodarske objekte in objekte namenjene obrtni in proizvodni dejavnosti mora omogočiti normalno uporabo objektov vključno s potrebnimi manipulacijskimi površinami, površinami za parkiranje in izvajanje ukrepov za zaščito okolice pred vplivi objekta oziroma dejavnosti.
Velikost funkcionalnega zemljišča za nove objekte se določi tako, da se okrog bodoče lokacije vriše pas 4 m ali pas širine do parcelne meje z drugimi lastniki, če je odmik manjši od 4 m. Razen tako dobljene površine je potrebno v funkcionalno zemljišče všteti še vse ostale površine, ki po dokončanju ne bodo rabile več kmetijskemu namenu (dostopi, dovozi, parkirišča, obračališča, hišne cvetlične grede ...).
Obstoječim objektom, ki nimajo opredeljeno funkcionalno zemljišče, določimo funkcionalno zemljišče tako, da zemljišče za redno rabo določimo na podlagi ogleda na terenu in vanj vključimo še dostope, obračališča, cvetlične grede ... Funkcionalno zemljišče za izredno rabo objekta (ureditvena dela) pa določimo po potrebi v širini od 0–4 m okrog objekta.
Določitev gradbenih parcel
Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti objekta, njegovi velikosti ter naravnim in ustvarjenim danostim prostora.
Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev vseh spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti, razen v primeru, če je zagotovljeno njihovo skupno zadovoljevanje v širšem območju.
Velikost gradbene parcele za individualno stanovanjsko hišo ne sme odstopati od velikosti okoliških parcel v območju.
Novograjeni objekti za obrtno in proizvodno dejavnost in kmetijsko gospodarski objekti imajo sorazmerno večje parcele.
e) posegi na obstoječih objektih
Med posege na obstoječih objektih štejemo prizidave, nadzidave, preureditve podstrešij, spremembe namembnosti, vzdrževalna dela in rekonstrukcije.
Navedeni posegi ne smejo rušiti lokalnih urbanističnih in arhitekturnih značilnosti (gradbena črta, os slemena, gabariti, kritina in drugi gradbeni materiali, arhitekturni detajli, stavbne odprtine). Spremembe namembnosti so dovoljene, kolikor se ne spremenijo vplivi na okolje (osončenje, veduta, hrup, smrad, dostop idr.). Pri morfološko homogenih območjih ter objektih in območjih, ki se varujejo skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine, se morajo vsi posegi izvajati v sodelovanju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
Tlorisna velikost prizidka praviloma ne sme presegati 50 % tlorisne velikosti obstoječega objekta, hkrati mora biti razmerje med zazidano in prosto površino zemljišča najmanj 40:60. Za oblikovanje prizidka veljajo enaki pogoji kot za novogradnje. Odstopanje je možno kadar gre za nadgraditev ambienta.
Preureditve podstrešij v okviru obstoječih gabaritov so dovoljene. Preureditve podstrešij in nadzidave ne smejo biti opravljene na račun obstoječega strmega naklona strehe (zdaj ima npr. hiša streho v naklonu 45°, po pozidavi pa bo višina slemena ostala ista, le naklon strehe bo nižji).
Spremembe namembnosti so dovoljene, kadar dopolnjujemo osnovno namembnost območja ali pa njegovo odstranitev.
Posegi na obstoječih objektih so možni v primeru, da gre za objekte, zgrajene na osnovi gradbenega dovoljenja, oziroma objekte, zgrajene pred letom 1967 in se le-ti nahajajo na območjih, namenjenih za rabo kakršni služi objekt.
Vzdrževalna dela so dopustna za vse obstoječe objekte s tem, da se ohranjajo obstoječi gabariti in gradbena linija objekta. Potrebno je ohraniti značilne arhitektonske elemente in materiale (kamen, omet, les, barve itd.).
Pri posegih na obstoječih objektih morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki ali drugi ukrepi (izbira ognje odpornih materialov, izvedba protipožarnih zidov in podobno) za preprečevanje prenosa požara.
f) gradnja pomožnih objektov
Postavitev pomožnih objektov, opredeljenih s podzakonskimi akti, ki opredeljujejo vrsto enostavnih objektov, je dovoljena le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. Pri novogradnjah so garaže in drugi pomožni prostori praviloma v sklopu objekta. Pri vrstni zazidavi je možna postavitev enostavnega objekta na notranjo stran mejnika, kolikor se s tem ne poslabšajo bivalne kvalitete sosednjega objekta.
Pomožni objekti ne smejo rušiti lokalnih, urbanističnih in arhitekturnih značilnosti:
– biti morajo oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti avtohtonega stavbnega fonda ob upoštevanju splošnih pogojev za novo gradnjo,
– za gradnjo je potrebno uporabiti gradiva, ki ne odstopajo od gradiv in obdelav obstoječih objektov,
– za pomožne objekte veljajo ista načela kot za druge objekte: podolžni tloris, 35°–45° strma simetrična streha krita s temno ali opečno kritino, klet mora biti popolnoma vkopana.
Kioski lahko služijo storitvam, uslužnostim in informativnim dejavnostim in so lahko nameščeni v morfoloških enotah, ki imajo javne površine tako, da ne ovirajo nobene oblike prometa.
Tlorisna dimenzija kioska naj bo prilagojena namembnosti kioska (do maks. 12 m2). Postavitev kioska ne sme poslabšati delovnih in bivalnih pogojev v sosednjih objektih (osončenje, vedute, hrup, smrad, dostop idr.).
Kioski so lahko locirani le tam, kjer ni ustreznih lokalov, enotno oblikovani, izdelani po vzorcu naše arhitekture, glede oblikovanja in gradiv po vzorni.
Stojnice za priložnostno sezonsko ponudbo naj sledijo okvirom enotnega oblikovanja ožjih območij urejanja. Stojnice so odprti objekti.
Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene in družbene dejavnosti ter ostale potrebe (do zgraditve trajnega objekta), sezonski turistični ponudbi ali občasnim prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem planskem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor. V aktu, s katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti opredeljeno, kdaj je potrebno objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku.
Pogoji za postavitev začasnih objektov so analogni pogojem kot za trajni poseg v prostor.
g) postavljanje spominskih obeležij
Spominska obeležja so lahko samostojni objekti – spomeniki ali pa skulpture in spominske plošče, postavljene na ali ob obstoječe objekte.
Lokacija za postavitev spominskih obeležij naj bo določena na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje tako, da se s postavitvijo dopolnjuje javni prostor in ne ovira promet.
Spominska obeležja na stavbah morajo biti postavljena tako, da ne slabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta.
V območjih ali na posameznih objektih, za katere veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine, se smejo spominska obeležja postavljati le v sodelovanju s pristojno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Ista pravila veljajo tudi za napise na fasadah, reklamne panoje, reklamne izveske ipd.
h) urejanje zelenih površin, površin za vrtičkarstvo, škarp in ograj
Okolico novogradenj je treba skladno z okoliškimi ureditvami ustrezno ozeleniti z avtohtonim zelenjem.
Ob individualnih objektih je možno urediti individualne zelenjavne vrtove.
Kjer konfiguracija terena z višinskimi razlikami zahteva njihovo premostitev, naj se ta praviloma uredi s travnimi brežinami. Kadar pa je nujna postavitev škarpe, naj se ta intenzivno ozeleni. Ograje okoli funkcionalnih zemljišč se sme postavljati tam, kjer so okoliška zemljišča že tako urejena. Ograja naj bo usklajena z obstoječimi, živa meja v bližini prometnic (križišča, ovinki) ne sme presegati višine 0,60 m.
Ob naseljih je možno urediti površine za potrebe ljubiteljske obdelave – vrtičkarstvo.
Urejanje površin za ljubiteljsko obdelavo ni dovoljeno na kmetijskih površinah, ki so trajno namenjene kmetijski proizvodnji (1. območje), površinah, ki so zavarovane zaradi varstva naravne in kulturne krajine oziroma namenjene parkovni ureditvi.
Površine za vrtičkarstvo je možno urejati:
– na kmetijskih zemljiščih nižjih kategorij
– na zemljiščih, ki so v zaraščanju
– začasno na zemljiščih, predvidenih za gradnjo oziroma druge posege v prostor.
Velikost posameznih parcel ne sme presegati 150 m2.
Za shranjevanje orodja je dovoljena gradnja skupnih lop, pri čemer tlorisna velikost ne sme presegati 3 m na uporabnika. Izjemoma je dovoljena gradnja individualne lope, kadar velikost kompleksa zemljišč ne presega dovoljenega obsega za enega uporabnika. Območje je dovoljeno opremiti z vodovodnim omrežjem.
Postavljanje ograj med posameznimi parcelami ni dovoljeno, možna je zasaditev meje do višine 0,60 m.
Vrtičkarstvo ne sme biti osnova za prodajo zemljišč (najemni odnos) in iz tega izhajajoče zahteve za izgradnjo sekundarnih bivališč (počitniške hiše in gospodarske kleti).
Za prometno omrežje v območjih urejanja veljajo določila Zakona o javnih cestah, določila Odloka o občinskih cestah v Občini Slovenska Bistrica in določila Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju Občine Slovenska Bistrica.
V varovalnih pasovih obstoječih prometnic se ne smejo graditi stanovanjski hiše in druge stavbe ter naprave, razen v primerih, ko to dopušča oziroma izhaja iz smernic ali projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev.
Kakršnikoli objekti z zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni tako, da ne ovirajo preglednosti pri vključevanju na državno ceste (preglednostni trikotnik).
Odvodnjavanje državne ceste z območja PUP ne sme biti ovirano. Meteorna in druga odpadna voda ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa. Ureditev odvodnjavanja ne sme povzročiti spremembe oziroma poslabšanje odvodnjavanja državne ceste.
Vsa nova prečkanja državne ceste je treba predvideti s prebitjem oziroma prevrtanjem vozišča. Najmanjša globina vrha infrastrukturnih vodov (teme cevi) mora biti 1,2 m glede na nivo vozišča državne ceste, najmanjša višina zračnih vodov oziroma njihovih vodnikov pa 7,00 m ob največjem možnem povesu. Najmanjši odmik droga infrastrukturnega voda od zunanjega roba vozišča državne ceste mora biti enak njegovi višini, če pa te zahteve ni možno upoštevati, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo. Vsi pokrovi jaškov in naprave gospodarske javne infrastrukture morajo biti locirani zunaj vozišča državne ceste oziroma zunaj kolesnic državne ceste.
Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaženja in ostalih dejavnikov prometa, upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu onesnaženju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste.
Izvedba protihrupnih ukrepov, ki so posledica pozidave, mora biti sestavni del komunalne opreme območja. Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju PUP.
Zaradi rekonstrukcije obstoječih cestnih priključkov na državne ceste bo med investitorjem in upravljavcem na območju PUP sklenjena pogodba, s katero bodo medsebojno urejene vse obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo cestnih priključkov, vključno s pripravo projektne naloge in dokumentacije s postopkom revizije.
Ob obstoječi avtocesti je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. Prav tako naj se ob obstoječi avtocesti ne načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč, predvsem z obremenitvami s hrupom zaradi prometa.
Upravljavec avtoceste ne zagotavlja dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtoceste. Pri načrtovanju ureditve ob avtocesti je potrebno upoštevati Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa o okolju (Uradni list RS, št. 121/04), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) ter Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99). Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.
V naseljenih krajih in hribovitih predelih se sme glede na krajevne razmere izjemoma dovoliti graditev objektov in naprav v varovalnem pasu, če to ni v nasprotju s koristmi ceste in prometa. Pri taki izjemi je treba upoštevati najmanjši odmik od zunanjega roba cestnega sveta, zaradi morebitne razširitve ceste.
V varovalnih pasovih prometnic so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela in posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem.
V rezervatu prometnice, za katero še niso dokončno določene tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, so dovoljeni posegi v prostor s soglasjem predlagatelja prometnega rezervata.
Novogradnje in obnove prometnic morajo biti izvedene tako, da omogočajo dostop intervencijskih gasilskih vozil (osni pritiski 10 t, horizontalni in vertikalni elementi in gabariti).
Odmik objektov od zbirnih stanovanjskih cest mora zagotoviti:
– minimalno vzdrževanje cest v zimskem in letnem času
– širino cestnega telesa v skladu z veljavnimi normativi.
Dovozi in priključki na cesto omrežje morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet in da se cesta in cestni objekti ne poškodujejo. Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojnega soglasodajalca. Ob cestah se priključki predvidijo v projektih za graditev oziroma rekonstrukcijo in morajo biti izvedeni tako, da omogočijo dostop intervencijskim gasilskim vozilom (osni pritisk 10 t, horizontalni in vertikalni elementi in gabariti).
Bencinski servisi so lahko grajeni v ureditvenih območjih naselij ob izpolnjenih pogojih soglasodajalcev (odmiki, priključki na ceste, odvodnjavanje itd.).
Do vsake parcele mora biti zagotovljen dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot. Ureditev dostopa in dovoza se dovoljuje tudi preko zasebnih zemljišč, vendar mora biti v teh primerih dovoz urejen s služnostno pravico vpisano v zemljiško knjigo.
Za zagotavljanje mirujočega prometa je potrebno pri novogradnjah, dozidavah in nadzidavah ali v primeru spremembe namembnosti obstoječega objekta zagotoviti možnost parkiranja.
Za stanovanjske objekte se zagotovi poleg garažnega mesta v objektu vsaj eno parkirno mesto na zemljišču investitorja. Kolikor se v stanovanjskem objektu opravlja tudi dejavnost, je potrebno zgraditi še dodatna parkirna mesta za konkretno dejavnost.
Pri objektih različnih dejavnosti je potrebno zagotoviti primerno število parkirišč na zemljišču investitorja. Za vsako dejavnost je nujno zagotoviti vsaj dve parkirni mesti za stranke.
Število potrebnih parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti se določi v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, leto 1991).
Kolikor investitor ne more zagotoviti primernega števila parkirišč na svojem zemljišču, mora soinvestirati v bližnje javno parkirišče v proporcionalnem delu. Če v radiusu 100 m ni možno zagotoviti parkirišča, se dejavnost ne more opravljati.
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe in novozgrajeno omrežje. Minimalna komunalna oprema v ureditvenem območju obsega naprave za oskrbo s pitno vodo, elektroenergetsko omrežje, naprave cestnega prometa in hidrantno omrežje, priključitev na javno kanalizacijo oziroma izgradnjo nepretočnih in nepropustnih greznic, malih komunalnih ČN in odvoz smeti.
Na območjih z urejenim javnim vodovodnim omrežjem je obvezno priključiti nanj vse novogradnje, katerih namembnost je povezana s porabo vode in gre za individualno gradnjo, ločenih lokacij, v primeru, da obstoječe omrežje omogoča nove priključitve.
Vsa večja predvidena zazidalna območja na obstoječi vodovodni sistem ni mogoče priključiti, zaradi nezadostnih količin pitne vode in preobremenitve standarda oskrbe s pitno vodo. Na teh področjih je potrebno predvideti rekonstrukcije vodovodnega omrežja in pridobitev zadostnih novih vodnih virov. Širina rezervatov primarnih vodovodov oziroma njihov varovalni pas je 2,5 m, če ti potekajo izven cestnega telesa.
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme, pridobiti je potrebno vodno dovoljenje. Pitne vode iz vodovodnega sistema ni mogoče uporabljati v tehnološke namene.
Pri zagotavljanju zadostnih količin vode za posamezna področja, mora biti vodovodni sistem projektiran tako, da bo zagotovljena požarna varnost v skladu z zakonskimi predpisi.
Del lokacij predvidenih ureditev se nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07), zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.
l) odvajanje odpadnih voda
I. Odvajanje odpadne komunalne vode
a. Naselja opremljena z javno kanalizacijo
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo zaključeno z ustrezno čistilno napravo.
V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
Industrijska odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati prečiščena v vode ali javno kanalizacijo v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
Za del naselja, kjer ni zgrajena kanalizacija in v katerem je predvidena izgradnja kanalizacije in če celotna obremenitev, ki tam nastaja, presega 50 PE, je treba pred izdajo prvega dovoljenja za gradnjo, izdelati program komunalnega opremljanja za celotno območje predvidene gradnje.
b. Območja brez javne kanalizacije
Na območjih, kjer ni javne kanalizacije se lahko odpadna voda odvaja v:
– nepretočno, nepropustno greznico,
– malo komunalno čistilno napravo,
– če je stavba ne geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah:
– odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije, in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali
– se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici (greznici brez iztoka) oziroma mali komunalni čistilni napravi in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe.
II. Odvajanje odpadnih voda iz obstoječih stavb
Odvajanje komunalne odpadne vode v pretočne greznice ni dovoljeno razen, če gre za obstoječo pretočno greznico in še ni potekel rok iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Po predpisanem roku se morajo odpadne komunalne vode odvajati na način, opisan pod točko 1a), v primeru izgradnje javne kanalizacije ali na način, opisan pod točko 1b), v primeru območja brez javne kanalizacije.
Če območje poselitve ni opremljeno z javno kanalizacijo, morajo lastniki obstoječih stavb na območjih poselitve, katerih v skladu s predpisi ni potrebno opremiti z javno kanalizacijo, za odpadno komunalno vodo, ki nastaja v obstoječi stavbi, sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi oziroma izgraditi nepretočno greznico.
Na vodovarstvenih območjih prvega in drugega razreda pa se mora odpadna voda zbirati v nepretočnih, nepropustnih greznicah.
III. Odvajanje padavinske vode
Za naselje ali del naselja, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, je treba zagotoviti izvajanje ukrepov za zmanjševanje odvajanja količin padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo zlasti tiste, ki se odvaja s streh, ali, če je to ekonomsko upravičeno, zagotoviti odvajanje padavinske odpadne vode z ločenim kanalizacijskim omrežjem za odvajanje in čiščenje padavinske vode.
Smiselni ukrepi so:
– izvedba ponikovalnice, kjer je to mogoče,
– zadrževanje padavinske vode v zadrževanih bazenih in postopno odvajanje v javno kanalizacijo,
– izgradnja rezervoarjev za meteorne vode za lastne potrebe.
Za naselje ali del naselja, ki je opremljeno z mešano javno kanalizacijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, se mora zagotoviti ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter zajeto padavinsko odpadno vodo po končanem nalivu odvesti na čistilno napravo.
Čiste padavinske vode iz strehe je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če ponikanje ni možno in kolikor geološke razmere za to niso ugodne, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja.
Odvajanje padavinskih odpadnih voda s parkirišč in cest mora biti urejeno preko lovilca olj. V primeru izvedbe garaž v kletnih prostorih predvidenih objektov morajo biti tla teh prostorov načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za padavinske odpadne vode. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest, mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 47/07).
Ureditve gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti v skladu s predpisi. Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna in brez iztoka. Razredčena vsebina se lahko odvaža na kmetijske površine, v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in gnojil v tla in pravilnika za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju.
Gnojevka se mora takoj podorati. Deponiranje gnojevke na principu “obdelane lagune“ ni dopustno. Na kmetijska zemljišča, ki so pod varstvenim režimom zajetij pitne vode, ter pribrežna zemljišča vodotokov se tekoča vsebina gnojnih jam in gnojišč (gnojevka) ne sme odvažati. V naseljih, zaselkih in ob posameznih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se morajo urediti ali primerno sanirati v sklopu ureditve na parceli.
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati 37. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), ki določa, da na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v posebnih primerih, kadar gre za objekte grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov za rabo voda, zagotovitev varnosti in drugo.
Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. in 37. členom Zakona o vodah-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka, 5 m pri vodotokih 2. reda. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v projektni dokumentaciji označiti in kotirati.
Za vse posege v varovalnem pasu vodotokov in v območju vodotokov je potrebno po veljavni zakonodaji pridobiti vodnogospodarske smernice in vodnogospodarsko soglasje.
n) oskrba z električno energijo
Področje elektrooskrbe zahteva upoštevanje veljavnih predpisov s tega področja in zasnov elektroomrežja v strokovnih podlagah ter dolgoročni in srednjeročni družbeni plan.
Preko ureditvenega območja potekajo daljnovodi visoke napetosti, in sicer:
– obstoječi DV 110 kV Rače–Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica–Slovenske Konjice I,
– obstoječi DV 110 kV Maribor–Slovenske Konjice I.
Za potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno pri Elektru d.d., posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo. Investitorji si morajo pridobiti smernice oziroma projektne pogoje za izdelavo prostorskih aktov, ki bodo izdelani za posamezna območja, ter si k njim pridobiti mnenje oziroma soglasje k projektnim rešitvam.
V skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07) si bodo morali investitorji za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njimi predpisane pogoje.
Prav tako je potrebno za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov pridobiti pisno soglasje ELES-a. Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
Napeljave kablov preko ali v bližini fasad in objektov kulturne dediščine oziroma postavljanja električnih in podobnih drogov v bližini le-teh praviloma ni dovoljeno. Kolikor zaradi tehničnih možnosti drugače ni izvedljivo, se morajo vsi posegi izvajati v sodelovanju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Za del območja, ki se bo urejal kot občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), bo moral investitor k vlogi za pridobitev mnenja na pripravljen osnutek OPPN predložiti idejno zasnovo, v kateri bo obdelano napajanje predvidenih objektov z območja OPPN, morebitne prestavitve obstoječih elektroenergetskih vodov na območju OPPN in vključitev predvidenih objektov v elektroenergetsko omrežje. Idejno zasnovo mora investitor naročiti pri Elektru Maribor d.d. Ob naročilu le-te mora investitor priložiti dokumentacijo, s katere bo razvidna natančna lokacija in gabariti predvidenih objektov ter predvidena priključna moč le-teh.
Vso elektroenergetsko infrastrukturo (prestavitev in novogradnja energetskih vodov in objektov), je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
Pri novogradnjah in obstoječo legalno zgrajenih individualnih stanovanjskih objektih je dovoljena postavitev fotovoltaike oziroma samostojnih sevalnih elementov (SSE) do površine 140 m2 povprečne velikosti osončene strehe; na vseh ostalih novogradnjah ali obstoječih legalno zgrajenih objektih (izjema so objekti javnega značaja in industrijski objekti) je dovoljena postavitev fotovoltaike oziroma samostojnih sevalnih elementov (SSE) do površine 400 m2 povprečne velikosti osončene strehe.
Za izgradnjo sončnih elektrarn, fotovoltaike z močjo nad 50 kW na posameznem objektu (izjema so objekti javnega značaja in industrijski objekti) je potrebno izdelati OPPN.
Postavitev sončnih elektrarn, fotovoltaike kot samostojnih objektov znotraj ureditvenega območja PUP ni dovoljena.
Znotraj ureditvenih območij centralnih naselij ni dovoljena gradnja bioplinarn ter objektov in naprav za termično obdelavo odpadkov.
o) odstranjevanje odpadkov
Za vse obstoječe in novo predvidene objekte ter za dopolnilno gradnjo, je potrebno zagotoviti organiziran odvoz odpadkov na komunalno urejeno odlagališče.
Neurejena odlagališča je potrebno sanirati in urediti v prvotno stanje.
Ogrevanje na območjih obdelave PUP bo praviloma individualno, vendar je potrebno uporabljati ekološko neoporečna goriva (drva, lahko kurilno olje, plin in podobno).
V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda-voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom Zakona o vodah-1. Če gre za rabo vode po 125. členu Zakona o vodah-1, izda vodno dovoljenje Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je potrebno pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
a) Prenosno omrežje zemeljskega plina
V ureditvenem območju, kjer poteka prenosno omrežje zemeljskega plina, je potrebno upoštevati Energetski zakon (EZ-UPB2, Uradni list RS, št. 27/07) in Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 89/05).
Za poseganja v nadzorovani pas prenosnega plinovoda (2x100 m) s tlakom nad 16 bar, se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnih tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02). Za poseganja v varnostni pas prenosnega plinovoda z delovnim tlakom do vključno 16 bar, se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02).
Pri načrtovanju in projektiranju je potrebno upoštevati navedeno prenosno omrežje zemeljskega plina z vsemi omejitvami v pripadajočem nadzorovanem pasu (2x100 m) in pridobiti soglasja Geoplina plinovodi d.o.o.
b) Distribucijsko omrežje zemeljskega plina
Objekti, predvsem novogradnje, ki so locirani na območju, kjer je izvedeno distribucijsko omrežje zemeljskega plina, naj se priključijo na obstoječe omrežje, razen kolikor uporabljajo obnovljive vire energije. Koncesionar bo kot sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina za navedeni projekt izdal projektne pogoje in nato tudi soglasje k projektnim rešitvam.
Pri projektiranju objektov naj se upoštevajo obstoječi koridorji plinovodnega omrežja, kolikor obstoječega plinovodnega omrežja na območju ni, se pri projektiranju predvidijo plinovodni koridorji v cestnem svetu, lahko pa se predvidijo tudi drugje, kolikor se ugotovi, da izvedba v cestnem svetu ni možna. Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.
Ob upoštevanju obstoječih tras TK omrežja je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljavca TK voda.
Telekomunikacijski operater bo na območju Slovenske Bistrice in Zg. Polskave gradil najsodobnejšo optično oziroma širokopasovno telekomunikacijsko omrežje in temu je potrebno prilagoditi projektno dokumentacijo telekomunikacijskih priključkov posameznih objektov. Ustrezno je potrebno izvesti tudi projektno dokumentacijo notranjih instalacij posameznih objektov. Rešitve za zunanje TK priključke ter notranje optične instalacije poda upravljavec.
Pri tako izvedeni notranji instalaciji in vgrajeni dovodni omarici, bo telekomunikacijski operater izvedel priključek, preko katerega bo uporabnikom omogočal vse telekomunikacijske storitve neodvisno od vrste dovodnega prenosnega medija.
Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje telekomunikacijskega operaterja. Pri vseh posegih v prostor je potrebno predhodno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje telekomunikacijskega operaterja k projektnim rešitvam.
Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop.
Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (upoštevati minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V).
Za vsako posamezno zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalne opreme pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih stavb na zemljišču, ki je v lasti investitorja, zgradi TK kabelska kanalizacija:
– Po glavni ulici vsaj dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2 x 1,2 x 1,2 m tudi na mestih, kjer se trasa lomi in z jaški dimenzije vsak fi 600 mm pri stavbah.
– Do posameznih objektov ena cev fi 110.
Širitve pokopališč so možne v skladu z veljavno zakonodajo. Načrtovanje širitev se dimenzionira na 30-letne potrebe. Pri širitvah, ureditvah ter drugih posegih v območje pokopališča pa veljajo pogoji:
– širitve se dovoljujejo na območje proti odprtemu prostoru, ne pa v smeri naselij
– pokopališča naj imajo minimalen 10 metrski varovalni nezazidan pas
– v vplivnem pasu 100 m se pogoji bivanja in delovanja prilagodijo nemotenemu delovanju pokopališč.
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije za širitev pokopališč je potrebno poleg ureditve grobnih polj definirati tudi pogoje ureditve dostopov, poslovilnih ploščadi, ureditve prostorov za odpadke, oskrbo z vodo. Pred izdajo dovoljenj je potrebno pridobiti pozitivno soglasje pristojne službe za varstvo voda, ki opredeli pogoje glede izcednih vod.
t) ukrepi za varstvo okolja
Za zagotovitev pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno:
– zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaženjem,
– organiziranje odvoza komunalno odpadnih in sekundarnih surovin,
– sanacija neurejenih odlagališč odpadkov, njihova ureditev v prvotno stanje in namembnost ter sprotno urejanje osrednje deponije občine,
– sanacija območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečitev nastajanja novih virov v bližini stanovanj in delovnih mest,
– za zaščito pred hrupom je ob prometnicah, kjer raven hrupa presega dovoljeno raven za stanovanjsko okolje, dovoljeno izvesti zaščitne ukrepe z ozelenjenimi nasipi, živimi mejami višine do 2 m ter protihrupnimi pregradami, ki morajo biti iz naravnih materialov in ozelenjene. Izvedba teh ukrepov ni dovoljena, če ruši osnovni oblikovni koncept urejanja ulice in če onemogoča vzdrževanje ceste ali preglednosti posameznih cestnih odsekov,
– stalna kontrola virov onesnaženja zraka in preprečevanje nastajanja novih virov, ki bi onesnaževali ozračje preko meje, ki jo dopuščajo predpisi s tega področja,
– urediti ustrezno skladiščenje tekočih goriv in naftnih derivatov,
– vzdrževanje obstoječih in urejanje novih javnih zelenih površin kot so javni parki in nasadi, zelenice, varovalni zeleni pasovi,
– upoštevati vse predpise oziroma zakone s področja varstva okolja.
u) posegi na kmetijskih zemljiščih in gozdovih
Na površinah, ki so z družbenim planom opredeljene kot kmetijske površine namenjene trajni rabi za kmetijsko proizvodnjo, ni dovoljena sprememba namembnosti rabe in uporabe ljubiteljske dejavnosti.
Zemljišča na katerih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenem prostorskem aktu (v nadaljevanju v območju gozdov) je dovoljeno:
– izvajati vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah
– izvedba gozdnih učnih poti
– priprava in gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije
– postavitev stalne gozdne žičnice
– ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo, na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo
– postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna postavitev predvidena z lovsko gojitvenim načrtom.
Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor:
– ureditev planinske poti, sprehajalne poti in trim steze po obstoječih poteh
– gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, če se nahaja na prednostnem območju za gradnjo gozdnih cest, ki je določeno v gozdnogospodarskem načrtu
– postavitev premičnega čebelnjaka z razložljivimi panji.
Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, OE Maribor.
Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.
Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah (priključitev vlak na transportne poti, možnost kamionskega prevoza).
Območja varovanih gozdov in gozdov s posebnimi nameni:
Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovanih gozdov in gozdov s posebnim namenom (gozdnih rezervatih), mora biti v skladu z določili Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05) oziroma s predpisi lokalne skupnosti, če je ta območja razglasila lokalna skupnost.
Ostala območja:
Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:
– stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba,
– ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0 m.
V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma funkcije gozdov in gozdnega prostora.
Če ureditev na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.
z) ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo biti upoštevane sledeče usmeritve:
– upoštevati je potrebno naravne omejitve (poplavnost, visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje
– upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje
– upoštevati je potrebno požarno ogroženost naravnega okolja
– upoštevati je treba ukrepe varstva pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom)
– potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje
– potrebno je zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve
– potrebno je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila
– ojačitve prve plošče ali gradnja zaklonišč
– zaradi zmanjšanja požarnega tveganja se morajo upoštevati morebitni vplivi obstoječih industrijskih objektov.
Investitorji objektov, za katere bo pri pripravi projektne dokumentacije PGD potrebno upoštevanje Priloge 1 Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 ̶ odločba US in 132/06), so dolžni obvezno izdelati študije požarne varnosti, pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pa dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
IV. PODROBNEJŠI POGOJI IN MERILA ZA POSEGE V PROSTOR V ZNAČILNIH OBMOČJIH
a) stara vaška in mestna jedra
Novogradnje v okviru starih vaških in mestnih jeder niso možne, izjema so izpolnitve gradbenih vrzeli. Izjemoma je možno graditi gospodarska poslopja za kmetijske namene izven morfoloških enot na robu kmetijskih površin, kar podrobneje opredeljuje določila 7. člena tega odloka.
V vaških in mestnih jedrih so od posegov v obstoječih objektih dopustne le spremembe namembnosti ter redna vzdrževalna dela. Ti posegi se morajo izvesti v okviru obstoječih gabaritov z upoštevanjem kulturnovarstvenih pogojev in soglasij pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
Dopušča se gradnja pomožnih objektov pod splošnimi pogoji tega odloka, medtem ko postavitev kioskov ni dovoljena.
Rekonstrukcija obstoječe komunalne ureditve je dovoljena.
V okviru urejanja zelenih površin je potrebno ohranjati kmečke, sadne in zelenjavne vrtove. Prepovedano je vrtičkarstvo in sajenje neavtohtonega drevja in iglavcev.
Za vse posege v starih vaških in mestnih jedrih je obvezno pridobiti soglasja oziroma smernice Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
b) vaška naselja
V območju vaških naselij so dopustne novogradnje stanovanjskih objektov, če te zapolnjujejo gradbene vrzeli in so usklajene z obstoječo grajeno strukturo naselja. Gradnja gospodarskih poslopij in obrtnih delavnic je dopustna, če je zadoščeno splošnim pogojem ter prostorsko ureditvenih pogojev.
V območjih vaških naselij je dovoljena gradnja objektov oziroma posegi na obstoječih objektih centralnih dejavnosti za potrebe naselja in gravitacijskega območja. Posegi se lahko izvajajo v skladu s skupnimi merili in pogoji.
Sprememba namembnosti gospodarskih poslopij v stanovanje oziroma v turistične namene je dopustna pod pogojem, da ostane objekt arhitektonsko skladen z obstoječo zazidavo.
V morfoloških enotah, kjer veljajo ta določila, je možno vse ostale posege na obstoječih objektih izvajati z upoštevanjem splošnih pogojev za take posege, kar velja tudi za postavitev samostojnih pomožnih objektov.
Postavitev kioskov ni dovoljena.
Posegi s področja prometnega in komunalnega urejanja se urejajo pod splošnimi pogoji.
c) območja novejše stanovanjske gradnje
Gradnja novih stanovanjskih objektov je dovoljena, če ti zapolnjujejo gradbene vrzeli z upoštevanjem splošnih pogojev tega odloka.
Na površinah centralnih dejavnosti znotraj morfoloških enot so dovoljeni posegi, ki dopolnjujejo in izpolnjujejo zahteve po pretežnem javnem programu ter nimajo motilnih vplivov na okolje.
V območju je mogoče izvesti potrebne komunalne ureditve oziroma rekonstrukcije.
d) pogoji v proizvodno obrtnih področjih
Površine namenjene proizvodni in proizvodno obrtni dejavnosti je ob novih posegih urejati tako, da bodo posegi tudi dolgoročno upravičeni in da bodo omogočali razvoj dejavnosti ob čim manjši porabi novih površin.
Predpogoj na nove posege v prostor in širitev obstoječih kapacitet je po potrebi ekološka sanacija obstoječih dejavnosti in tehnološka izboljšava obstoječe proizvodnje.
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno pridobiti strokovno mnenje pooblaščene organizacije glede eventualnih negativnih vplivov proizvodnje ali obrti na okolje.
Spreminjanje namembnosti je dopustno, če dopolnjuje pretežno namembnost, posebno če predstavlja izboljšanje tehnologij in čistost.
Nova dejavnost ne sme imeti motečih in škodljivih vplivov na okolje.
V območju površin za proizvodnjo in obrt je potrebno zagotoviti tudi zelene površine, ki naj bodo parkovno urejene z avtohtonim zelenjem.
Postavitve pomožnih objektov in začasnih objektov so dovoljene, če ne slabšajo možnosti izkoriščenosti površin sosednjih objektov, ne zahtevajo posebnih komunalnih naprav oziroma povečave obstoječih priključkov in ne ovirajo prometa znotraj proizvodnega kompleksa.
e) posegi na območjih za potrebe obrambe
Na območjih izključne rabe za potrebe obrambe so dovoljene vse prostorske ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture za potrebe obrambe.
Na območjih možne izključne rabe za potrebe obrambe so dopustne prostorske ureditve in gradnja objektov, ki ne onemogočajo uporabo območja za potrebe obrambe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposabljanje. Za posege in gradnje v teh območjih je treba s strani Ministrstva za obrambo pridobiti smernice in mnenje pri pripravi prostorskih aktov ter soglasje pri izdaji dovoljenj za posege in gradnje.
V. VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
Na območjih varovanja naravne in kulturne dediščine ter območjih ohranjanja značilno oblikovane kulturne krajine je pri vsakem posegu potrebno sodelovanje pristojne varstvene službe.
Za izdajo kulturnovarstvenih pogojev in soglasij v zvezi s posegi na varovani kulturni dediščini je pristojen Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, medtem ko za izdajo naravovarstvenega soglasja Ministrstvo za okolje in prostor (Agencija RS za okolje).
VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE
Vsi posegi morajo biti prilagojeni stavbnemu značaju naselja in rastru poselitve.Za znamenitosti in spomenike velja najostrejši varstveni režim.
Območja karakterističnih pogledov na naselja oziroma posamezne lokacije so nezazidljiva.
Novogradnje in objekti, ki se nadzidavajo, ne smejo izstopati iz silhuete naselja.
Na območjih, ki jih urejamo s predmetnimi PUP-i, veljajo za varovanje naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov določila Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 21/92), ter dodatno evidentirano kulturno dediščino v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine. Vsi objekti in območja so vpisana v Registru nepremične kulturne dediščine (RKD) pri Ministrstvu za kulturo. Podatki o kulturni dediščini na območju naselij Slovenska Bistrica in Zgornja Polskava, ki so vpisana v register, so prikazana v kartografskem delu odloka. Podlaga za dodatno evidentirano kulturno dediščino je tudi Strokovna podlaga za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana (ZVKD, 2001).
a) Usmeritve za skupna merila in pogoje za posege v prostor
Dejavnosti je potrebno razvijati tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto. Na območjih kulturne dediščine so dopustne dejavnosti, ki ne ogrožajo varovanja, ohranjanja in vzdrževanja kulturne dediščine. Ogrožanje pomeni vzpostavitev dejavnosti, ki zahteva takšne ukrepe, da se z njimi škoduje kulturni dediščini (dejavnost, ki zahteva protihrupne ograje, dejavnost, ki zahteva gradnjo številnih novih objektov in naprav, dejavnost, ki za izvajanje potrebuje več prostora, kot ga je na območju dediščine na voljo …).
Na območjih kulturne dediščine je stopnja izkoriščenosti zemljišč podana z dejanskim stanjem. V izjemnih, za ohranitev kulturne dediščine ključnih primerih, je stopnjo izkoriščenosti zemljišč mogoče spremeniti v skladu s podrobnejšimi kulturnovarstvenimi pogoji.
Pri določanju enot urejanja prostora je njihove meje in vsebine treba prilagoditi mejam in varovanim vrednotam enot kulturne dediščine. V enotah, določenih na podlagi območij kulturne dediščine praviloma ni gradenj na lokacijah prej porušenih objektov oziroma drugih novogradenj. Enostavni objekti so dovoljeni le izjemoma v primerih, ko se njihova postavitev neopazno vključuje v ambient prostorske enote oziroma celote.
b) Usmeritve za podrobnejše pogoje in merila za posege v prostor v značilnih območjih
Tipologija zazidave na območjih nacionalne prepoznavnosti in v območjih naselbinske dediščine ter njihovih vplivnih območjih mora slediti značilnostim prostora in obstoječe grajene strukture. V morfološki analizi naj se loči avtohtono tipologijo od tiste, ki pomeni degradacijo v prostoru. Degradirana območja naj se določi kot območje prenove. Obvezni sestavni del podrobnega prostorskega akta, ki je podlaga za celovito prenovo območja zavarovanega naselbinske dediščine, kulturne krajine ali območja druge dediščine, ki je značilen del prostora in grajenih struktur, je konservatorski načrt za prenovo. V primeru celovite prenove kulturnih spomenikov je potrebno izdelati konservatorski načrt oziroma konservatorsko restavratorsko projektno nalogo.
c) Usmeritve za varstvo kulturne dediščine
Večina spomenikov z dominantno lego ima tudi vplivno območje, ki bo z novim odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov opredeljeno kot del kulturnega spomenika. Vplivno območje spomenika se lahko tudi poveča, kolikor so v bližini predvideni posegi, ki bi lahko okrnili dominantnost spomenikov.
Pristojnost priprave kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenih soglasij je vezana na določbe 28. člena ZVKD-1, ki določa, da je kulturnovarstveno soglasje (pred tem pa kulturnovarstvene pogoje) potrebno pridobiti za posege v spomenik, posege v vplivno območje spomenika, če to določa akt o razglasitvi, posege v varstvena območja dediščine ter posege v registrirano nepremično dediščino ali enoto urejanja prostora, če to določa prostorski akt.
d) Varstvene usmeritve, ki veljajo za varstvo arheološke dediščine
Na osnovi Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in ZVKD-1 je potrebno pred posegi v prostor ali pred gradnjo zagotoviti predhodne arheološke raziskave, da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine, natančneje določijo ukrepi varstva ali dediščina pred posegi nadzorovano odstrani. Območje Občine Slovenska Bistrica do sedaj še ni bilo v celoti predhodno arheološko pregledano.
Na takšnem območju je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave, ki so namenjene pridobivanju informacij o ranljivosti oziroma primernosti prostora z vidika varstva arheološke dediščine. V predelu najdišča velja enoten varstven režim, v preostalem pa varstvo zahteva arheološki nadzor nad posegi. Kolikor se pri izvedbi del na območju arheološke dediščine naleti na najdbe in pozitivno arheološko plast se dela začasno ustavijo in na stroške investitorja Zavod za varstvo kulturne dediščine izvede zaščitna arheološka izkopavanja.
(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino, niso dovoljeni.
(2) Za vse posege na objektih in v območjih kulturne dediščine, prikazanih v grafičnem prikazu, je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(3) V območjih in na objektih kulturne dediščine postavitve reklam niso dopustne.
(4) Objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine) so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina ter vplivna območja dediščine. V primeru neskladja drugih določb tega odloka z merili in pogoji za varstvo kulturne dediščine v tem členu PUP, se upoštevajo merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine (tega člena). Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino, niso dopustni.
(5) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dopustni posegi, ki bi prizadeli varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v ta namen mora biti predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine). Ti posegi so dozidave in nadzidave ter drugi posegi, ki bi bistveno spremenili zunanji izgled objekta, novogradnje objektov, rekonstrukcija objekta.
(6) Varstvo kulturne dediščine v Občini Slovenska Bistrica je opredeljeno v Strokovnih zasnovah varstva kulturne dediščine za območje Občine Slovenska Bistrica (ZVKDS OE Maribor, februar 2008). Za vsak poseg na enotah, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine je potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Območja kulturnih spomenikov, vplivnih območij kulturnih spomenikov in varstveni režimi spomenika so razvidni iz aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov na območju Občine Slovenska Bistrica.
(7) Za enote kulturne dediščine razglašene za kulturni spomenik določbe za oblikovanje ne veljajo in se upoštevajo določbe akta o razglasitvi.
(8) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih:
8.1 Za registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
– celovitost dediščine v prostoru in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
8.2 Za registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela,
– podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
8.3 Za območja registrirane kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
8.4 Za vrtnoarhitekturno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
8.5 Za registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
– avtentičnost lokacije,
– fizična pojavnost objekta in
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.
8.6 Za registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Posegi v posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma dopustni ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev ali
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Posegi in dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se arheološka najdišča ohranjajo.
Če za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele ZVKDS na podlagi poznavanja obsega in vsebine najdišča oceni, da je predhodna arheološka raziskava, s katero se dediščina pred posegi v prostor ali pred graditvijo nadzorovano odstrani, možna, je poseg v najdišča dopusten. V teh primerih velja, da je treba:
– V fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodne arheološke raziskave in raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji),
– Arheološke raziskave mora zagotoviti investitor posega (34. člen ZVKD-1).
8.7 V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
VARSTVO NARAVNE DEDIŠČINE
Na območjih, ki jih urejamo s predmetnimi PUP-i, veljajo za varovanje naravnih vrednot in dediščine določila Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 21/92).
Varujemo tudi ostale registrirane in neregistrirane naravne vrednote, v skladu s predpisi o varstvu narave. Enote registrirane naravne dediščine in naravnih vrednot je prikazana v kartografskem delu odloka.
Osnovni varstveni režimi in druga merila ter pogoje za posege v prostor opredeljujejo Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica, v katerih je v skladu z ZON podana vsebina za področje ohranjanja narave.
VI. POGOJI ZA IZRABO PROSTORA
35. člen
Na posameznih območjih (conah) so dovoljeni naslednji posegi v prostor:
A. dovoljena je gradnja individualnih stanovanjskih objektov, enostanovanjske (samostoječe hiše, vile, kmečke hiše in podobne enostanovanjske stavbe, vrstne hiše, kot so atrijske vrstne hiše ali vrstne hiše z enim stanovanjem, ki ima svojo streho in lasten vhod iz pritličja, v katerih se nahaja eno stanovanje) in dvostanovanjske stavbe (samostoječe hiše ali vrstne hiše, kot so atrijske vrstne hiše ali vrstne hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji-dvojčki), prizidave, nadzidave, adaptacije obstoječih objektov za stanovanjske namene in nadomestna gradnja dotrajanih stanovanjskih objektov; mirna obrt + obstoječe dejavnosti nadaljevati;
B. dovoljena je gradnja obrtnih, obrtno-stanovanjskih objektov, kmetijskih objektov, spremljajočih objektov ter sprememba namembnosti obstoječih objektov za obrtne in servisne dejavnosti ob upoštevanju veljavnih predpisov, povečava obstoječe obrtne delavnice (prizidava) kot nujna funkcionalna dopolnitev obstoječe dejavnosti. Vsaka povečava tehnologije mora biti podprta s potrebnimi ekološkimi mnenji in pogoji;
C. dovoljena je gradnja proizvodno obrtnih delavnic ob upoštevanju veljavnih normativov in predpisov;
D. dovoljena je družbeno usmerjena gradnja (novogradnja) večstanovanjskih objektov v smislu prostorsko-funkcionalne zaokrožitve območja, zapolnitve, prizidave, nadzidave, prenove in gradnja nadomestnih večstanovanjskih objektov ter sprememba namembnosti obstoječih prostorov za potrebe servisne dejavnosti in mirne uslužnostne obrti; dovoljeno je tudi nadaljevanje vseh že obstoječih dejavnosti;
E. dovoljena je povečava obstoječih industrijskih objektov kot nujna funkcionalna dopolnitev obstoječih dejavnosti;
F. dovoljena je gradnja nadomestnih individualnih stanovanjskih in obrtno-stanovanjskih objektov. Prizidave, nadzidave ter adaptacije obstoječih objektov za stanovanjske in obrtno- stanovanjske namene, namenjene drobni nemoteči obrti;
G. dovoljene so novogradnje, prizidave, adaptacije in nadomestne gradnje za kmetijske proizvodnje;
H. dovoljena je gradnja športno rekreacijskih objektov s spremljajočimi programi;
I. banka, trgovina, upravne zgradbe;
J. hotel, motel, penzion in podobne stavbe za nastanitev;
K. stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjske stavbe za posebne namene, stavbe za zdravstvo;
L. stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;
M. parkovne – zelene površine.
Na območjih, kjer je znotraj ureditvenega območja PUP predvideno urejanje s podrobnejšimi prostorskimi načrti, so glede na podrobnejšo namensko rabo območja predpisani sledeči pogoji za načrtovanje predmetnih OPPN:
1) OPPN predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone A, cone A,B, cone A,B,C:
FZ: | 0,4 |
| 0,6 (za enostanovanjske stavbe: vrste hiše ali dvojčke) |
Etažnost: | K+P+1+(M) |
– Oblikovanje: | – Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju 1:1 – Strehe dvokapnice, enokapnice s fotovoltaiko ali ravne strehe, ki so ekstenzivno zazelenjene oziroma s samostojnimi sevalnimi elementi (SSE) ali fotovoltaiko |
Posebni pogoji: | Na območju s parc. št. 478/1, 466, 476, 475, 702, 701, 704, 706, 470, 471, 707, 473, 712, 468, 709, 714, 715/2 vse k.o. Zg. Bistrica je pri načrtovanju OPPN potrebno upoštevati sledeče: – Ob obstoječi industrijski coni IMPOL je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na industrijsko cono IMPOL; – Ob obstoječi industrijski coni IMPOL naj se ne načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi lahko bil vpliv industrijske cone IMPOL moteč, predvsem z obremenitvami s hrupom zaradi proizvodnje in z njo povezanih procesov; – Izvedba protihrupnih ukrepov, ki je posledica nove pozidave, mora biti sestavni del komunalnega opremljanja območja. |
2) OPPN predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone A,B,E in cone A,B,E,J:
FZ za objekte cone A,B,J: | 0,6 |
Etažnost za objekte cone A,B,J: | K+P+4+(M) |
Oblikovanje: | – Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju 1:1 – Strehe dvokapnice, enokapnice oziroma ravne strehe, z možnostjo ekstenzivne zazelenitve oziroma s samostojnimi sevalnimi elementi (SSE) ali fotovoltaiko |
FZ za objekte cone E: | / |
Etažnost za objekte cone E: | K+P+2 |
Oblikovanje: | – Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju 1:1 – Strehe dvokapnice, enokapnice oziroma ravne strehe, z možnostjo ekstenzivne zazelenitve oziroma s samostojnimi sevalnimi elementi (SSE) ali fotovoltaiko |
3) OPPN predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone E:
FZ: | / |
Etažnost: | K+P+2 |
Oblikovanje: | – Je prilagojena glede na tehnološke zahteve proizvodnje |
4) OPPN predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone I,A:
FZ: | 0,6 |
Etažnost: | K+P+2 |
Oblikovanje: | – Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju 1:1 – Strehe dvokapnice, enokapnice s fotovoltaiko ali ravne strehe, ki so ekstenzivno zazelenjene oziroma s samostojnimi sevalnimi elementi (SSE) ali fotovoltaiko |
5) OPPN predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone V:
FZ: | 0,6 |
Etažnost: | K+P+4+M |
Namembnost: | – Stanovanjska, storitvena, obrtna, športna, turistična dejavnost in centralne dejavnosti |
Oblikovanje: | – Praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa v razmerju 1:1 – Strehe dvokapnice, enokapnice s fotovoltaiko ali ravne strehe, ki so ekstenzivno zazelenjene oziroma s samostojnimi sevalnimi elementi (SSE) ali fotovoltaiko |
6) OPPN predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone K,L:
FZ: | 0,6 |
Etažnost: | K+P+3 |
Oblikovanje: | Se prilagaja namembnosti objekta |
7) OPPN predvideni na območju podrobnejše namenske rabe cone D:
FZ: | 0,6 |
Etažnost: | K+P+4 +M |
Oblikovanje: | – Praviloma podolgovatega tlorisa – Strehe dvokapnice, enokapnice ali ravne strehe |
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Na osnovi navedenih pogojev se izdeluje lokacijska dokumentacija, ki mora biti po obsegu obdelave prilagojena vplivnemu območju posameznega posega, po stopnji podrobnosti in kompleksnosti pa naravi posega.
Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor zahteva podrobno ali širšo analizo prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
– za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo,
– za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje,
– za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede zaokroževanja njihovih prostorskih potreb, koder obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora,
– za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja. Analiza iz prvega odstavka tega člena se pripravi kot strokovna podlaga pred izdelavo lokacijske dokumentacije.
Občinski upravni organ v navedenih primerih lokacijsko dovoljenje za nov poseg v prostor pogojuje s predhodno ureditvijo širših prostorskih pogojev.
Sestavni del odloka so grafične priloge v merilu 1:5000, ki so v digitalni in analogni obliki.
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled pri Upravni enoti Slovenska Bistrica in Občini Slovenska Bistrica.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična in komunalna inšpekcija.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
