Na podlagi 11. člena Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (OdPUM-1, Uradni list RS, št. 28/00, 98/03, 79/04, 36/06, 137/06, 58/07, 67/08, 96/09, 17/15) in v skladu z določili 1. točke prvega odstavka 253. člena in 1. točke prvega odstavka 271. člena Statuta Univerze v Mariboru (Statut UM-UPB11, Uradni list RS, št. 44/15) sta v enakem besedilu sprejela Senat Univerze v Mariboru na 5. redni seji dne 24. 11. 2015 in Upravni odbor Univerze v Mariboru na 15. redni seji dne 23. 11. 2015
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E
V drugem odstavku 12. člena se besedilo »Študijska področja in primeroma našteti študiji, razvrščeni v skladu z Iscedovo klasifikacijo (Unesco, november 1997), na posameznih fakultetah so:« nadomesti z besedilom »Študijska področja in primeroma našteti študiji, razvrščeni v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06), na posameznih fakultetah so:«.
Spremeni se 1. točka prvega odstavka 21. člena, tako da se pri točki 1.9 besedilo »Inštitut za tehnologijo« nadomesti z besedilom »Inštitut za tehnologijo in podjetniško varstvo okolja«.
Spremeni se 3. točka prvega odstavka 21. člena tako, da se glasi:
»3 Na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo:
3.1 Inštitut za gradbeno infrastrukturo
3.2 Inštitut za operativno in konstrukcijsko gradbeništvo
3.3 Inštitut za geotehniko
3.4 Inštitut za arhitekturo in prostor
3.5 Inštitut za prometne vede
3.6 Center za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje.«
S premeni se 11. točka prvega odstavka 21. člena tako, da se glasi:
»11 Na Fakulteti za logistiko:
11.1 Inštitut za logistiko.«
Spremeni se 14. točka prvega odstavka 21. člena tako, da se glasi:
»14 Na Medicinski fakulteti:
14.1 Inštitut za fiziologijo
14.2 Inštitut za patologijo
14.3 Inštitut za javno zdravje
14.4 Inštitut za sodno medicino
14.5 Inštitut za biomedicinske vede
14.6 Inštitut za anatomijo, histologijo in embriologijo
14.7 Center za humano genetiko in farmakogenomiko
14.8 Simulacijski center
14.9. Inštitut za športno medicino
14.10 Inštitut za paliativno medicino in oskrbo.«
Doda se nova 16. točka prvega odstavka 21. člena, ki glasi:
»16 Na Fakulteti za turizem:
16.1 Inštitut za turizem
16.2 Medpodjetniški izobraževalni center
16.3 Mednarodni center za eksperimentalne raziskave v turizmu FT UM.«
Drugi odstavek 21. člena se briše.
Spremeni se prvi odstavek 183. člena, tako da se glasi:
»Nazivi visokošolskih sodelavcev so: asistent, bibliotekar, strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec, strokovni svetnik in učitelj veščin (npr. učitelj tujega jezika, učitelj športne vzgoje, učitelj glasbenega instrumenta).«
Drugi odstavek, tretji odstavek in četrti odstavek 184. člena se brišejo.
Za prvim odstavkom 184. člena se doda nov drugi odstavek, ki glasi:
»Do sprejetja pravilnika o priznanju pomembnih umetniških del velja, da kdor izpolnjuje pogoje za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja umetniških disciplin za določeno področje, ima z izvolitvijo v naziv priznana umetniška dela za to področje.«
Spremeni se 185. člen, tako da se glasi:
»Visokošolski učitelji, z izjemo rednih profesorjev, so izvoljeni v naziv za obdobje petih let (v nadaljevanju: izvolitveno obdobje). Znanstveni sodelavci in višji znanstveni sodelavci so izvoljeni v naziv za obdobje petih let. Ob poteku te dobe so lahko ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določajo zakon in merila, ponovno voljeni.
Redni profesorji in znanstveni svetniki so izvoljeni v trajni naziv.
Če univerza zaostri merila za izvolitev v naziva rednega profesorja in znanstvenega svetnika, lahko redni profesorji in znanstveni svetniki, izvoljeni po prejšnjih merilih, zahtevajo ponovno izvolitev v naziv po novih merilih.«
Spremeni se 186. člen, tako da se glasi:
»Na drugih univerzah oziroma v tujini pridobljene nazive univerza prizna v skladu z merili in po postopku, določenim s splošnim aktom. Priznavanje enakovrednega naziva velja za enako dobo, kot velja pridobljena izvolitev v naziv na drugem visokošolskem zavodu oziroma največ za dobo izvolitve v naziv, kot jo določajo merila. Univerza v Mariboru lahko v sporazumih s posameznimi visokošolskimi zavodi uredi priznavanje nazivov drugače.«
Spremeni se 187. člen Statuta UM tako, da se glasi:
»Visokošolski sodelavci, z izjemo asistentov, so izvoljeni v trajni naziv.
Asistenti so izvoljeni v naziv za obdobje treh let. Asistent je v ta naziv lahko voljen največ trikrat, izjemoma, na utemeljen predlog senata članice UM, po predhodnem soglasju Senata UM, še za eno triletno dobo.«
Spremeni se 187.a člen tako, da se glasi:
»Izvolitvena doba visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se lahko podaljša za čas odsotnosti z dela zaradi starševskega dopusta, služenja vojaškega roka, opravljanja funkcije na državnem ali mednarodnem nivoju v okviru zaposlitve izven UM ali če ima oseba dolgotrajne zdravstvene težave. Pogoj za podaljšanje je pozitivno mnenje Senata članice univerze, na kateri je oseba zaposlena, v primeru opravljanja funkcije na državnem ali mednarodnem nivoju pa Senata univerze.
Odločbo o podaljšanju izvolitvene dobe izda na predlog visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca dekan članice, na kateri je visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski sodelavec voljen, v primeru sprejetja odločitve na Senatu univerze pa rektor univerze.
Kandidat ima pravico do podaljšanja izvolitvene dobe, kolikor je razlog za podaljšanje obstajal v času veljavne izvolitve v naziv in kandidat pravico uveljavlja pred potekom iste izvolitve v naziv.
Nastop razloga podaljšanja se upošteva največ od pričetka izvolitve v naziv, v okviru katere kandidat uveljavlja svojo pravico. V nobenem primeru skupno podaljšanje ne more biti daljše od izvolitvene dobe, ki jo določajo merila za izvolitve v naziv.«
188. člen se briše.
Spremeni se 189.a člen tako, da se glasi:
»Kolikor visokošolski učitelj, znanstveni delavec oziroma visokošolski sodelavec odda vlogo za izvolitev v naziv pravočasno (najkasneje 6 mesecev pred potekom izvolitve), lahko do dokončnosti postopka za pridobitev naziva opravlja dosedanje pedagoško in raziskovalno delo, kljub poteku veljavne izvolitve v naziv.
Kolikor kandidat v postopku izvolitve vloge ne odda pravočasno, vendar še ima veljavno izvolitev v naziv, lahko Senat članice na podlagi njegovega predloga izda sklep, da se kandidatu dovoli opravljanje dosedanjega pedagoškega in raziskovalnega dela, in sicer najdlje do dokončnosti postopka izvolitve v naziv v okviru Univerze v Mariboru. Kandidat in Senat članice morata podati razloge, zakaj vloga ni bila oddana pravočasno.
Kolikor so izpolnjeni pogoji iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, se šteje, da delavec izpolnjuje zakonske pogoje za zasedbo delovnega mesta.«
Spremeni se 190. člen tako, da se glasi:
»V nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, razen v naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika, volijo Senati članic univerze po postopku, ki je določen v tem Statutu in splošnem aktu. Redne profesorje in znanstvene svetnike voli Senat univerze po postopku, ki je določen v tem Statutu in splošnem aktu.
Postopke izvolitev v naziv predpiše s posebnim splošnim aktom Senat univerze. V postopku habilitacije se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor ni s tem statutom ali splošnim aktom določeno drugače oziroma kolikor postopki niso drugače določeni, kot jih določa Zakon o splošnem upravnem postopku.«
Spremeni se drugi odstavek 191. člena tako, da se glasi:
»Postopek za izvolitev se prične z dnem vložitve vloge s strani kandidata.«
Prvi odstavek 191.a člena se briše.
Spremeni se 192. člen tako, da se glasi:
»Vloga mora biti popolna in razumljiva, da jo organ lahko obravnava. Če je vloga nepopolna, nerazumljiva ali ni pravilno sestavljena, strokovna služba univerze pozove kandidata, da pomanjkljivosti odpravi v roku, določenem v zahtevi za dopolnitev. Če kandidat pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku, rektor univerze s sklepom vlogo zavrže. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na Senat Univerze v Mariboru. Rok za vložitev pritožbe je v petnajstih dneh od dneva, ko je bil vročen sklep, ki se izpodbija.
V primeru umika vloge s strani kandidata v postopku izvolitve v naziv, izda rektor univerze sklep, da se postopek ustavi.«
193. člen se briše.
Doda se nov prvi odstavek dosedanjega 193.a člena, ki glasi:
»Strokovne poročevalce imenuje Senat članice, pristojna komisija ali rektor univerze.«
Dosedanji prvi odstavek 193.a člena postane drugi odstavek.
Spremeni se 194. člen tako, da se glasi:
»Pred odločanjem o izvolitvi v naziv je potrebno pridobiti mnenje strokovnih poročevalcev.
Pri kandidatih, ki so v obdobju zadnje izvolitve sodelovali v pedagoškem procesu ali se prvič volijo v naziv visokošolskega učitelja, je potrebno pred odločanjem o izvolitvi v naziv pridobiti mnenje o pedagoški usposobljenosti. Pedagoška usposobljenost se pri prvi izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja izkazuje s preizkusnim predavanjem.
S posebnim splošnim aktom se lahko predpiše način in obseg pedagoško andragoškega usposabljanja.
Pri vsaki izvolitvi visokošolskega učitelja ali visokošolskega sodelavca v višji naziv ali ponovni izvolitvi se pedagoška usposobljenost presoja na podlagi portfolia pedagoške usposobljenosti in mnenja študentskega sveta, ki temelji na rezultatih študentske ankete.«
Spremeni se 195. člen, tako da se glasi:
»Študentski svet članice univerze poda mnenje o pedagoški usposobljenosti kandidata.
Študentski svet članice glasuje o pozitivnem mnenju študentov. Kolikor pozitivno mnenje ni izglasovano, se šteje, da je podano negativno mnenje študentov. V primeru izdaje negativnega mnenja mora študentski svet le-to podrobno obrazložiti. Kolikor študentski svet članice svojega mnenja ne poda v roku se šteje, da je mnenje pozitivno.
Kandidat ima pravico zoper negativno mnenje vložiti pritožbo na Študentski svet univerze. Če Študentski svet univerze o pritožbi ne odloči v roku se šteje, da je odločeno v korist kandidata. Če Študentski svet univerze pritožbi ne ugodi, se šteje, da je podano negativno mnenje študentov.
V primeru, da je v postopku podano negativno mnenje Študentskega sveta o pedagoški usposobljenosti kandidata, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, se mora ob odločanju o izvolitvi pristojni organ izreči z vsebinskimi razlogi, ki morajo biti povzeti v odločbi organa.«
Spremeni se 196. člen tako, da se glasi:
»Če se kandidat prvič voli v naziv, habilitacijsko področje ali prvič v višji naziv visokošolskega učitelja ali znanstvenega delavca, si mora Senat članice univerze predhodno pridobiti soglasje Senata univerze.
Kolikor je bilo v postopku podano negativno mnenje študentskega sveta o pedagoški usposobljenosti kandidata, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, si mora Senat članice univerze predhodno pridobiti soglasje Senata univerze. V tem primeru Senat univerze o predhodnem soglasju odloča z večino glasov vseh članov.
Izvolitev se izvede na Senatu članice.
V primeru izvolitve rednih profesorjev in znanstvenih svetnikov se izvolitev izvede na Senatu univerze. V primeru negativnega mnenja študentskega sveta o pedagoški usposobljenosti kandidata, ki kandidira na mesto rednega profesorja, in kjer se mnenje več ne more izpodbijati s pritožbo, Senat univerze o izvolitvi odloča z večino glasov vseh članov.«
Drugi odstavek, tretji odstavek in četrti odstavek 197. člena se brišejo.
Prvi odstavek 198. člena se briše.
Dodata se nov prvi odstavek in drugi odstavek 198. člena, ki glasita:
»Izvolitev v naziv je izraz avtonomne akademske presoje kandidatovega dela, strokovnih, umetniških in pedagoških usposobljenosti. Izpolnjevanje pogojev za izvolitev po merilih za izvolitev v nazive je le pogoj za obravnavo prošnje kandidata za izvolitev v naziv in ne ustvarja nobene avtomatične pravice do izvolitve.
Pristojni organ izbere v postopku izvolitve v naziv na temelju svoje diskrecijske pravice odločitev, ki temelji na osebnostni, pedagoški, strokovni ter znanstveni primernosti in ki jo glede na konkretni primer šteje za najbolj primerno in strokovno in jo kot takšno obrazloži oziroma podpre z navedbo dejstev in dokazov, ki so bili ugotovljeni v postopku.«
Dosedanji drugi odstavek 198. člena postane tretji odstavek in se spremeni tako, da se besedilo »V primeru, če soglasje ni podano, ne obstojijo procesne predpostavke za nadaljevanje postopka izvolitve.« nadomesti z besedilom »V primeru, če soglasje ni podano, vlogo kandidata Senat članice zavrne.«
Spremeni se drugi odstavek 199. člena tako, da se glasi:
»O podaljšanju rokov odloča oseba, ki vodi postopek.«
Spremeni se 200. člen tako, da se glasi:
»Na predlog organov, komisij ali poročevalcev lahko strokovna služba univerze kandidata naknadno pozove k dopolnitvi vloge.
Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od dveh mesecev.
Če kandidat zahtevane dokumentacije v določenem roku ne dopolni, se šteje, da je predlog za izvolitev umaknil.«
Prvi odstavek 258. člena se spremeni tako, da se doda točka »7. Komisija za trajnostno in družbeno odgovorno univerzo (KTDOU)«.
Doda se 263. člen, ki se glasi:
»Komisija za trajnostno in družbeno odgovorno univerzo (KTDOU) v skladu s strategijo razvoja univerze obravnava predloge, ki bodo zagotavljali upoštevanje načel družbene odgovornosti pri vseh aktivnostih univerze: poučevanju in učenju ter znanstvenoraziskovalnem in umetniškem delu, upravljanju in vodenju vseh procesov in sistemov na univerzi ter sodelovanju univerze z okoljem na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni.
Komisijo za trajnostno in družbeno odgovorno univerzo sestavljajo pristojni prorektor kot predsednik komisije in po en predstavnik vsake članice, druge članice in rektorata, ki jih imenujejo senati članic univerze, strokovni sveti drugih članic oziroma glavni tajnik univerze ter najmanj ena petina študentov, ki jih imenuje Študentski svet univerze.«
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Igor Tičar l.r. | Predsednik Upravnega odbora Univerze v Mariboru prof. dr. Bojan Škof l.r. |
