Kolektivno pogodbo za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa sklenejo:
Javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., Kotnikova 19/a, Ljubljana, ki ga zastopa Srečko Janša, univ. dipl. inž., direktor javnega podjetja (v nadaljevanju: delodajalec),
in
SAITS Sindikat aeronavtičnih informacijskih in tehničnih služb, ki ga zastopa Radoš Dick, predsednik sindikata,
SATS Sindikat aeronavtične tehnične službe, ki ga zastopa Aleksander Žerljal, predsednik sindikata, in
SSKL Samostojni sindikat kontrolorjev letanja RS, ki ga zastopa Jan Jolič, predsednik sindikata,
(v nadaljevanju: sindikati),
ter
Združenje delodajalcev Slovenije, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa generalni sekretar mag. Samo Hribar Milič.
Pogodbene stranke uvodoma ugotavljajo:
– da Zakon o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (Uradni list RS, št. 101/03 in 110/05) v 5. členu določa, da Kolektivno pogodbo za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa sklenejo v imenu zaposlenih v javnem podjetju sindikati služb letalskih informacij, služb zračnega prometa in službe letalskih telekomunikacij, v imenu delodajalca pa direktor javnega podjetja, po predhodnem soglasju Vlade RS;
– da so podpisniki te kolektivne pogodbe delodajalec in sindikati, da pa delodajalec podpiše kolektivno pogodbo na podlagi predhodnega soglasja Vlade RS;
– da se dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa v RS izvaja za celotni zračni prostor v Republiki Sloveniji le pri delodajalcu in da panožna kolektivna pogodbe za to dejavnost ne obstoja;
– da je podpisnik te kolektivne pogodbe kot predstavnik delodajalca tudi Združenje delodajalcev Slovenije.
K O L E K T I V N A P O G O D B A
za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa
Krajevna in stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
Ta kolektivna pogodba velja za podpisnike in delodajalce, ki opravljajo dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa, ki je po standardni klasifikaciji dejavnosti navedena kot ena od dejavnosti pod šifro 63.230 – Druge pomožne dejavnosti v zračnem prometu.
Osebna veljavnost kolektivne pogodbe
Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz predhodnega člena, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, ter tudi za pripravnike in prostovoljce pripravnike ter vajence, učence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.
Ta kolektivna pogodba ne velja za poslovodne osebe, razen če je s pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe drugače dogovorjeno.
Ta kolektivna pogodba ne velja za delavce, ki so v internih aktih delodajalca opredeljeni kot delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, razen če ni s to kolektivno pogodbo določeno drugače.
Časovna veljavnost kolektivne pogodbe
Ta kolektivna pogodba se sklepa za dve leti.
Če nobena od strank tri mesece pred vsakokratnim iztekom roka veljavnosti te kolektivne pogodbe ne predlaga sprememb oziroma dopolnitev, se njena veljavnost podaljša za eno leto.
Če ena od strank pravočasno predlaga spremembe oziroma dopolnitve te kolektivne pogodbe in če do uskladitve ne pride do izteka roka veljavnosti, se kolektivna pogodba avtomatično podaljša do sklenitve spremenjene oziroma dopolnjene kolektivne pogodbe.
Vsebina kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba obsega splošne določbe, normativni del, arbitražno reševanje delovnih sporov, obligacijski del, določbe o plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter prehodne in končne določbe.
Splošne določbe se nanašajo na veljavnost kolektivne pogodbe.
V normativnem delu kolektivna pogodba ureja sklenitev delovnega razmerja in pogodbe o zaposlitvi, pripravništvo, posebnosti glede začetnikov in učencev, izvajalce funkcionalnega usposabljanja, druge primere pogodbenih obveznosti delavcev, zavarovanje delavcev, posebne pravice delavcev iz naslova dovoljenj za delo, pravice, izobraževanje, disciplinsko in odškodninsko odgovornost ter druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med delavci in delodajalci.
S to kolektivno pogodbo se ureja arbitražno reševanje individualnih delovnih sporov in način reševanja kolektivnih delovnih sporov.
Obligacijski del ureja status sindikata, stavko, pravice in obveznosti strank, ki so sklenile to pogodbo, ter način spremembe oziroma dopolnitve te pogodbe, odpoved, sklenitev nove kolektivne pogodbe in razlago kolektivne pogodbe.
Z določbami o plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja se urejajo plače, nadomestila plače, dodatki k plači in drugi prejemki delavcev iz naslova delovnega razmerja.
V prehodnih in končnih določbah je dogovorjen nominalni dodatek k plači, izhodiščna plača, roki za sprejem aktov, določenih v tej kolektivni pogodbi, uporaba plačilnih razredov, urejanje nekaterih vprašanj v kolektivni pogodbi na ravni podjetja, prenehanje veljavnosti posameznih členov Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in uveljavitev te kolektivne pogodbe
Za pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in delodajalca, ki niso urejene s to kolektivno pogodbo, se neposredno uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih in drugih predpisov ter aktov, ki urejajo pravice in odgovornosti delavcev in delodajalcev iz dela in na podlagi dela.
5. člen
Delovna mesta se razvrščajo v osem tarifnih razredov glede na zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe, določeno v internem Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
Tarifni razredi so naslednji:
I. tarifni razred: enostavna dela (delovna mesta, za katera se zahteva osnovna šola brez kakršnega koli priučevanja);
II. tarifni razred: manj zahtevna dela (delovna mesta, za katera se poleg osnovne šole zahteva še eno- do šestmesečni tečaj);
III. tarifni razred: srednje zahtevna dela (delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja);
IV. tarifni razred: zahtevna dela (delovna mesta, za katera se zahteva 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja);
V. tarifni razred: zahtevnejša dela (delovna mesta, za katera se zahteva 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja);
VI. tarifni razred: zelo zahtevna dela (delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba);
VII. tarifni razred: visoko zahtevna dela (delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna (VII/1) ali visoka univerzitetna izobrazba (VII/2);
VIII. tarifni razred: izjemno pomembna in najbolj zahtevna dela (delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija in državni pravniški izpit po končanem visokem strokovnem izobraževanju ali univerzitetnem izobraževanju).
V Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest so lahko določene alternativne zahteve za zasedbo posameznega delovnega mesta.
Delodajalec je dolžan pred sprejemom Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih spremembah in dopolnitvah opraviti skupno posvetovanje s Svetom delavcev in pridobiti mnenje sindikatov.
Sklenitev delovnega razmerja
Delovno razmerje se sklene na podlagi javne objave prostega delovnega mesta. Izjeme od obveznosti javne objave prostega delovnega mesta so določene v ZDR.
Pred objavo prostega delovnega mesta lahko delodajalec preveri, ali je mogoče delovno mesto zasesti z že zaposlenim delavcem, ki mora z zasedbo prostega delovnega mesta soglašati.
Delodajalec je pri izbiri kandidata za sklenitev delovnega razmerja samostojen. Pri svoji odločitvi je dolžan spoštovati:
– prepoved diskriminacije, kakor to določa ZDR,
– rezultate preizkusa znanja oziroma sposobnosti kandidatov, če se po analizi vlog in opravljenih razgovorih odloči tudi za tak preizkus,
– specifične osebnostne lastnosti kandidatov,
– predhodno ugotovljeno zdravstveno sposobnost,
– rezultate testiranja za delovna mesta, za katera je to predvideno v opisu delovnega mesta,
– pri delavcih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in pri delavcih, ki vodijo organizacijske enote, poznavanje delovnega področja in obvladovanje znanj, potrebnih za vodenje.
Odločitev glede izbire kandidatov, ki bodo sklenili delovno razmerje kot začetniki in se usposabljali za delo na delovnih mestih, za katere je predpisana licenca, dovoljenje za delo, pooblastilo ali rating, sprejme direktor na podlagi mnenja komisije, ki vodi postopek objave, preverja rezultate zdravstvene sposobnosti, psihofizične sposobnosti in rezultate opravljenega testa. Ne glede na mnenje komisije lahko direktor sprejme drugačno odločitev.
Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje direktor. V komisiji morajo biti:
– vodja sektorja, za katerega se objavlja prosto delovno mesto, ali drug delavec, ki ga določi vodja sektorja,
– vodja službe za kadrovske in organizacijske zadeve ali drug delavec, ki ga določi vodja službe za kadrovske in organizacijske zadeve,
– inštruktor z dovoljenjem za delo za objavljeno delovno mesto,
– predstavnik Sveta delavcev.
Delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi je sklenjena, ko jo podpišeta delavec in delodajalec.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, za določen čas pa v primerih, ki jih dovoljujeta ZDR in ta kolektivna pogodba.
Delodajalec je dolžan delavcu prijaviti obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi glede navedenih zavarovanj in mu izročiti kopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela. Delavec mora potrditi prejem fotokopije prijave s svojim podpisom.
Ob podpisu pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec seznaniti delavca z vsebino te kolektivne pogodbe in z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi, tako da mu ob podpisu pogodbe o zaposlitvi izroči kopijo obeh dokumentov.
V pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec določita pravice in obveznosti v skladu z ZDR, to kolektivno pogodbo in drugimi veljavnimi splošnimi akti.
Sprememba delovnega mesta
Pogodba o zaposlitvi se sklene na novo v naslednjih primerih:
– kadar se med trajanjem delovnega razmerja spremeni delovno mesto,
– kadar se spremeni določilo o času trajanja delovnega razmerja,
– kadar se spremeni določilo glede polnega ali krajšega delovnega časa,
– ob odpovedi delovnega razmerja s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
V vseh drugih primerih sprememb in dopolnitev pogodbe o zaposlitvi se sklene dodatek k pogodbi o zaposlitvi.
Drugi primeri sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Drugi primeri sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas so:
– sklenitev pogodbe o zaposlitvi pripravnika za največ 1 leto;
– sklenitev pogodbe o zaposlitvi z začetniki in učenci, za čas, ko se delavec usposablja za pridobitev ustreznega dovoljenja, ki ne more biti daljši od 18 mesecev; po pridobitvi ustreznega dovoljenja se s tem delavcem sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas;
– sklenitev pogodbe o zaposlitvi za največ dve leti, če delavec prevzame naloge drugega delovnega mesta. Taka pogodba o zaposlitvi mora vsebovati klavzulo, da ima delavec po preteku dveh let oziroma po poteku pogodbe o zaposlitvi, če z njim ni sklenjena pogodba o zaposlitvi za tako delovno mesto za nedoločen čas, pravico delati na delovnem mestu, na katerem je delal prej, pod enakimi pogoji.
Če delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi iz druge alinee prvega odstavka tega člena, ne pridobi ustreznega dovoljenja v roku, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, mu delovno razmerje preneha z dnem prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
1) Določitev poskusnega dela
V pogodbi o zaposlitvi se delavec in delodajalec lahko dogovorita o poskusnem delu, določita trajanje poskusnega dela in način spremljanja.
Trajanje poskusnega dela za posamezno delovno mesto:
– za delovna mesta do vključno V. stopnje strokovne izobrazbe do štiri mesece,
– za delovna mesta VI. stopnje strokovne izobrazbe do pet mesecev,
– za delovna mesta VII. stopnje strokovne izobrazbe do šest mesecev.
Pripravništvo in poskusno delo se med seboj izključujeta.
Začetniki in učenci nimajo poskusnega dela.
Poskusno delo se lahko podaljša zaradi daljše začasne odsotnosti z dela.
2) Način spremljanja poskusnega dela
Poskusno delo spremlja tričlanska komisija, ki jo imenuje direktor. Člani komisije morajo imeti najmanj tako stopnjo izobrazbe, kakor jo ima delavec, čigar delo spremljajo med poskusnim delom. Če je poskusno delo dogovorjeno za delovno mesto na področju kontrole zračnega prometa, za člane komisije ni pogoj stopnja izobrazbe, ampak ustrezno dovoljenje za delo.
Komisija spremlja delo delavca med poskusno dobo in najmanj 5 dni pred njegovim potekom pripravi oceno poskusnega dela delavca. Ocena je lahko uspešno ali neuspešno opravljeno poskusno delo.
Če je delavec ni uspešno opravil poskusnega dela, je to razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.
Če delavec po svoji volji odpove pogodbo o zaposlitvi med trajanjem poskusnega dela, velja sedemdnevni odpovedni rok.
Pripravništvo pri delodajalcu ni obvezno.
Delodajalec lahko na podlagi posebnega sklepa zaposli osebo, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju za določen čas, kot pripravnika, skladno z določili zakona o delovnih razmerjih.
Pogodba o zaposlitvi pripravnika se ne more skleniti za tista delovna mesta, za katera je potrebno ustrezno dovoljenje za delo.
Pripravništvo se glede na stopnjo strokovne izobrazbe določi v naslednjem trajanju:
– za dela do vključno V. stopnje strokovne izobrazbe – 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe – 9 mesecev,
– za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe – 12 mesecev.
Pripravništvo se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar največ za polovico.
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kakor pripravnik in najmanj pet let delovnih izkušenj. Mentorja imenuje direktor.
Mentor usmerja delo pripravnika, mu daje pojasnila in obrazložitve ter ga seznanja z načini in postopki dela. V okviru pripravništva je mentor dolžan pripravnika seznaniti tudi z dejavnostjo javnega podjetja, veljavno zakonodajo, ki se nanaša na javno podjetje, to kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi akti ter pričakovanji delodajalca glede njegovega ravnanja in obnašanja med trajanjem delovnega razmerja.
Med pripravništvom pripravnik vodidnevnik pripravništva.
Mentor izdela poročilo o pripravnikovem delu, ki ga zaključi z oceno dela pripravnika. Pripravnik je lahko ocenjen z oceno uspešno ali neuspešno, glede na to, kako uspešno je opravil pripravništvo. Mentor pripravi ceno najmanj 10 dni pred potekom pripravniške dobe. Na podlagi ocene mentorja, da je pripravnik uspešno opravil pripravništvo, direktor imenuje komisijo, ki preveri znanje pripravnika in oceni strokovno usposobljenost pripravnika.
Pogodba o zaposlitvi se z delavcem, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, lahko sklene tudi brez opravljanja pripravništva, glede na usposobljenost delavca in zahteve delovnega mesta, če se njegova usposobljenost lahko ugotovi na podlagi dela pri delodajalcu, ki ga je delavec opravljal kot dijak ali študent ali na podlagi podjemne pogodbe.
Pripravništva ni treba opravljati delavcu, ki je na podlagi izobraževanja med trajanjem delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
Pogodba o zaposlitvi z delavcem začetnikom oziroma učencem se sklene z delavcem, ki sklene delovno razmerje za delovno mesto na področju kontrole zračnega prometa, za katerega je predpisano ustrezno dovoljenje za delo, delavec pa takega dovoljenja še nima.
Začetnik je delavec, ki se usposablja za delovno mesto po predpisanem programu usposabljanja od dneva sklenitve delovnega razmerja do zaključka teoretičnega dela usposabljanja.
Učenec je delavec, ki se usposablja za delovno mesto po predpisanem programu usposabljanja od dneva začetka praktičnega dela usposabljanja na delovnem mestu do pridobitve ustreznega dovoljenja za delo.
Pogodba o zaposlitvi z začetnikom in učencem vključuje tudi določbe glede usposabljanja ter obveznosti delodajalca in delavca glede usposabljanja in sklenitve delovnega razmerja po pridobitvi ustreznega dovoljenja v skladu s to kolektivno pogodbo.
Predavatelji, trenerji, inštruktorji
Predavatelji, trenerji in inštruktorji po tej kolektivni pogodbi so tisti delavci, ki izvajajo funkcionalno usposabljanje osebja kontrole zračnega prometa.
Predavatelj je delavec, ki izvaja predavanja v okviru teoretičnega dela usposabljanja delavcev, po predpisanem programu usposabljanja za posamezna delovna mesta.
Trener je delavec, ki izvaja strokovno usposabljanje delavcev (trening) po predpisanem programu usposabljanja za posamezno delovno mesto. Za trenerja ni pogoj, da ima dovoljenje za delo inštruktorja. Trener mora imeti znanja in sposobnosti za izvajanje treninga, kar izkazuje z veljavnim dovoljenjem za delo in delovnimi izkušnjami.
Trening se lahko izvaja na simulatorju ali na nedelujočem sistemu oziroma napravi in na delovnem mestu.
Inštruktor je delavec, ki ima dovoljenje za delo inštruktorja in izvaja strokovno usposabljanje delavcev na delovnem mestu, po predpisanem programu usposabljanja za posamezno delovno mesto ali na podlagi drugih aktov, ki predpisujejo usposabljanje delavca na delovnem mestu. Inštruktor lahko izvaja tudi vse naloge trenerja.
Delodajalec mora določiti pravila za izvajanje funkcionalnega usposabljanja, s katerimi določi merila za izvajanje predavanj in treningov.
Primeri in pogoji za opravljanje drugega dela
Delavec mora opravljati tudi drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi, v naslednjih primerih:
– če operativnemu delavcu s področja kontrole zračnega prometa poteče dovoljenjein ga do roka veljavnosti ne podaljša, največ do treh mesecev; po preteku treh mesecev delodajalec ponudi delavcu novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in usposobljenosti,
– v primeru uvajanja novih delovnih procesov, naprav in sistemov ter izboljšav, in sicer v trajanjunajveč 30 dni v obdobju treh mesecev.
Delavec in delodajalec se lahko dogovorita, da delavec opravlja tudi drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi, v naslednjih primerih:
– kadar je treba nadomestiti začasno odsotne delavce v okviru organizacijske enote, kjer je razporejen, v obsegu, kakor je usposobljen, največ do 1 leta,
– zaradi začasno povečanega obsega dela v okviru organizacijske enote, kjer je razporejen, v obsegu, kakor je usposobljen, in sicer v trajanju največ 30 dni v obdobju treh mesecev.
Delavec ne more opravljati drugega dela, če nima ustreznega dovoljenja za tako delo.
Napotitev na delo v drug kraj
Kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi je širše določen in vključuje vse lokacije delodajalca, ki so določene v internem Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
Napotitev na delo v drug kraj je pisna. Delavec mora pisno obvestilo o napotitvi na delo v drug kraj prejeti najmanj 5 dni pred napotitvijo.
Napotitev delavca na delo v drug kraj od njegove stalne lokacija dela, je mogoča le za opravljanje tistih del, ki so določena v pogodbi o zaposlitvi in ne zahtevajo dodatnega izobraževanja, in velja za pravilno in zakonito, če je delavcu omogočen prihod in odhod na delo v skupnem trajanju do treh ur z javnim prevoznim sredstvom ali v soglasju z zaposlenim, če za prevoz uporablja lastni avtomobil.
Kadar pogoji iz drugega odstavka tega člena niso izpolnjeni, je napotitev delavca v drug kraj od njegove stalne lokacije dela mogoča le s soglasjem delavca.
Napotitev na delo v drug kraj v skladu s tem členom lahko traja največ do 10 dni v enem mesecu in največ 6 zaporednih mesecev.
Napotitev na delo v drug kraj v skladu s tem členom ne velja za službeno pot. Delavec je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela.
Če delavcu ni omogočen prihod in odhod na delo oziroma z dela po določbah tega člena v skupnem trajanju treh ur ali če delodajalec ugotovi, da je ustrezneje delavcu zagotoviti prenočišče, zagotovi delavcu prenočišče in plača dnevnico za odsotnost od 8 do 12 ur.
Dolžina odpovednega roka, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec
Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, je odpovedni rok 30 dni.
Daljši odpovedni rok, kadar pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delavec, je lahko dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov Merila za določitev večjega števila presežnih delavcev
Poleg obveznosti, ki jih določa zakon, mora delodajalec v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov obvestiti sindikat o analizi stanja z obrazložitvijo razlogov za prenehanje potreb po delu večjega števila delavcev.
Po posvetovanju med delodajalcem in sindikati se določijo merila in druge okoliščine za določitev delavcev, ki jim preneha delovno razmerje iz poslovnih razlogov.
Licence, dovoljenja za delo, pooblastila ali ratingi (dovoljenje za delo)
Delavec, ki za izvajanje svojih nalog potrebuje predpisano dovoljenje za delo, je osebno odgovoren, da pravočasno vloži potrebne dokumente za pridobitev dovoljenja in vzdrževanje njegove veljavnosti. Stroški za izdajo, obnovo in dopolnitev dovoljenj gredo v breme delodajalca.
Delodajalec plača stroške predhodnega preventivnega zdravniškega pregleda, ko delavec prvič sklene delovno razmerje, med trajanjem delovnega razmerja pa obdobne preventivne zdravniške preglede v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest.
Delodajalec plača predhodne, obdobne in specialne zdravniške preglede delavcem s področja kontrole zračnega prometa, ki so pogoj za pridobitev in vzdrževanje dovoljenj za delo.
Zdravniške preglede iz prvega in drugega odstavka tega člena mora delavec opraviti pri izvajalcu, ki ga določi delodajalec. Obdobne zdravniške preglede po Zakonu o letalstvu lahko delavci opravijo tudi pri drugem izvajalcu, ki ima licenco za opravljanje takih pregledov. Pregled mora v tem primeru delavec opraviti izven delovnega časa, v svojem prostem času, delodajalec pa ne plača nobenih stroškov takega pregleda.
Zdravniški pregled mora biti organiziran v času načrtovane delovne obveznosti. Zdravniški pregled ne velja za službeno pot. Čas, ki ga delavec porabi za zdravniški pregled, se šteje delavcu, kakor da bi delal.
Če delavec opravi zdravniški pregled pred prihodom na delo, delodajalec plača delavcu prevozne stroške v višini stroškov za prevoz na delo in z dela od kraja, od koder se delavec vozi dnevno na delo, do sedeža izvajalca, ki opravlja zdravniški pregled, in na delovno mesto. Če delavec opravi zdravniški pregled med delovnim časom, mu delodajalec plača stroške prevoza od sedeža delodajalca, kjer ima delavec stalno lokacijo delovnega mesta po pogodbi o zaposlitvi, do sedeža izvajalca in nazaj.
Če je izvajalec zdravniškega pregleda v Ljubljani, delavci, ki delajo na sedežu delodajalca v Ljubljani, za pot na zdravniški pregled med delovnim časom dobijo dva žetona za mestni potniški promet.
Prvi odstavek tega člena velja tudi za delavca na delovnem mestu pomočnik direktorja.
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje delavcev
Delodajalec bo za delavce plačeval mesečno premijo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v skladu in pod pogoji, kakor so določeni v pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta, sklenjeni med delodajalcem in Svetom delavcev.
Ta člen velja tudi za delavca na delovnem mestu pomočnik direktorja.
Trajna izguba zdravstvene sposobnosti za opravljanje del
Delodajalec mora delavcu, ki zaradi zdravstvene nesposobnosti ne more podaljšati dovoljenja za delo in zato ne more več opravljati dela na delovnem mestu, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ponuditi pogodbo o zaposlitvi za delo na delovnem mestu, ki ustreza njegovi izobrazbi in usposobljenosti. Delodajalec mora v postopku sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi delavcu zagotoviti usposabljanje za novo delovno mesto, delavec pa se usposabljanja mora udeležiti. Delodajalec mora prav tako storiti vse, da se delavec usposobi za drugo delovno mesto, ki je sistemizirano pri delodajalcu.
Profesionalna nesposobnost za opravljanje del
Profesionalno nesposoben za opravljanje del na delovnem mestu, za katerega je potrebno dovoljenje, je delavec kontrolor zračnega prometa,
– ki je zdravstveno nesposoben in
– za katerega komisija za upravljanje s sistemom varnosti (v nadaljevanju komisija SMS) ugotovi po posebnem postopku razloge za nesposobnost ter izda posebej utemeljen sklep delodajalcu o ugotovljeni profesionalni nesposobnosti delavca.
Če se pri delavcu kontrolorju zračnega prometa z najmanj 15 let veljavno licenco ugotovi profesionalna nesposobnost za opravljanje dela, delodajalec takemu delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delo na drugem delovnem mestu, kjer bo delavec lahko uporabil znanja, ki si jih je pridobil kot kontrolor zračnega prometa in naslednjo osnovno plačo:
– delavcu s 15-letno licenco 90 %,
– delavcu s 16-letno licenco 92 %,
– delavcu s 17-letno licenco 94 %,
– delavcu z 18-letno licenco 96 %,
– delavcu z 19-letno licenco 98 %,
– delavcu z več kakor 20-letno licenco 100 %
osnovne plače, kakor jo je prejemal pred nastankom novih okoliščin.
Če se za druge delavce iz sektorja letalskih informacij in sektorja letalskih telekomunikacij, starejše več kakor 45 let z najmanj 15 let veljavnim dovoljenjem za delo, ugotovi profesionalna nesposobnost za opravljanje dela, delodajalec takemu delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delo na delovnem mestu, kjer bo delavec lahko uporabil znanja, ki si jih je pridobil na svojem delovnem mestu in naslednjo osnovno plačo:
– delavcu s 15-letno licenco 90 %,
– delavcu s 16-letno licenco 92 %,
– delavcu s 17-letno licenco 94 %,
– delavcu z 18-letno licenco 96 %,
– delavcu z 19-letno licenco 98 %,
– delavcu z več kakor 20-letno licenco 100 %
osnovne plače, kakor jo je prejemal pred nastankom novih okoliščin.
Pravica iz tega člena ne pripada delavcu, ki je izpolnil pogoje za upokojitev.
Dosegljivost izven delovnega mesta
Delavcu kontrolorju zračnega prometa se lahko odredi dosegljivost izven delovnega mesta z obveznostjo, da je dosegljiv po telefonu ves čas odrejene dosegljivosti, to je 24 ur, in mora biti v primeru poziva na delovnem mestu v roku dveh ur.
Dosegljivost izven delovnega mesta se lahko odredi v času, ko ima delavec načrtovane delovne obveznosti v skladu z mesečnim načrtom dela. Delavcu se za 24 ur odrejene dosegljivosti izven delovnega mesta šteje 4 ure delovnega časa.
Navzočnost na delovnem mestu po pozivu v času dosegljivosti po tem členu velja kot delovni čas in se vrednoti kot delo na prosti dan. Zaradi dejanskega dela po tem členu delavec ne sme preseči polnega delovnega časa, ki je zanj predpisan.
Delodajalec lahko delavca razreši dosegljivosti izven delovnega mesta pred potekom 24 ur, če ugotovi, da dosegljivost ni več potrebna. Če je delavec dosegljivosti razrešen v prvih dvanajstih urah, se mu kot delovni čas štejeta dve uri.
Dosegljivost izven delovnega mesta se posameznemu delavcu lahko odredi največ enkrat na mesec.
Za prihod na delo in odhod z dela v primeru poziva v času dosegljivosti pripada delavcu povračilo stroškov prevoza v višini kilometrine za službeno potovanje.
Pripravljenost na domu ne sme trajati dnevno več kakor 12 ur od ponedeljka do petka in ne več kakor 24 ur ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Od ponedeljka do petka je delavec lahko razporejen na stalno pripravljenost na domu do 8 dni v mesecu, razen v posebej utemeljenih primerih.
Ob sobotah, nedeljah in praznikih je lahko delavec razporejen v stalno pripravljenost le trikrat mesečno v povprečju treh mesecev.
Drugi in tretji odstavek tega člena se izključujeta.
Izjemoma lahko v posebej utemeljenih primerih traja pripravljenost na domu več kakor 12 ur, vendar največ 15 ur.
Stalna pripravljenost se lahko odredi v naslednjih primerih:
– za zagotovitev 24-urnega delovanje služb s področja zračnega prometa,
– za zagotovitev odprave napak na sistemih in napravah, pomembnih za varen promet,
– zaradi nadomestitve nenadne odsotnosti delavca.
Če delavec v času stalne pripravljenosti zagotavlja izvajanje služb s področja zračnega prometa preko telekomunikacijskih sredstev kakor svetovanje, to velja kot posebna oblika dela, delo na daljavo. Delo na daljavo lahko traja največ do 1 ure v posameznem primeru.
Za efektivno delo v času pripravljenosti velja delo, ko delavec pride na delovno mesto oziroma lokacijo, kjer bo opravljal svoje delo. Za prihod na delo v času stalne pripravljenosti delavcu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.
Za delo v času intervencije velja delo, ko je delavec poklican na delo v času svojega dnevnega ali tedenskega počitka. Čas dejanskega dela v intervenciji velja kot delo preko polnega delovnega časa, ki pa v tem primeru ni vnaprej napovedano in ni enako kakornadurno delo. Za prihod na delo in odhod z dela ob intervenciji delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz v višini kilometrine za službeno potovanje.
Če intervencija povzroči delavcu tudi druge stroške, delodajalec delavcu povrne vse stroške na podlagi pisnih dokazil, ki jih ima delodajalec pred povrnitvijo pravico preveriti.
Izmensko delo je delo, ki je organizirano na tak način, da se v enakomernem ritmu razporedi delo delavcev, dnevno, tedensko ali v drugem časovnem obdobju.
Izmensko delo je delo, ki se izmenoma opravlja v dopoldanski, popoldanski ali nočni izmeni.
V okviru treh izmen se lahko določi različno trajanje delovnega časa, ki se lahko prične v eni izmeni in traja še v drugo izmeno. Tako določen delovni čas lahko traja od najmanj 5 ur na dan do največ 10 ur na dan. Za tako uvedene izmene oziroma razporeditve za delo v popoldanski izmeni velja delo po 14.00uri.
Če je delo organizirano v dveh izmenah, za delo v 2. izmeni velja delo po končani 1. izmeni.
Če delo ni organizirano v več izmenah, se pa posamezni časovni interval dela začne v okviru dopoldanskega dela, pripada delavcu dodatek za delo izven rednega dopoldanskega dela po končanem obdobju dopoldanskega dela, enako kakor da bi delal v izmeni.
Delodajalec razporeja delavca izmenično tako, da dela vse leto izmenično v vseh izmenah oziroma razporeditvah.
Delodajalec mora delavcu zagotoviti prosti tedenski počitek vsaj en konec tedna na mesec.
Razporeditev delavca v posamezno izmeno traja največ 6 dni, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače.
Za delo v turnusu velja delo, ki se opravlja po razporedu 12 ur.
Kot nočno delo se šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna izmena, velja za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne.
Če delavec v nočni izmeni dela v celotnem obdobju med 22. in sedmo uro naslednjega dne, mu pripada dodatek za 9 ur dela.
Delavec sme v nočni izmeni delati ponoči najdlje en teden na mesec, razen če izrecno soglaša, da dela več dni.
Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju štirih mesecev trajati povprečno več kakor 8 ur na dan.
Za delo v deljenem delovnem času velja delo, ki ga delavec opravlja s prekinitvijo med dvema deloma dnevnega delovnega časa, prekinitev pa traja 1 uro ali več.
Če dela v deljenem delovnem času delavec kontrolor zračnega prometa, ne sme biti med prvim in drugim delom delovnega časa prekinitevkrajša od 2 ur.
Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih razlogov do 7 dni v koledarskem letu zaradi:
– lastne poroke | 2 dni, |
– poroke otroka, posvojenca ali pastorka | 1 dan, |
– rojstva otroka | 1 dan, |
– smrti zakonca, zunajzakonskega partnerja, otrok ali posvojencev | 3 dni, |
– smrti staršev, bratov in sester | 2 dni, |
– smrti starih staršev in zakončevih staršev | 1 dan, |
– selitve | 2 dni, |
– ob elementarnih nesrečah | 3 dni, |
– ob darovanju krvi | 1 dan, |
– težke nesreče ali hude bolezni ožjega družinskega člana | 3 dni. |
Odsotnost z dela v zgornjih primerih je treba izkoristiti ob dogodku. Delavec mora delodajalca obvestiti o plačani odsotnosti z dela najmanj 3 dni pred odsotnostjo, če je to mogoče oziroma ob nastanku dogodka.
Omejitev sedmih dni ne velja v primeru v prvem odstavku tega člena navedenih primerov smrti.
Za primer smrti lahko delodajalec odobri dodatno število plačane odsotnosti z dela (do 7 dni), če je delavec ob dogodku že izrabil redni letni dopust za preteklo in tekoče leto.
Ta člen velja tudi za delavca na delovnem mestu pomočnik direktorja.
Neplačana odsotnost z dela
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače v naslednjih primerih:
– neodložljivih osebnih opravkov,
– zasebnega potovanja,
– zdravljenja na lastne stroške ob priporočilu zdravnika,
– izobraževanja v lastnem interesu.
Delavec mora pred odsotnostjo iz prvega odstavka tega člena podpisati Izjavo, da pri prvem izplačilu plače dovoli odtegljaje za plačane prispevke za socialno varnost iz naslova delodajalca in delavca. Delodajalec in delavec se lahko dogovorita tudi o drugačnem načinu kritja prispevkov glede na posamezni primer.
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače do največ 30 delovnih dni v koledarskem letu.
Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če oceni, da bi bilo zaradi njegove odsotnosti ovirano poslovanje in delovni proces.
Ta člen velja tudi za delavca na delovnem mestu pomočnik direktorja.
Delavec ima pravico in dolžnost, da se izobražuje v interesu delodajalca ali v lastnem interesu, delodajalec pa ima pravico delavca napotiti na izobraževanje, če si delavec z izobraževanjem ohranja in širi sposobnosti za delo na delovnem mestu in ohranitev zaposlitve.
Delavec se mora izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje v skladu z zahtevami delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem mogoče izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti.
Velja, da je izobraževanje v interesu delodajalca, če delavca na izobraževanje napoti delodajalec.
Za izobraževanje v interesu delodajalca velja tudi izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem dogovarjanju in delovnopravni zakonodaji.
Izobraževanje je:
1. funkcionalno usposabljanje,
2. izpopolnjevanje,
3. pridobivanje strokovne izobrazbe.
1. Funkcionalno usposabljanje
S funkcionalnim usposabljanjem delavec pridobiva potrebna znanja in sposobnosti za opravljanje dela. Funkcionalno usposabljanje poteka po verificiranih programih za usposabljanje delavcev s področja kontrole zračnega prometa in je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Uspešno zaključeno funkcionalno usposabljanjeje podlaga za pridobitev, vzdrževanje in podaljševanje dovoljenj za delo.
Za funkcionalno usposabljanje velja:
– usposabljanje začetnikov oziroma učencev, ki prvič sklenejo delovno razmerje pri delodajalcu,
– usposabljanje delavcev, ki se usposabljajo za potrebe delovnega mesta, za katerega imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, kamor sodi tudi usposabljanje za vzdrževanje in podaljševanje dovoljenj za delo in
– usposabljanje delavcev, ki se usposabljajo za novo delovno mesto, na katerem potrebujejo druga dovoljenja za delo, kakor jih že imajo.
Neopravičena odklonitev funkcionalnega usposabljanja, ki je potrebno za opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, predstavlja kršitev delovnih obveznosti, za katero se lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
O funkcionalnem usposabljanju iz tretje alinee tretjega odstavka tega člena se delavec in delodajalec sporazumno dogovorita.
2. Izpopolnjevanje
Z izpopolnjevanjem delavec obnavlja, nadgrajuje, poglablja in razširja znanje za uspešno opravljanje del. Izpopolnjevanje poteka na delovnem mestu ali v obliki predavanj, delavnic, seminarjev in tečajev, ki jih organizira delodajalec ali druge organizacije in institucije.
3. Pridobivanje strokovne izobrazbe
Delavec pridobiva strokovno izobrazbo oziroma se izobražuje za strokovni poklic v okviru verificiranih javno priznanih programov izobraževanja.
Izobraževanje v interesu delodajalca
Funkcionalno usposabljanje in izpopolnjevanje vedno velja kot izobraževanje v interesu delodajalca.
Pridobivanje strokovne izobrazbe je lahko v interesu delodajalca ali pa v lastnem interesu delavca.
Če je izobraževanje v interesu delodajalca in je organizirano med delovnim časom, čas izobraževanja velja kot redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kakor če bi delal.
Če je izobraževanje v interesu delodajalca in organizirano izven delovnega časa, velja kot delovni čas število ur v obsegu dejanskega trajanja izobraževanja.
Pri večdnevnem oziroma večtedenskem funkcionalnem usposabljanju se kot delovni čas štejejo dnevi dejanskega izvajanja tudi, če se usposabljanje izvaja ob sobotah, nedeljah ali praznikih.
Delavcem, ki se funkcionalno usposabljajo in izpopolnjujejo, krije delodajalec naslednje stroške:
– prevozne stroške,
– stroške usposabljanja,
– stroške bivanja (dnevnice in prenočišče).
Delavcem, ki si pridobivajo strokovno izobrazbo v interesu delodajalca, delodajalec krije naslednje stroške izobraževanja:
– šolnino,
– nadomestilo plače za odsotnost z dela zaradi opravljanja izpitov in diplome.
Delavcu, ki si pridobiva strokovno izobrazbo v interesu delodajalca, pripadaštudijski dopust, če je ta dogovorjen s pogodbo o izobraževanju.
Delavec lahko koristi pravico do odsotnosti v obdobju pred izpitom, in sicer ne več kakor 8 dni pred izpitom. Delavec je dolžan svojo odsotnost najaviti 5 delovnih dni pred prvim dnem koriščenja odsotnosti z dela.
Odsotnost na dan, ko delavec opravlja izpit, se prišteva k dnevom iz prvega odstavka tega člena. Delodajalec mora delavcu omogočiti odsotnost na dan opravljanja izpita.
Delavec, ki je za izpit iz posameznega predmeta že izkoristil pravico do odsotnosti, ne more koristiti odsotnosti za isti izpit, če je bil prvič na izpitu neuspešen.
Če delavec za izpit iz posameznega predmeta ni izkoristil pravice do odsotnosti in je izpit že opravil, te pravice ne more prenesti na izpit iz drugega predmeta.
Obveznosti delavca, ki se funkcionalno usposablja
Delavec, ki se funkcionalno usposablja kot začetnik oziroma učenec, ima poleg obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi še naslednje obveznosti:
– se usposabljati v skladu s programom usposabljanja,
– v roku, ki je določen s pogodbo o zaposlitvi, pridobiti ustrezno dovoljenje za delo,
– v primeru prekinitve usposabljanja na lastno željo in s tem odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali neuspešno zaključenega usposabljanja mora delavec povrniti delodajalcu dejanske stroške usposabljanja (plačo in ostale prejemke iz delovnega razmerja in plačane stroške usposabljanja v tujini), ki so nastali do dneva prenehanja delovnega razmerja, razen če delodajalec ugotovi, da obstajajo za neuspeh usposabljanja razlogi, ki lahko opravičijo delavca, da ni uspešno zaključil usposabljanja,
– skleniti delovno razmerje z delodajalcem in ostati v delovnem razmerju po pridobitvi dovoljenja za delo najmanj petlet,
– v primeru prekinitve delovnega razmerja po lastni volji ali krivdi po pridobitvi dovoljenja, ko bi še moral ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu, povrne delodajalcu stroške izobraževanja v sorazmernem deležu.
Delavec, ki se usposablja za potrebe delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo, ima naslednje obveznosti:
– se usposabljati v skladu s programom usposabljanja,
– v času usposabljanja opravljati delo, za katerega je usposobljen in v obsegu, kakor to zahtevajo potrebe dela.
Delodajalec ne more zahtevati od delavca, ki se funkcionalno usposablja za potrebe delovnega mesta, povračila stroškov takega izobraževanja zaradi prenehanja delovnega razmerja, razen če je bila delavcu izredno odpovedana pogodbo o zaposlitvi.
Delavec, ki se usposablja za drugo delovno mesto, na katerem potrebuje druga dovoljenja za delo, ima naslednje obveznosti:
– se usposabljati v skladu s programom usposabljanja,
– ostati v delovnem razmerju po pridobitvi dovoljenja še najmanj tri leta,
– v primeru prekinitve delovnega razmerja po lastni volji ali krivdi po pridobitvi dovoljenja, ko bi še moral ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu, povrniti delodajalcu stroške izobraževanja v sorazmernem deležu; kotstroški izobraževanja ne veljajo stroški plače in nadomestil plače, ki jih delavec prejema v času takega izobraževanja,
– druge obveznosti, dogovorjene s pogodbo o izobraževanju, če je ta sklenjena.
Obveznosti delavca, določene v tem členu, da ostane v delovnem razmerju še določen čas po zaključku usposabljanja, se seštevajo, vendar to ne more trajati dlje kakor pet let od pridobitve zadnjega dovoljenja.
Morebitne druge pravice in obveznosti delavca ter delodajalca se določijo s pogodbo o izobraževanju, če je ta sklenjena, ali pa z dodatkom k pogodbi o zaposlitvi.
Ob sporazumni prekinitvi pogodbe o zaposlitvi lahko delodajalec oprosti delavca povrnitve stroškov, nastalih z izobraževanjem, v katerem koli primeru navedenem v tem členu.
Obveznosti delavca, ki se izpopolnjuje
Obveznosti delavca, ki se izpopolnjuje, se določijo s pogodbo o izobraževanju.
Delodajalec lahko zahteva sklenitev pogodbe o izobraževanju za vsako obliko izpopolnjevanja, če oceni, da stroški izpopolnjevanja ali vsebina izpopolnjevanja terjajo napisane obveznosti delavca, ki se izpopolnjuje.
Obveznosti delavca, ki pridobiva strokovno izobrazbo v interesu delodajalca
Obveznosti delavca, ki pridobiva strokovno izobrazbo v interesu delodajalca, so:
– vključitev v izobraževalni program, o katerem se dogovorita delavec in delodajalec s pogodbo o izobraževanju,
– da med izobraževanjem ne spreminja programa brez soglasja delodajalca,
– izpolnjevanje obveznosti, dogovorjenih s pogodbo o izobraževanju,
– zaključek izobraževanje v roku, ki je dogovorjen s pogodbo o izobraževanju,
– da po končanem izobraževanju ostane v delovnem razmerju pri delodajalcu v skladu s to kolektivno pogodbo,
– v primeru prekinitve izobraževanja ali neuspešnega izobraževanja povrnitev stroškov izobraževanja delodajalcu v skladu s pogodbo o izobraževanju,
– v primeru prekinitve delovnega razmerja po lastni volji ali krivdi v času trajanja izobraževanja povrnitev delodajalcu stroškov v celoti,
– v primeru prekinitve delovnega razmerja po lastni volji ali krivdi po končanem izobraževanju, ko bi še moral ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu, povrnitev delodajalcu stroškov izobraževanja v sorazmernem deležu glede na čas trajanja delovnega razmerja po končanem izobraževanju,
– izpolnjevanje drugih določil pogodbe o izobraževanju.
Delavec mora ostati v delovnem razmerju po končanem izobraževanju še dvakrat toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje po sklenjeni pogodbi o izobraževanju.
Obveznost delavca, ostati v delovnem razmerju po predhodnem odstavku tega člena, se izključuje z obveznostjo, ostati v delovnem razmerju na podlagi 36. člena te kolektivne pogodbe. Če ima delavec obveznost ostati v delovnem razmerju tako po 36. členu kakor po tem členu, velja daljša obveznost.
Delavec nima obveznosti do delodajalca, če delodajalec ne izpolni svojih obveznosti po pogodbi o izobraževanju.
Izobraževanje v interesu delavca
Delodajalec delavcu, ki se izobražuje v lastnem interesu, zagotavlja odsotnost z nadomestilom plače za dneve, ko prvič opravlja izpite.
Delodajalec delavcu odobri dopust na podlagi predložitve prijave na izpit. Delavec mora prijavo dopusta, ki je podlaga za odobritev dopusta po tem členu, predložiti najmanj 5 dni pred izpitom.
Disciplinska in materialna odgovornost delavcev
1. Disciplinska odgovornost
Delavec mora izpolnjevati pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Obveznosti delavca so poleg obveznosti, navedenih v pogodbi o zaposlitvi, zlasti še naslednje:
– opravljanje del, ki so povezana z delovnim mestom,
– vestno izpolnjevanje nalog,
– izpolnjevanje pogojev za opravljanje dela (vzdrževanje potrebnih dovoljenj za delo),
– spoštovanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu,
– upoštevanje delodajalčevih pravil vedenja in ravnanja ter navodil,
– obveznost obveščanja delodajalca o vseh zadevah, ki vplivajo na uresničevanje pravic in obveznosti delavca,
– obveznost posredovanja resničnih podatkov,
– prepoved takega ravnanja delavca, ki bi delodajalcu povzročilo škodo,
– obveznost varovanja poslovne skrivnosti,
– prepoved zlorabe položaja delavca,
– prepoved konkurence.
Za kršitev obveznosti iz prejšnjega odstavka je delavec disciplinsko odgovoren.
Disciplinska odgovornost v primeru napake pri delu, povezane z varnostjo v zračnem prometu, se lahko ugotavlja le na podlagi ugotovitve komisije SMS, da delavec ni vestno izpolnjeval nalog.
Disciplinsko odgovornost delavca ugotavlja direktor oziroma od njega pisno pooblaščena oseba.
Začetek postopka
1. Direktor oziroma pisno pooblaščena oseba začne postopek ugotavljanja disciplinske odgovornosti delavca takoj, ko izve za kršitev.
2. Direktor oziroma pisno pooblaščena oseba lahko opravi pripravljalna dejanja, zaslišanje delavca, zbere dokaze, zasliši priče in opravi druga dejanja, potrebna za razjasnitev vseh okoliščin, v katerih je delavec kršil svoje pogodbene in druge obveznosti.
3. Po končanih pripravljalnih dejanjih direktor oziroma pisno pooblaščena oseba na podlagi zbrane dokumentacije in poročila o opravljenih pripravljalnih dejanjih lahko ustavi ali pa nadaljuje ugotavljanje disciplinske odgovornosti.
4. Direktor oziroma pisno pooblaščena oseba lahko ustavi postopek, če oceni, da je storjena kršitev manj pomembna in da zaradi kršitve delodajalcu ni bila povzročena škoda, da kršitev ni imela negativnega vpliva na druge delavce ter da je kršitelj svoje dejanjeobžaloval.
Postopek
1. Če direktor oziroma pisno pooblaščena oseba oceni, da je glede na vrsto in težo kršitve smotrno nadaljevati postopek disciplinske odgovornost delavca, pozove delavca na zagovor.
2. Hkrati z vabilom na zagovor, s katerim se določita čas in kraj zagovora, se delavcu vroči tudi pisna obdolžitev. Kraj zagovora je praviloma kraj dela delavca. Direktor oziroma pisno pooblaščena oseba hkrati seznani delavca z njegovo pravico, ki jo ima kot član sindikata, da lahko od delodajalca zahteva, da o disciplinskem postopku pisno obvesti sindikat, katerega član je delavec. Rok, v katerem lahko delavec zahteva uresničitev te določbe tega odstavka, je en dan od dneva seznanitve s pravico. Delavec mora biti seznanjen, da bo o disciplinskem postopku obveščen Svet delavcev.
3. Če delavcev tako zahteva, se sindikatu v roku 3 dni pošlje pisna obrazložitev z navedbo kršitve oziroma kršitev in pravna podlaga za ugotavljanje disciplinske odgovornosti.
4. Sindikat se mora v 8 dneh opredeliti do obdolžitve delavca in pisno obrazložiti svoje mnenje.
5. Direktor oziroma pisno pooblaščena oseba v postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti delavca:
– vpogleda v dokumentacijo, ki je podlaga za ugotovitev delavčeve odgovornosti za kršitev pogodbenih in drugih obveznosti,
– omogoči delavcu, da poda svoj zagovor,
– zasliši priče, katerih pričevanje je bistvenega pomena za ugotovitev delavčeve odgovornosti,
– opravi ogled kraja, kjer so bile kršitve storjene, če je to pomembno za odločitev o ugotovitvi delavčeve odgovornosti,
– omogoči delavcu in njegovemu zastopniku vpogled v dokumentacijo.
Zagovor delavca
1. Med vročitvijo vabila in zagovorom mora preteči najmanj osem in največ 15 dni, da se delavec lahko pripravi na zagovor.
2. Zagovor delavca vodi direktor oziroma pisno pooblaščena oseba. Na zagovoru lahko sodeluje tudi strokovni delavec delodajalca, ki ga ta za to pooblasti.
3. Na zagovoru direktor oziroma pisno pooblaščena oseba prebere obdolžitev delavca za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti, vpogleda v zbrano dokumentacijo, zasliši priče in omogoči delavcu, da se izreče o navedbah v obdolžitvi, o okoliščinah in razlogih za storjene kršitve in o svoji odgovornosti ter se opredeli do storjene kršitve ter zagroženega disciplinskega ukrepa.
4. O zagovoru se piše zapisnik.
5. Poleg delavca se zagovora lahko udeleži njegov zagovornik. Če je delavec član sindikata, je lahko zagovornik delavca sindikalni zaupnik. Delavčev zagovornik pri zagovoru se mora izkazati z delavčevim pisnim pooblastilom. Delavčev zagovornik lahko aktivno sodeluje pri zagovoru delavca.
6. Po zaključnem zagovoru direktor oziroma pisno pooblaščena oseba odloči o disciplinski odgovornosti ter izreče disciplinski ukrep.
Vročanje pisanj delavcu v zvezi z disciplinskim postopkom se opravi na naslednje načine:
– po pošti s povratnico,
– na sedežu delodajalca s podpisom delavca. Če delavec noče podpisati prejema, velja pisanje za vročeno tako, da vročevalec napiše opombo »noče podpisati«, pripiše datum in se podpiše.
Evidenca disciplinskih ukrepov
Delodajalec vodi evidenco postopkov ugotavljanja disciplinske odgovornosti delavcev in izrečenih ukrepov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 – ZVOP-1).
Disciplinski postopek, v katerem je bil delavcu izrečen opomin, se skupaj z disciplinskim ukrepom izbrišeta iz evidenc eno leto po vročitvi pisnega sklepa o disciplinski odgovornosti.
Po izbrisu disciplinskega postopka in disciplinskega ukrepa iz evidence ob ponovitvi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti ni več mogoče upoštevati izrečenega disciplinskega ukrepa kot oteževalno okoliščino.
Odškodninska odgovornost delavca
Delavec je odškodninsko odgovoren delodajalcu za škodo, ki jo je povzročil s kršitvijo pogodbenih in drugih obveznosti, če je to storil namenoma ali iz hude malomarnosti.
Delodajalec lahko ugotavlja odškodninsko odgovornost delavca hkrati s postopkom ugotavljanja disciplinske odgovornosti delavca za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti ali v samostojnem postopku ugotavljanja odškodninske odgovornosti.
Če s kršitvijo pogodbenih in drugih obveznosti delavca škoda ni nastala ali je ni mogoče ugotoviti, ni mogoče ugotavljati odškodninske odgovornosti delavca.
Postopek za ugotovitev povzročene škode in odgovornosti delavca za nastanek škode začne direktor ali od njega pooblaščena oseba na podlagi prijave ali na podlagi osebne ugotovitve.
Za postopek ugotavljanja odškodninske odgovornosti se smiselno uporabljajo določbe te kolektivne pogodbe o postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti delavca.
Če delavec ne povrne ugotovljene škode v roku, ki mu je bil določeno v postopku za ugotovitev povzročene škode, ali če delavec pisno izjavi, da škode ne bo povrnil, se začne postopek uveljavljanja odškodnine pri pristojnem sodišču.
Odškodninska odgovornost delodajalca
Če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava.
Delodajalec mora delavcu povrniti škodo, razen če ne dokaže, da je delavec škodo povzročil sam.
Odškodninska odgovornost delodajalca se nanaša tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršitvijo pravic iz delovnega razmerja.
Višina škode, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršitvijo njegovih pravic iz delovnega razmerja, se ugotavlja po določbah zakona, splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in te kolektivne pogodbe o ravni oziroma obsegu pravic, ki so bile kršene, za ugotovitev višine škode pa se uporabi določbe, ki so za delavca najugodnejše.
O povračilu škode skleneta delavec in direktor pisni sporazum.
Če se delodajalec in delavec v 30 dneh od dneva, ko je delavec opozoril na kršitev njegovih pravic iz delovnega razmerja, ne sporazumeta o odškodnini, delavec uveljavlja odškodninsko odgovornost delodajalca pred arbitražo za reševanje individualnih delovnih sporov ali v postopku pred delovnim sodiščem.
Odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih
O pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev pri delodajalcu odloča direktor, ki lahko pooblastilo za odločanje prenese na enega ali več pooblaščenih delavcev. En izvod pisnega pooblastila posreduje delodajalec sindikatom pri delodajalcu in Svetu delavcev.
Uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja
Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi, oziroma da svojo obveznost izpolni.
Če delodajalec v nadaljnjih osmih dnevih po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, vloži tožbo pri delovnem sodišču ali sproži arbitražni spor.
Prav tako lahko delavec v roku 30 dni od dneva vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odločitve o njegovi disciplinski odgovornostivloži tožbo pri delovnem sodišču ali sproži arbitražni spor glede utemeljenosti odpovednega razloga oziroma sprejete odločitve disciplinskega organa.
III. ARBITRAŽNO REŠEVANJE DELOVNIH SPOROV
47. člen
Reševanje sporov med delavcem in delodajalcem – individualni delovni spori
Stranki te pogodbe si bosta prizadevali, da se individualni delovni spori rešujejo pred arbitražno komisijo za reševanje individualnih delovnih sporov, ki jo na podlagi te kolektivne pogodbe ustanavljata za vsak spor posebej.
Stranki se svobodno dogovorita za arbitražo. Sporazum o reševanju spora pred arbitražo mora biti sestavljen v pisni obliki in sklenjen najpozneje v 20 dneh od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev.
Stranki v sporu v roku 10 dni od sklenitve sporazuma o reševanju spora pred arbitražo imenujeta arbitražno komisijo na način, da imenujeta vsaka po enega arbitra. Imenovani arbitri v roku 5 dni imenujejo predsednika kot dodatnega člana arbitražne komisije. Predsednik in člani arbitražne komisije so lahko zaposleni delavci delodajalca ali zunanji člani.
Če arbitražna komisija ni imenovana v 15 dneh od sklenitve sporazuma o reševanju spora pred arbitražo, velja, da odločitev pred arbitražo ni bila sprejeta in delavec lahko v roku 30 po poteku 15 dnevnega roka za imenovanje arbitražne komisije zahteva sodno varstvo pred delovnim sodiščem.
Arbitražni postopek je sprožen, ko stranki v sporu skleneta sporazum o reševanju spora pred arbitražo.
Za izvedbo arbitražnega postopka se smiselno uporabljajo določila Zakona o pravdnem postopku – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 36/04).
Na sejah arbitražne komisije sodelujeta obe stranki v sporu, delavec, ki je sprožil spor, in delodajalec, zoper katerega je sprožen spor. Delavec ima lahko zagovornika, delodajalec pa pooblaščenca ali zastopnika. Arbitražna komisija lahko odloča o sporu brez navzočnosti delavca in njegovega zastopnika, pa tudi brez delodajalca in njegovega pooblaščenca ali zastopnika, če se brez opravičila ne udeležijo obravnave pred sejo arbitražne komisije.
Na zahtevo delavca mora arbitražna komisija povabiti na sejo komisije tudi predstavnika sindikata, katerega član je delavec, ki je v sporu.
Odločitev arbitražne komisije
Arbitražna komisija mora v arbitražnem postopku meritorno odločiti o delavčevi zahtevi najpozneje v roku 30 dni od njenega imenovanja, v izredno zapletenih zadevah pa najpozneje v roku 60 dni. Ta rok se ustrezno podaljša, če zaradi opravičene odsotnosti delavca, ki je v sporu, njegovo zaslišanje v tem roku pred arbitražno komisijo ni izvedljivo.
Če arbitraža iz neopravičenih razlogov ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko delavec zahteva v nadaljnjih 30 dneh sodno varstvo pred delovnim sodiščem.
Odločitev arbitražne komisije je dokončna in izvršljiva.
Razveljavitev arbitražne odločitve se lahko zahteva le v primerih, ki jih določa Zakon o delovnih in socialnih sodiščih(Uradni list RS, št. 2/04).
Reševanje kolektivnih sporov
Kolektivni spori po tej pogodbi so:
– interesni spori, ki so spori, če se stranke kolektivne pogodbe ne sporazumejo o sklenitvi, dopolnitvi ali spremembi te kolektivne pogodbe in
– spori o pravicah, ki so spori, če stranke ne soglašajo z načinom izvajanja določb te kolektivne pogodbe, ali ena od strank ugotavlja njeno kršitev.
Kolektivni delovni spori po tej pogodbi so tudi spori o:
– veljavnosti te kolektivne pogodbe in njenem izvajanju med pogodbenimi strankami te kolektivne pogodbe ali med pogodbenimi strankami te kolektivne pogodbe in drugimi osebami,
– pristojnosti za kolektivno pogajanje,
– skladnosti splošnih aktov delodajalca z ZDR in to kolektivno pogodbo,
– zakonitosti stavke,
– sodelovanju delavcev pri upravljanju,
– pristojnosti sindikata v zvezi z delovnimi razmerji,
– določitvi reprezentativnosti sindikata,
– drugih vprašanjih, za katere tako določa zakon.
Stranke kolektivnega delovnega spora so: delodajalec kot ena stranka in vsak od sindikatov podpisnikov te kolektivne pogodbe na drugi strani, pri čemer vsak sindikat v kolektivnem sporu nastopa samostojno proti delodajalcu.
Kolektivni delovni spori, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se rešujejo v postopku pomirjanja in pred arbitražo. Če do rešitve ne pride v postopku pomirjanja in pred arbitražo, se kolektivni spori rešujejo pred delovnim sodiščem.
Postopek pomirjanja se začne s predlogom ene od strank, najpozneje v roku 10 delovnih dni od dneva, ko spora ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji.
V predlogu mora predlagatelj opisati sporno razmerje in imenovati enega člana komisije za pomirjanje. Predlagatelj mora predlog poslati vsem strankam, navedenim v tretjem odstavku prejšnjega člena te kolektivne pogodbe.
Zainteresirana stranka mora odgovoriti na predlog v 8 delovnih dneh in imenovati enega člana komisije za pomirjanje.
Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije, ki je lahko zunanji član.
Komisija za pomirjanje se imenuje za vsak spor posebej.
Če nobena od zainteresiranih strank ne odgovori na predlog in ne imenuje članov v komisijo za pomirjanje v roku 8 delovnih dni, če člani komisije v roku 5 delovnih dni ne imenujejo predsednika komisije za pomirjanje ali če stranke v sporu ne sprejmejo predloga komisije za pomirjanje za rešitev spora, velja pomirjanje kot neuspešno.
Postopek pomirjanja je treba končati v 30 delovnih dneh od vložitve predloga za pomirjanje.
Velja, da je postopek pomirjanja končan, če so stranke sklenile pisni sporazum.
Sporazum, ki je dosežen v postopku pomirjanja, je za stranke zavezujoč. Delavci morajo biti s sporazumom seznanjeni na enak način kakor s to kolektivno pogodbo.
Sporazum, katerega predmet spora in morebitna terjatev je izvršljiva in je sestavljen v notarski obliki in opremljen s klavzulo o izvršljivosti, predstavlja izvršilni naslov.
Če je postopek pomirjanja neuspešen, lahko ena od strank sproži postopek pred arbitražno komisijo v roku 10 delovnih dni od ustavitve postopka pomirjanja.
Arbitražna komisija odloča v sestavi tričlanskega senata. Po enega člana in njegovega namestnika določita sprti strani, ki tudi sporazumno določita predsednika in njegovega namestnika iz vrst priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava.
Za arbitražni postopek v kolektivnih sporih se smiselno uporabljajo določbe o arbitraži za reševanje individualnih sporov.
54. člen
Za sindikalnega zaupnika velja predsednik posameznega sindikata in oseba, ki jo določi predsednik sindikata.
S to kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, ki v skladu z vlogo in nalogami delujejo pri delodajalcu.
Direktor ali od njega pooblaščeni delavci morajo sporočiti sindikatom na njihovo zahtevo naslednje podatke:
– o poslovni politiki in doseženih letnih poslovnih rezultatih,
– o statusnih spremembah in spremembah lastništva ter
– druge podatke, ki zagotavljajo sindikatu izvajanje svojega namena, ki je varstvo ekonomskih in socialnih interesov delavcev.
Materialni pogoji za sindikalno delo
S pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med delodajalcem in sindikati se uredijo naslednji pogoji za sindikalno delo:
– pogoji za delo sindikata na področju varstva delavskih pravic,
– pogoji za delo in vrednotenje dela sindikalnih zaupnikov,
– zagotovitev materialnih pogojev,
– na zahtevo sindikata obračunavanje in plačevanje članarine v skladu z aktom sindikata.
S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se sindikalnim zaupnikom zagotovi 1 plačana ura, članom izvršnega odbora sindikata pa pol plačane ure letno na vsakega redno zaposlenega člana sindikata oziroma minimalno 50 ur za predsednika in 25 ur za člana izvršnega odbora, za opravljanje sindikalnih funkcij in za sodelovanje pri delu organov sindikatov izven delodajalca. O okvirnem režimu izrabe tako oblikovanega fonda ur se dogovorijo sindikati in delodajalec. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikata in zahteve delovnega procesa.
Dogovorjeni fond ur je namenjen za delo sindikalnih zaupnikov in članov izvršnega odbora, kadar delo opravljajov okviru svojedelovne obveznosti. Evidenca porabljenih ur se vodi pri sindikatu, ki vsake tri mesece sporoča direktorju oziroma ustrezni službi porabo teh ur.
Imuniteta sindikalnih zaupnikov
Sindikat mora v 10 dneh od izvolitve sindikalnih zaupnikov poslati delodajalcu njihova imena in priimke.
Sindikalnemu zaupniku, ki ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivno pogodbo in akti podjetja, ni mogoče znižati plače brez soglasja sindikata ali začeti zoper njega disciplinski ali odškodninski postopek ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden oziroma podrejen položaj. Sindikalni zaupnik ima pravico do napredovanja pod enakimi pogoji kakor drugi delavci.
Sindikat uresničuje pravico do stavke ob pogoju zagotavljanja varnosti zračnega prometa v skladu s stavkovnimi pravili, o katerih se dogovorita sindikat in delodajalec, in v skladu z določili te kolektivne pogodbe, Zakona o letalstvu in drugimi predpisi o stavki.
Sodelovanje v stavki ali drugi obliki pritiska, organizirani v skladu z Zakonom o stavki, Zakonom o letalstvu in stavkovnimi pravili ni škodljivo ravnanje, ki ga ZDR delavcu prepoveduje.
Delodajalec mora na primeren način najmanj enkrat letno obveščati delavce o rezultatih poslovanja in o zadevah, ki posegajo v delovnopravni in socialnoekonomski položaj zaposlenih.
Delodajalec mora delavcu, ki postavi vprašanje v zvezi s svojimi pravicami in obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi, odgovoriti najpozneje v 20 dneh.
Pravice in obveznosti pogodbenih strank
1. Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranke te kolektivne pogodbe si morajo z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
Stranke te kolektivne pogodbe ustanovijo v roku 60 dni od podpisa 4-člansko komisijo za spremljanje uresničevanja določil te kolektivne pogodbe in njihovo ustreznost glede na spremembe v predpisih, sodno prakso in prakso pri delodajalcu. Vsaka pogodbena stranka imenuje v omenjeno komisijo po enega člana.
Če komisija po večinskem mnenju vseh članov ugotovi, da je treba spremeniti določila te kolektivne pogodbe, pripravi predlog sprememb in jih pošlje vsem pogodbenim strankam.
Stranke te kolektivne pogodbe se morajo do predloga komisije opredeliti v roku 30 dni. Če ocenijo, da so spremembe utemeljene in nujne, pričnejo s pogajanji za spremembo te kolektivne pogodbe.
2. Negativna izvedbena dolžnost
Stranke te kolektivne pogodbe morajo opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju te kolektivne pogodbe.
Sprememba oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe
Vsaka pogodbena stranka lahko kadar kolipredlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
Predlog spremembe oziroma dopolnitve se predloži z obrazložitvijo razlogov in ciljev sprememb oziroma dopolnitev in se drugim pogodbenim strankam pošlje priporočeno s povratnico.
Pogodbene stranke, ki prejmejo predlog sprememb oziroma dopolnitev, se morajo do predloga opredeliti v roku 30 dni od njegovega prejema. Če razlogi in cilji niso obrazloženi, velja, da predlog ni popoln in se drugim pogodbenim strankam do njega ni treba opredeliti.
Če druge pogodbene stranke ne soglašajo s predlogom sprememb oziroma dopolnitev oziroma se do predloga ne opredelijo v 30 dneh, lahko stranka predlagateljica začne postopek pomirjanja.
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe se sprejemajo na enak način kakor kolektivna pogodba.
Odpoved kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba se lahko odpove 3 mesece pred potekom njene veljavnosti s priporočenim pismom s povratnico drugim pogodbenim strankam. Odpoved mora biti obrazložena. Odpoved se objavi na običajen način, ki velja pri delodajalcu.
Hkrati z odpovedjo mora stranka, ki odpoveduje kolektivno pogodbo, posredovati drugim strankam predlog nove kolektivne pogodbe.
Stranka kolektivne pogodbe ne more odpovedati, če ni predhodno začela postopka za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe v skladu s prejšnjim členom te pogodbe.
Odpovedana kolektivna pogodba velja do izteka časa, za katerega je bila sklenjena oziroma podaljšana. Po prenehanju veljavnosti te kolektivne pogodbe se uporablja do sklenitve nove kolektivne pogodbe ta kolektivna pogodba, vendar najdlje 6 mesecev od prenehanja njene veljavnosti.
Stranke te kolektivne pogodbe se lahko dogovorijo, da se določbe te kolektivne pogodbe uporabljajo tudi dlje, kakor je določeno v prejšnjem odstavku, če potekajo pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe.
Začasno prenehanje uporabe kolektivne pogodbe
Kadar Republika Slovenija pokriva razliko do dejanskih stroškov, ki niso pokrita s prihodki, skladno s prvim odstavkom 10. člena Zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (Uradni list RS, št. 101/03 in 110/05), ker zaradi nezadostnega obsega sredstev, ki jih delodajalec pridobi z zaračunavanjem pristojbin za opravljene storitve navigacijskih služb zračnega prometa niso pokriti celotni stroški storitev služb, se določbe te in podjetniške kolektivne pogodbe, ki predstavljajo povečanje pravic do plače in drugih izplačil iz naslova opravljanja dela glede na predpise, ki se uporabljajo 1. 1. 2006, ne uporabljajo. Zaposleni zadržijo te pravice v obsegu, ki jih določajo predpisi, ki so se uporabljali 1. 1. 2006.
Sklenitev nove kolektivne pogodbe
Nova kolektivna pogodba se lahko sklene, če je to kolektivno pogodbo odpovedala katera koli od pogodbenih strank ali če je pretekel rok njene veljavnosti.
Obrazloženi predlog nove kolektivne pogodbe lahko poda vsaka pogodbena stranka, druge pogodbene stranke pa se morajo v roku 30 dni po prejemu obrazloženega predloga do njega pisno opredeliti.
Komisija za razlago kolektivne pogodbe
Stranke te kolektivne pogodbe imenujejo 4-člansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katero imenujejo vsaka po enega člana, in sicer izmed članov pogajalskih skupin, ki so sodelovali pri pripravi kolektivne pogodbe ali njenih sprememb. Člani sporazumno med seboj izberejo predsednika in njegovega namestnika. Stranke morajo komisijo za razlago ustanoviti v enem mesecu od podpisa te kolektivne pogodbe.
Komisija za razlago sprejema razlago in priporočilo, pri sprejemu le-teh pa izhaja iz tega, kakšna je bila volja pogajalskih stani pri sprejemu določbe, ki je predmet razlage ali priporočila. Razlago stranke kolektivne pogodbe objavijo na običajen način, ki velja za obveščanje delavcev pri delodajalcu.
Razlaga komisije pomeni obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delavce ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah in obveznostih delavcev in delodajalca, ki izvirajo iz te pogodbe.
Priporočilo je strokovni predlog strankam te kolektivne pogodbe za ureditev posameznega vprašanja.
V. PLAČE IN DRUGI PREJEMKI IZ DELOVNEGA RAZMERJA
65. člen
Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost, dodatkov in plače iz naslova poslovne uspešnosti.
Izhodiščna plača za posamezni tarifni razred pomeni najnižje plačilo za delo delovnega mesta v določenem tarifnem razredu. Izhodiščna plača je opredeljena za pričakovane delovnerezultate, za normalne pogoje dela in polni delovni čas.
Polni delovni čas se obračuna ob upoštevanju letnega povprečja delovnih ur na mesec, kar znaša 174 ur mesečno, za kontrolorje zračnega prometa pa 154 ur mesečno. Za izračun urne postavke se osnovna plača delavca, dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, deli s 174 ur oziroma s 154 ur.
Za normalne delovne pogoje veljajo pogoji, v katerih se večinoma opravlja delo. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta in so vključeni v osnovno plačo.
Delovna mesta pri delodajalcu so ovrednotena glede na zahtevnost, ki se ugotovi z metodologijo za vrednotenje delovnih mest.
Delovna mesta so razvrščena v tarifne razrede, znotraj tarifnih razredov so delovna mesta glede na zahtevnost razvrščena še v plačilne razrede. Izhodiščni tarifni količniki in plačilni razredi se določijo z metodologijo za vrednotenje delovnih mest. Metodologijo, usklajeno s sindikati, predloži direktor pred podpisom v soglasje nadzornemu svetu.
Osnovna plača je plača delavca za delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, ob vnaprej določenih pogojih in normalnih delovnih pogojih.
Osnovna plača se določi v pogodbi o zaposlitvi v mesečnem znesku in se lahko spremeni z dodatkom k pogodbi o zaposlitvi.
Eskalacija je način usklajevanja najnižje osnovne plače in izhodiščne plače po tej kolektivni pogodbi. Izhodiščne in najnižje plače, določene v tarifni prilogi, se usklajujejo na enak način, kakor ga za plače za posamezno obdobje določa dogovor o politiki plač v zasebnem sektorju oziroma drug predpis na ravni države.
Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila, so v bruto zneskih.
Pri uveljavljanju pravic na podlagi delovne dobe se v delovno dobo šteje vsa delovna doba delavca.
Plača se izplačuje enkrat mesečno, 10. v mesecu. Če je 10. v mesecu sobota, se plača izplača 9. v mesecu, če je 10. v mesecu nedelja, se plača izplača 8. v mesecu.
Nadomestilo plače po zakonu
Delavcu pripadajo nadomestila plače pod pogoji in v primerih, določenih z zakonom.
Poleg primerov, ki jih določa zakon, je delavec upravičen do nadomestila plače tudi za čas pripravljenosti na domu, in sicer v višini 10 % od osnovne plače oziroma urne postavke za ure, odrejene pripravljenosti na domu.
Podlaga za izračun nadomestila plače delavca je plača delavca, ki jo je prejel v preteklih treh mesecih za polni delovni čas; če v zadnjih treh mesecih ni prejel vsaj ene plače, pa v višini minimalne plače. Plača iz prejšnjega stavka ne vsebuje nadomestil plač in se izračuna iz urne postavke za čas prisotnosti na delu.
Nadomestilo plače ne sme biti višje od plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
Pri odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 90 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
Delavcem se pri plačani odsotnosti z dela nadomestilo plače izplača za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.
Ta člen velja tudi za delavca na delovnem mestu pomočnik direktorja.
Nadomestilo plače za čas stavke
Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 80 % osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo, za največ 4 delovne dneve, ob kršenju imunitete sindikalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo skupaj:
– da stavkajo zaradi kršitve kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov in
– je stavka organizirana v skladu z zakonom, to kolektivno pogodbo in po stavkovnih pravilih.
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % osnovne plače za vsako začeto leto delovne dobe, ki je ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico.
Dodatek za delovno dobo se delavkam, ki imajo več kakor 25 let delovne dobe, poveča za 0,3 % za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.
Ta člen velja tudi za delavca na delovnem mestu pomočnik direktorja.
Dodatki k plači za posebne pogoje dela
Delavcem pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa.
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.
Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki v naslednjem odstotku od osnove:
– za čas dela v popoldanski izmeni | 10 %, |
– za delo v nočni izmeni | 10 %, |
– za delo v dnevnem turnusu po 8 urah rednega dela | 10 %, |
– za delo v nočnem turnusu | 10 %, |
– za nočno delo | 30 %, |
– za delo v deljenem delovnem času | |
– za prekinitev dela več kakor 1 uro | 15 %, |
– za prekinitev dela več kakor 2 uri | 20 %, |
– za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) | 30 %, |
– za intervencijo | 60 %, |
– za delo v nedeljo | 50 %, |
– za delo na državni praznik in dela proste dneve po zakonu | 50 %, |
– za delo na daljavo v času pripravljenosti na domu | 20 %. |
Za delo na daljavo lahko delavec prejme dodatek za pol ure dela oziroma največ za eno uro dela.
Dodatka pod drugo in četrto alineo se med seboj izključujeta Enako velja za dodatka pod deveto in deseto alineo. Dodatek pod enajsto alineo se izključuje z dodatki pod vsemi ostalimi alineami.
Če se dodatki med seboj izključujejo, delavcu pripada dodatek, ki je zanj ugodnejši.
Dodatki k plači za izobraževanje
Delavcu, ki izvaja mentorstvo, predava, trenira in delavcu inštruktorju pripadajo dodatki k plači za izvajanje izobraževanja.
Dodatek po tej točki pripada le za toliko ur, kolikor je delavec opravljal mentorstvo, je predaval, treniral ali opravljal delo inštruktorja.
Delavcu se za štiri ure predavanj prizna ena ura priprave, za manj kakor štiri ure predavanja pa pol ure priprave.
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.
Višina dodatkov je naslednja:
– za mentorja | 10 %, |
– za predavatelja | 15 %, |
– za predavatelja, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto inštruktor | 10 %, |
– za trenerja nasimulatorju ali neaktivnem sistemu | 10 %, |
– za trenerja na simulatorju ali neaktivnem sistemu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto inštruktorja | 5 %, |
– za trenerja na delovnem mestu | 20 %, |
– za inštruktorja, ki nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto inštruktor | 20 %. |
Dodatek zaradi omejitve pravice do stavke
Delavcem, ki opravljajo delo v sektorju letalskih telekomunikacij, sektorju letalskih informacij, delavcem, ki dajejo podatke o letih zrakoplovov, in delavcem, ki dajejo informacije o letenju, se do sprejema metodologije vrednotenja delovnih mest in izvedbe vrednotenja po tej metodologiji izplačuje dodatek k plači v višini 0,1 količnika zaradi omejitve pravice do stavke. Dodatek se prišteva k osnovni plači in se na plačilni listi izkazuje ločeno. Dodatek se ob izvedbi vrednotenja po novi metodologiji vrednotenja delovnih mest vključi v osnovno plačo.
Plačilo dosegljivosti izven delovnega mesta
Delavcu pripada za 24-urno dosegljivost izven delovnega mesta plačilo v višini štirih ur osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo oziroma sorazmerno času, ko mora biti dosegljiv.
Če je delavec poklican na delo v prvih 12 urah, mu plačilo iz prvega odstavka tega člena ne pripada, ker se mu obračuna dejansko število ur dela, če pa je poklican v drugih 12 urah, mu pripada poleg plačila dejanskega dela še plačilo v višini 2 ur osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
Delavec pripravnik ima pravico do plače v višini 70 % osnovne plače za delovno mesto, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, in do drugih osebnih prejemkov, ki jih določajo zakon, ta kolektivna pogodba in splošni akti delodajalca.
Plača pripravnika ne sme biti nižja od minimalne plače, določene z zakonom.
Delavec začetnik ima pravico do plače v višini 25 % osnovne plače za delovno mesto, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi kot začetnik, in do drugih osebnih prejemkov, ki jih določajo zakon, ta kolektivna pogodba in splošni akti delodajalca.
Plača začetnika ne sme biti nižja od minimalne plače, določene z zakonom.
Delavec učenec ima pravico do plače v višini 50 % osnovne plače za delovno mesto, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi kot začetnik, in do drugih osebnih prejemkov, ki jih določajo zakon, ta kolektivna pogodba in splošni akti delodajalca.
Plača učenca ne sme biti nižja od minimalne plače, določene z zakonom.
Delavcu pripada regres za letni dopust v enkratnem izplačilu. Regres se izplača v denarni obliki.
Delavcu se izplača regres v višini, določeni s predpisi o višini regresa za letni dopust za posamezno koledarsko leto in veljajo za delodajalca.
Delavcu se regres za letni dopust izplača do 30. 6. v tekočem letu oziroma takrat, ko delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta.
Delavcu, ki dela krajši delovni čas od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času na delu.
Delavcu pripada en regres v koledarskem letu tudi, če med letom preide od enega delodajalca k drugemu. V takem primeru vsak od delodajalcev izplača sorazmerni del regresa glede na čas trajanja delovnega razmerja pri posameznem delodajalcu v tem letu.
Ta člen velja tudi za delavca na delovnem mestu pomočnik direktorja.
Ob smrti delavca pripada ožjemu družinskemu članu solidarnostna pomoč v višini ene povprečne plače v javnem podjetju za pretekle tri mesece.
Delavcu pripada solidarnostna pomoč v višini 50 % povprečne plače v javnem podjetju za pretekle tri mesece v naslednjih primerih:
– ob smrti ožjega družinskega člana (zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja, otroka, posvojenca in pastorka, če živi z njim v skupnem gospodinjstvu),
– ob nastanku težje invalidnosti (II. kategorija invalidnosti, 30 % telesna okvara delavca) zaradi nezgode pri delu,
– elementarne nesreče ali požara,
– odsotnosti zaradi bolezni nepretrgoma več kakor 90 dni.
Solidarnostna pomoč iz drugega odstavka pripada delavcu največ enkrat letno.
Direktor lahko na utemeljen predlog enega od sindikatov odobri izplačilo solidarnostne pomoči delavcu v višini do 70 % povprečne plače v podjetju.
Ta člen velja tudi za delavca na delovnem mestu pomočnik direktorja.
Ob upokojitvi pripada delavcu odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Odpravnina ob upokojitvi se mora izplačati najpozneje ob izplačilu zadnje plače.
Ob smrti delavca se odpravnina, ki bi v skladu s prvim odstavkom tega člena pripadala delavcu, če bi se tedaj upokojil, izplača njegovemu najožjemu družinskemu članu.
Ta člen velja tudi za delavca na delovnem mestu pomočnik direktorja.
Delavcu pripada jubilejna nagrada v maksimalni višini davčno priznanega stroška v skladu s vsakokratno veljavnim predpisom, ki ureja ta vprašanja.
Jubilejna nagrada se izplača v mesecu, ko delavec izpolni delovni jubilej.
Določila tega člena veljajo tudi za delavca na delovnem mestu pomočnik direktorja.
Delavec je upravičen do povračila stroškov za službena potovanja, in sicer do dnevnic za stroške prehrane, kilometrine oziroma prevoznih stroškov ter prenočišča in drugih stroškov, ki so nastali v zvezi z opravljanjem dela.
Za službeno potovanje velja potovanje, ko je delavec napoten na delo v kraj izven stalne lokacije delovnega mesta ali ko je napoten na izobraževanje.
Delavec mora imeti med službenim potovanjem potni nalog za službeno potovanje s seboj.
Povračilo stroškov za prehrano na službenem potovanju se povrne z dnevnico za odsotnost od 6 do 8 ur, od 8 do 12 ur in nad 12 ur.
Delavcu, ki je v okviru napotitve na službeno potovanje opravil polni fond ur (8 ur) in dodatne ure zaradi prevoza v kraj, kamor je bil napoten, se obračuna in plača efektivni delovni čas, to je čas, ko je delal. Prevoz na delo in z dela se ne upošteva kot delovni čas, čas trajanja prevoza se upošteva le pri določanju višine dnevnice kot nadomestilo stroškov za prehrano.
Delavcu, ki je v okviru napotitve na službeno potovanje opravil vključno s prevozom manj ur, kakor je dnevna delovna obveznost (8 ur), se kot delovni čas upošteva tako efektivno opravljeno delo kakor tudi prevoz, za razliko do polnega delovnega časa. Dnevnica se izplača ob izpolnjevanju pogojev za izplačilo dnevnice.
Delavcu, ki je v okviru napotitve na službeno potovanje na lokacije delodajalca in lokacije, kjer se nahajajo sistemi in naprave za vodenje kontrole zračnega prometa, opravil več delovnih ur kakor je delovna obveznost (efektivno delal več kakor 8 ur) in dodatno porabil še čas za prevoz, se obračuna čas dela in vožnje nad 8 ur kot nadurno delo ali kompenzacija, če delavec v tekočem mesecu zaradi tega preseže obvezni fond ur – polno delovno obveznost tistega meseca.
Pogoj, da prevoz s službenega potovanja velja kot delovni čas in se obračuna kot nadura, če službeno potovanje traja več kakor 8 ur, je začetek potovanja najpozneje eno uro od začetka delovnega časa.
Delavcu pripada dnevnica glede na čas trajanja službenega potovanja (čas trajanja efektivnega dela in čas prevoza).
Dnevnica za službeno potovanje in povračilo stroškov za prehrano med delom se med seboj izključujeta.
Do povračila stroškov za službeno potovanje so upravičeni vsi delavci, napoteni od delodajalca oziroma od njega pooblaščene osebe, pod enakimi pogoji in v enaki višini.
Po zaključku službenega potovanja mora delavec ravnati v skladu z navodili, ki urejajo službena potovanja, izpolniti predpisane obrazce v določenem roku, predložiti zahtevane priloge in vse skupaj dostaviti ustrezni službi delodajalca.
Če delavec ne ravna v skladu z določili sedmega odstavka tega člena, ni upravičen do povračila stroškov za službeno potovanje.
Ta člen velja tudi za delavca na delovnem mestu pomočnik direktorja.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
81. člen
Pogodbene stranke soglašajo, da se dodatek v skladu s 3. in 4. členom Dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004–2005 (Uradni list RS, št. 55/04) izplačuje od dneva uveljavitve te kolektivne pogodbe kot dodatek k plači v višini 10.000,00 bruto mesečno.
Z dnem uveljavitve te kolektivne pogodbe se za izračun osnovnih plač določi izhodiščna plača v višini 54.823,00 SIT bruto, ki se usklajuje z rastjo plač v gospodarstvu. Sprememba izhodiščne plače zaradi usklajevanja na podlagi sprejetih dogovorov oziroma drugih predpisov med socialnimi partnerji na državni ravni ne pomeni spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe.
Sprejem aktov po tej kolektivni pogodbi
Pravila iz 13. člena te kolektivne pogodbe mora delodajalec določiti v dveh mesecih od sklenitve te pogodbe.
Stavkovna pravila iz 57. člena te kolektivne pogodbe morajo biti sprejeta v dveh mesecih od sklenitve te pogodbe.
Delodajalec bo metodologijo za vrednotenje delovnih mest izdelal v enem mesecu od uveljavitve te kolektivne pogodbe.
Do sprejema metodologije za vrednotenje delovnih mest in izvedbe vrednotenja delovnih mest in ugotovitve novih vrednosti delovnih mest se uporablja priloga 2 Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki se lahko spremeni s soglasjem sindikatov pri delodajalcu.
Podjetniška kolektivna pogodba
Delodajalec in sindikati bodo ob upoštevanju stroškovnih baz za oblikovanje pristojbin navigacijskih služb zračnega prometa po predhodnem soglasju nadzornega sveta, ki ga ta poda po prejemu predhodnega mnenja MZP, sprejeli podjetniško kolektivno pogodbo, v kateri se bodo dogovorili o zadevah, ki niso urejene v tej kolektivni pogodbi, ki pa jih je treba skladno z določbami ZDR urediti na ravni podjetja.
Predhodno mnenje iz prejšnjega odstavka MZP poda nadzornemu svetu najkasneje v roku 8 dni po tem, ko je od delodajalca prejelo zadevno gradivo.
Prenehanje veljavnosti nekaterih členov Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest
Z dnem uveljavitve te kolektivne pogodbe se prenehata uporabljati 17. in 20. člen Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
Seznanitev s to kolektivno pogodbo
Delavci se s to kolektivno pogodbo seznanijo tako, da jim je vročena v desetih dneh po tem, ko jo podpišejo vse pogodbene stranke.
Število izvodov in dostava
Ta kolektivna pogodba je sestavljena in podpisana v šestih izvodih, od katerih prejme vsaka pogodbena stranka po en izvod in en izvod Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Uveljavitev te kolektivne pogodbe
Ta kolektivna pogodba začne veljati prvi dan naslednjega meseca po podpisu, ko jo podpišejo vse pogodbene stranke.
Srečko Janša l.r.
Ljubljana, dne 17. marca 2006
Radoš Dick l.r.
Ljubljana, dne 17. marca 2006
Aleksander Žerjal l.r.
Ljubljana, dne 17. marca 2006
Jan Jolič l.r.
Ljubljana, dne 17. marca 2006
Združenje delodajalcev Slovenije
mag. Samo Hribar Milič l.r.
Ljubljana, dne 22. marca 2006
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 28. 8. 2007 izdalo potrdilo št. 02047-2/2006/3 o tem, da je Kolektivna pogodba za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa vpisana v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pod zaporedno številko 24.
