Uradni list

Številka 95
Uradni list RS, št. 95/2015 z dne 10. 12. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 95/2015 z dne 10. 12. 2015

Kazalo

3752. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del, stran 11132.

  
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št, 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo, 15/12 in 84/15) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 11. seji 23. novembra 2015 sprejel
O D L O K 
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del 
1. člen 
V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obvezna razlaga, 9/13, 23/13 – popr., 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN in 50/15 – DPN) se prvi odstavek 3. člena spremeni tako, da se glasi:
»(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Amaterska radijska postaja je objekt s telekomunikacijsko opremo tlorisne površine do 30 m2 za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje s pripadajočimi antenami do višine 10 m.
2. Antenski stolp je samostoječ objekt, namenjen javnim elektronskim komunikacijskim storitvam. Nameščen je na terenu.
3. Atrijska hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti in z ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Če se gradi nov niz, mora imeti najmanj tri hiše. Če se gradijo tri ali več kot tri atrijske hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite.
4. Avtocestni obroč je sklenjen obroč avtocest A1 in A2 ter hitre ceste H3, ki oklepajo osrednji del mesta Ljubljane.
5. Bazna postaja je namenjena javnim elektronskim komunikacijskim storitvam; sestavljena je iz antenskega droga, antenskega nosilca z antenami in iz elektronske komunikacijske opreme, nameščene v primernem prostoru ali zabojniku.
6. Bruto tlorisna površina (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m).
7. Cestni svet je do 2,00 m širok zemljiški pas, merjen od črte, ki jo sestavljajo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest in njihovih elementov določene končne točke prečnega profila cestnega telesa z napravami za odvodnjavanje in brežinami ceste oziroma pri avtocestah od varovalne ograje, ter zračni prostor nad voziščem v višini 7,00 m od najvišje točke vozišča.
8. Dejavnosti osebnih storitev vključujejo dejavnosti pod šifro 95 (Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
9. Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi objekti.
10. Dozidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta do največ 50 %.
11. Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves.
12. Druge storitvene dejavnosti vključujejo dejavnosti pod šifro 96 (Druge storitvene dejavnosti) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
13. Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov.
14. Dvojček sestavljata dve eno ali dvostanovanjski stavbi z enakimi gabariti, ki se gradita sočasno, na skupni vmesni parcelni meji in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.
15. Dvoriščna fasada objekta meji na dvorišče, notranji atrij objekta ali na zelene površine, ki pripadajo objektu.
16. Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.
17. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi pritličje (P), izkoriščeno podstrešje (Po), mansarda (M) ali terasna etaža (T). Klet kot etaža ni posebej označena, ker je v skladu s pogoji tega odloka gradnja kleti dopustna pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih.
18. Etažnost stavbe je določena s številom etaž nad terenom.
19. Faktor izrabe (FI) je razmerje med BTP stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
20. Faktor odprtih bivalnih površin (FBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji stavb s stanovanji.
21. Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom in površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh enostavnih in nezahtevnih objektov nad terenom ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti.
22. Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino parcele, namenjene gradnji nestanovanjskih stavb.
23. Frčada je del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora.
24. Gabarit stavbe pomeni višino in tloris stavbe na terenu; višinski gabarit stavbe pomeni višino stavbe; tlorisni gabarit stavbe pomeni površino prve etaže stavbe na terenu.
25. Garaža kot nezahtevni objekt je enoetažna pritlična stavba, namenjena shranjevanju osebnih motornih vozil, z BTP največ 50,00 m2 in višino do 3,50 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
26. Glavne mestne ceste so Dunajska cesta, Celovška cesta, Tržaška cesta, Dolenjska cesta, Barjanska cesta, Zaloška cesta, Litijska cesta, Šmartinska cesta in Štajerska vpadnica.
27. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom MOL, ter tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, elektronsko komunikacijsko in prometno infrastrukturo.
28. Gradbeni inženirski objekt je namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno).
29. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt ali se objekt dozida oziroma nadzida.
30. Historično območje mestnega središča obsega: območja baročne Ljubljane z Žabjakom, območje Grajskega griča, secesijske Ljubljane, moderne Ljubljane, Karlovškega in Poljanskega predmestja ter območje Krakova z Eipprovo ulico in je prikazano na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
31. Inertni odpadki so odpadki, ki ne vplivajo škodljivo na okolje. Med inertne odpadke se štejejo vsi tisti odpadki, ki jih je mogoče brez posebne obdelave uporabiti za zasipe, pri izdelavi cest ali jih je dopustno odložiti na komunalna odlagališča. Taki so odpadki ob podiranju stavb, odpadni gradbeni material, izkopni material in podobno.
32. Izkoriščeno podstrešje (Po) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad pritličjem ali zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Kolenčni zid je visok največ 1,60 m.
33. Javna cesta je prometna površina splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Javne ceste so državne in občinske ceste.
34. Javna garaža je garažna stavba, v kateri je več kot 25 % PM namenjenih javni rabi.
35. Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsakomur.
36. Kanalizirano križišče je križišče, kjer je na podlagi horizontalne signalizacije in prometnih otokov urejeno vodenje prometa.
37. Klet je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Objekt, grajen na nagnjenem terenu, ima lahko delno vkopano le eno kletno etažo, ostale morajo biti vkopane v celoti.
38. Kompaktno mesto obsega območje znotraj avtocestne obvoznice in delno tudi funkcionalno enoto Dravlje, in to tako, da poteka njegova severna meja po Ulici bratov Babnik, Plešičevi, Pečnikovi ulici in ulici Stegne, ter funkcionalno enoto Posavje, tako da poteka njegova severna meja po železniški progi Ljubljana–Kamnik, in je prikazano na karti 6 »Omrežje družbene infrastrukture«.
39. Kmetijsko gospodarstvo je območje stavbnih zemljišč, na katerih je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki ima enotno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo (stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji, ki služijo primarno kmetijstvu).
40. Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega notranjega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.
41. Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.
42. Manjši zbirni center za odpadke je urejen kot pritličen, pokrit in delno ali v celoti zaprt paviljonski objekt za zbiranje komunalnih odpadkov in še uporabnih predmetov v okviru izvajanja obvezne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov z BTP, manjšim od 60 m2.
43. Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe pod poševno streho. Mansardna streha se umika neposredno iz ravnine fasade proti stavbi pod kotom do 30°. Če je mansardna streha oblikovana lomljeno, ima njen zgornji del lahko tudi drugačen naklon. Višina zgornjega dela strehe ne sme presegati polovice višine strehe.
44. Medetaža (Me) je vmesna etaža med dvema etažama stavbe, ki ne obsega več kot 70 % BTP spodnje polne etaže in se šteje za samostojno etažo.
45. Medsosedska ograja je ograja za lastne potrebe, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na parcelo, namenjeno gradnji, zaradi zagotavljanja zasebnosti.
46. Mejica je pas lesnate vegetacije (grmovja oziroma drevja) v pretežno odprti kulturni krajini, širok do 10 metrov, pestre botanične sestave in pomemben življenjski ter varovalni prostor za živali in rastline. Večinoma poteka na lastniških mejah parcel, ob vodotokih, cestah, kolovozih, melioracijskih kanalih ipd.
47. Mobilnostni načrt območja je načrt, ki določi število uporabnikov posameznih prometnih sredstev in ureditev prometne infrastrukture v določenem območju z namenom izboljšati delež uporabe nemotoriziranih in kolektivnih prevoznih sredstev ter določiti potrebne zmogljivosti za mirujoči promet.
48. Nadomestna gradnja sta odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta.
49. Nadomestna kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so namenjena za usposobitev za kmetijsko rabo.
50. Nadstrešek kot enostaven objekt je streha, namenjena zaščiti pred vremenskimi vplivi (zaščiti vhoda v objekt, osebnega motornega vozila in koles, zbirnega mesta za komunalne odpadke, gostinskega vrta in podobno), s površino do 20,00 m2.
51. Nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane površine objekta.
52. Nagnjen teren: naklon terena parcele, namenjene gradnji, je na mestu stavbišča novega objekta večji od 20 %.
53. Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve.
54. Naselje je območje strnjeno grajenih stavb z različnimi namembnostmi s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in površinami, predvidenimi za širitev.
55. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja ali nevarna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim.
56. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom nestanovanjskih.
57. Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba.
58. Nevarna gradnja je gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajeni objekt, ki ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico.
59. Nizke stavbe so stavbe, visoke največ do 11,00 m.
60. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
61. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.
62. Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno. Glede na obliko in vrsto se delijo na: samostoječe table oziroma stenske table, svetlobne vitrine, plakatne stebre, svetlobne prikazovalnike in na druge objekte za oglaševanje, kot so obešanke na drogovih javne razsvetljave, transparenti, platna na slepih fasadah stavb ali na gradbenih odrih, slikovno in pisno obdelane stene stavb, objekte za oglaševanje za lastne potrebe in podobno.
63. Obmestje Ljubljane obsega urbana naselja z gostejšo zazidavo (Šentvid, Polje z Novim Poljem in Črnuče), naselja ob vznožju Polhograjskega hribovja (Pržan, Kamna Gorica, Podutik, Gunclje, Stanežiče, Medno), naselja vzdolž bregov reke Save in v njenem zaledju (Brod, Tomačevo, Ježa, Podgorica, Šmartno ob Savi, Šmartno pod Šmarno goro in Gameljne), naselja v vzhodnem delu Ljubljanske kotline (Vevče, Kašelj, Zalog in Sostro) ter naselja na Ljubljanskem barju (ob Ižanski cesti, Črna vas). Hribovito zaledje obsega poseljena območja: Polhograjsko hribovje, Šmarna gora, Rašica, Dobeno, Posavsko hribovje. Prikazana sta na karti 6 »Omrežje družbene infrastrukture«.
64. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
65. Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem ali je bil zgrajen pred letom 1967.
66. Odpadna frakcija je vrsta odpadkov, ločeno zbranih in pripravljenih za odvoz na enem mestu.
67. Odprt sezonski gostinski vrt je posebej urejeno zemljišče za gostinsko dejavnost.
68. Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene bivanju na prostem, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Urejajo se na terenu z naklonom, manjšim od 20 %, izjemoma, kadar to določa ta odlok, pa tudi kot odprte ozelenjene terase na objektu.
69. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje.
70. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.
71. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše ljudi, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi in funkcionalno ovirane osebe z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi.
72. Otok športa za vse so nepokrite športne površine, namenjene športni rekreaciji lokalne skupnosti. Obsega igrišča za športe na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, košarka, baseball, ragbi, balinišče, bazenska kopališča na prostem, vodni športi, otroška in druga javna igrišča, igrišča za golf, jahališča in podobno.
73. Otok športa za vse – osnovna šola so pokrite in nepokrite športne površine osnovnih šol, namenjene in urejene za športno vzgojo otrok in mladine ter športno rekreacijo lokalne skupnosti.
74. Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok, opremljena z igrali in parkovno opremo ter zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
75. Ožje mestno središče je območje, ki vključuje funkcionalne enote Grad, Stara Ljubljana in Mestno središče, delno tudi Poljane in Tabor, in to tako, da poteka njegova vzhodna meja po Roški cesti, po zveznici med Roško in Njegoševo cesto ter po Njegoševi cesti do Masarykove ceste), in je prikazano na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
76. Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov (gradbena parcela), na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
77. Parkirna površina "parkiraj in se pelji'' (P&R) je večji parkirni prostor, kjer potniki parkirajo svoje vozilo in nadaljujejo pot z javnim prevoznim sredstvom.
78. Pisarniške in poslovne dejavnosti vključujejo dejavnosti pod šifro 82 (Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
79. Ploščica je večstanovanjska stavba, pri kateri so stanovanja z atriji, terasami ali balkoni zložena skupaj tako, da tvorijo večjo celoto v obliki satovja.
80. Poseg na objekt ali območje, varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote, zaradi katerih je objekt ali območje pridobilo ta status (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo, kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).
81. Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov ter drug poseg v objekt ali na njem in v fizične strukture na terenu in pod njim.
82. Praviloma: izraz pomeni, da gre za priporočilo, ki ga je treba upoštevati razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz drugih utemeljenih razlogov ni mogoče.
83. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo.
84. Prostori, namenjeni prebivanju, so dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, spalnica in v stanovanjih za druge posebne družbene skupine tudi stanovanjska soba.
85. Protihrupna ograja je le tista ograja, ki zadosti določenim akustičnim lastnostim (absorpcijskim in izolativnim) skladno s standardoma SIST EN 1793-1 in -2.
86. Rastlinjak je prostor, pokrit s prosojnim ali polprosojnim materialom, ki je namenjen gojenju rastlin v delno kontroliranem okolju (namakanje, ogrevanje, osvetlitev …).
87. Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.
88. Ravnanje z odpadki vključuje dejavnosti pod šifro 38 (Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi; pridobivanje sekundarnih surovin) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
89. Referenčna višina objekta je višina določenega obstoječega objekta, po katerem se morajo ravnati višine novih stavb.
90. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture.
91. Sistem MOLIS (MOL, informacijski sistem) vključuje obvestilno signalizacijo po enotnem lamelnem sistemu, ki usmerja k objektom in napravam javne infrastrukture, objektom kulturne dediščine, ustanovam s področja kulture, območjem varovanih naravnih okolij, rekreacijskim območjem, hotelom in objektom s prenočišči ter objektom in napravam druge turistične infrastrukture, poslovno-trgovskim območjem ter k posameznim objektom s poslovnimi ali storitvenimi dejavnostmi in podobno.
92. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali gornji stični rob strešin in je najvišja točka stavbe.
93. Slepa fasada stavbe je stranica stavbe brez okenskih odprtin.
94. Splavnica je bazen v prekopu ali na reki, v katerem se z dviganjem oziroma spuščanjem vode omogoča prehod plovilom.
95. Spominska obeležja so nezahtevni in enostavni objekti, na primer kip ali spomenik, spominska kapelica, spominska plošča.
96. Sprememba namembnosti pomeni, da se objektu ali delu objekta spremeni namen, kot ga določa predpis o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov ali ta odlok.
97. Stanovanjska soseska je stanovanjsko naselje, zgrajeno po enotni zazidalni zasnovi. Prebivalcem zagotavlja poleg bivanja tudi osnovno šolo, vrtec, trgovino, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti.
98. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom namenjenih bivanju.
99. Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
100. Stavbišče je zemljišče pod stavbo.
101. Stavbni blok (kare) je skupek po obodu medsebojno povezanih stavb, ki ohranjajo podobnost volumnov ter višinskih in tlorisnih gabaritov tako, da oblikujejo nepozidan notranji prostor.
102. Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt oziroma so namenjeni gradnji objektov.
103. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših ljudi, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti in druge stavbe, namenjene izvajanju socialnih programov, ki vključujejo bivanje (bivalne enote), stanovanjske skupine in bivalne ateljeje.
104. Širše mestno središče je območje, ki vključuje funkcionalne enote Grad, Stara Ljubljana, Mestno središče, Prule, Tabor, Poljane, Klinika, Nove Poljane, Vodmat in Trnovo del (med Zoisovo in Barjansko cesto, Gradaščico in Ljubljanico, vključno z delom območja južno od Eipprove ulice) ter je prikazano na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
105. Športni center obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene kakovostnemu in vrhunskemu športu (vadbi oziroma organizaciji vrhunskih športnih dogodkov). Obsega več športnih objektov in naprav za različne športe z racionalnim izkoriščanjem spremljajoče infrastrukture (tribune, parkirišča, komunalna infrastruktura) ter specializirana športna igrišča in naprave (hipodrom, velodrom, regatni center, smučišča in žičniške naprave in podobno).
106. Športni park obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene športni rekreaciji, kakovostnemu športu in vrhunskemu športu. Obsega program otoka športa za vse in stavbe za dvoranske športe (košarka, odbojka, rokomet, squash, badminton in tenis, plavalni zimski bazeni, telovadnice, drsališča in podobno) s prostori za športnike, lahko tudi s prostori za gledalce, ter površine za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke.
107. Tehnološki park je območje, v katerem delujejo podjetja z razvitimi tehnologijami in storitvami z visoko vsebnostjo znanja. V tehnološkem parku je prisotna tesna prostorska povezanost z raziskovalnimi centri, univerzo in gospodarstvom.
108. Terasna etaža (T) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe in neposredno pod ravno ali poševno streho z naklonom do 7º. BTP terasne etaže ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaže pod vencem stavbe.
109. Tipski zabojnik je montažni zabojnik s tlorisno površino največ 20 m² in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
110. Trg je odprta javna površina, ki je delno ali v celoti obdana s stavbami, primerna za zbiranje ljudi.
111. Trgovina na drobno vključuje dejavnosti pod šifro 47 (Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), razen dejavnosti pod šifro 47.3 (Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
112. Ulična fasada je sprednja stran objekta, praviloma z glavnim vhodom.
113. Ulična gradbena črta je linija, ki jo tvori niz najmanj treh obstoječih objektov ob ulici.
114. Ulični niz so objekti ob ulici med dvema križiščema cest.
115. Varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest ali drugih javnih cest, železnic, pristanišč, žičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, v katerih se opravlja dejavnost.
116. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture.
117. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila, vila blok, ploščica, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
118. Venec stavbe je konstrukcijski element na zunanjem obodu stavbe v ravnini stropa zadnje cele etaže, neposredno pod podstrešjem, mansardo ali teraso.
119. Verižna hiša je enostanovanjska hiša v nizuzaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki se z zunanjim zidom stika z zunanjim zidom sosednjega objekta. Od vrstne hiše se loči po zamikanju posameznih stavb, kar prispeva k členjenju niza. Če se gradi nov niz, mora imeti najmanj tri hiše. Če se gradijo tri ali več kot tri verižne hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite.
120. Visoke stavbe so stavbe, visoke več kot 11,00 m.
121. Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko slemena stavbe s poševno streho (eno- ali večkapnica) ali venca stavbe z ravno streho oziroma v primeru terasne etaže venca terasne etaže (v primeru gradnje na nagnjenem terenu se višina stavbe meri od najnižje kote stavbe na terenu in najvišjo točko stavbe). Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture.
122. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov.
123. Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizuzaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki se z zunanjim zidom stika z zunanjim zidom sosednjega objekta. Če se gradi nov niz, mora imeti najmanj tri hiše. Če se gradijo tri ali več kot tri vrstne hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite.
124. Vrtiček je zemljišče, namenjeno prostočasni dejavnosti pridelovanja vrtnin in sadja ter gojenja okrasnih rastlin.
125. Vrzel pri tipih stavb NA, ND in NV je nepozidano stavbno zemljišče, ki je s treh strani obdano z zakonito zgrajenimi objekti (ena od treh strani je lahko tudi cesta) in dopušča gradnjo samo ene stavbe. Če gre za parcelo na meji EUP, je lahko obdana z zakonito zgrajenimi objekti samo z dveh strani (ena od teh je lahko tudi cesta, opredeljena na karti 4.7 »Cestno omrežje in območja parkirnih režimov«). Odmik nove stavbe v vrzeli od objektov, ki določajo vrzel, je največ 12,00 m. Vrzel pri tipih stavb VS je nepozidano stavbno zemljišče, ki se vsaj z ene strani dotika stavbe v uličnem nizu.
126. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov.
127. Začasni objekt je objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja.
128. Zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi.
129. Zbiralnica ločenih frakcij odpadkov je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov te frakcije prepuščajo.
130. Zbiralnik za kapnico je montažen ali obzidan in nadkrit (lahko tudi vkopan) prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe.
131. Zbirni center za odpadke je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij odpadkov in še uporabnih predmetov v okviru izvajanja obvezne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij odpadkov oziroma kot center ponovne uporabe s spremljajočimi dejavnostmi.
132. Zbirno mesto odpadkov je prostor za stalno, redno in nemoteno ločeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema na prevzemnem mestu.
133. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
134. Zelene površine so urejene in opremljene (otroška igrišča, parkovna oprema, spominska obeležja ipd.) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, bivanju na prostem, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.
135. Zunanja površina objekta v javni rabi je površina, ki je potrebna za normalno obratovanje objekta.«.
2. člen 
V tretjem odstavku 5. člena se v preglednici 1 vrstice 4.1. do 4.5 spremenijo tako, da se glasijo:
»
4.1
Sistemi za oskrbo s pitno vodo
1: 25 000
4.2
Sistemi za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode
1: 25 000
4.3
Sistem zemeljskega plina in naftnih derivatov
1: 25 000
4.4
Sistem za proizvodnjo in distribucijo toplote za daljinsko ogrevanje in hlajenje
1: 25 000
4.5
Sistem električne energije
1: 25 000
«. 
3. člen 
V prvem odstavku 6. člena se besedilo »druge akte, ki pomenijo omejitve za razvoj v prostoru« nadomesti z besedilom »druge pravne akte, ki pomenijo omejitve posegov v prostor«.
V drugem odstavku se v napovednem stavku besedilo »za razvoj v prostoru« nadomesti z besedilom »posegov v prostor« ter sedma alineja spremeni tako, da se glasi:
»– poplavno ogrožena območja in z njimi povezana območja erozij celinskih voda,«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Omejitve posegov v prostor iz prejšnjega odstavka tega člena in druge morebitne omejitve posegov v prostor, vzpostavljene na podlagi posebnih predpisov in drugih aktov, so prikazane na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.«.
4. člen 
V drugem odstavku 7. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Kadar EUP nima oznake obveznosti priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, veljajo določila drugega odstavka 46. člena tega odloka.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V OPN MOL ID so v grafičnem delu uporabljene parcelne meje Geodetske uprave Republike Slovenije, stanje marec 2009, januar 2010 (samo poselitvena območja v k. o. Javor, Lipoglav, Sostro, Podmolnik, Dobrunje, Šmartno pod Šmarno goro, Tacen, Gameljne, Rašica), oktober 2011 (samo poselitvena območja v k. o. Črnuče, Nadgorica, Podgorica, Kašelj, Zadobrova) in februar 2014 (samo poselitvena območja v k. o. Dobrova, Glince, Grič, Ježica, Podsmreka, Rudnik, Šmartno ob Savi, Šujica, Trebeljevo in Vič).«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če meja EUP poteka preko obstoječega objekta, za ta objekt s pripadajočo parcelo, namenjeno gradnji, veljajo prostorski izvedbeni pogoji tiste EUP, v kateri se nahaja večji del stavbišča objekta.«.
5. člen 
V prvem odstavku 9. člena se v prvem stavku številka »45« nadomesti s številko »44«, v preglednici 3 pa se:
– v tretjem stolpcu vrstice s številko 27 črta besedilo »za lastne potrebe«;
– črta vrstica s številko 40;
– dosedanje vrstice s številkami 41 do 45 postanejo vrstice s številkami 40 do 44.
6. člen 
Prvi in drugi odstavek 10. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) S splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki jih ta odlok ureja v 11. do 91. členu, se določijo pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja ter druga merila in pogoji za umeščanje posegov v prostor.
(2) Za posamezne EUP, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi pogoji, veljajo poleg splošnih prostorskih izvedbenih pogojev iz prvega odstavka tega člena tudi PPIP, ki jih ta odlok ureja v Prilogi 1, Prilogi 3 in Prilogi 4 tega odloka ter v grafičnem delu OPN MOL ID.«.
Četrti odstavek se črta.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se v prvem stavku besedilo »K2, Go ali Gpn« nadomesti z besedilom »K2 ali Go«.
Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.
7. člen 
Prvi odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V preglednici 4 so določeni dopustni objekti in posamezni deli objektov ter dejavnosti po območjih namenske rabe.«.
V drugem odstavku se preglednica 4 spremeni tako, da se glasi:
»
Preglednica 4: Dopustni in pogojno dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe
1. SSce – PRETEŽNO ENO- IN DVOSTANOVANJSKE POVRŠINE
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 11100 Enostanovanjske stavbe, 
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, razen javnih garaž, kolesarnice in pokrita parkirišča, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– pisarniške in poslovne dejavnosti, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za dejavnost sme biti največ 30 % BTP posameznega stanovanjskega objekta).
2. SScv – PRETEŽNO VEČSTANOVANJSKE POVRŠINE 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, 
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo dom za starejše osebe, materinski dom, hospic, bivalne skupnosti in podobno, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje in glasbene šole, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, 
– 12650 Stavbe za šport: samo za potrebe območja, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, razen javnih garaž, kolesarnice in pokrita parkirišča. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev, zdravstva, športne in druge dejavnosti za prosti čas ter druge storitvene dejavnosti; v kletnih prostorih pa samo v obstoječih stanovanjskih stavbah, 
– dejavnosti predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kavarna ali slaščičarna (površina do 200,00 m2 BTP) oziroma bife do 70,00 m2 BTP.
b) Dejavnosti iz točke a) so dopustne v pritličjih stavb, če je zagotovljen direktni zunanji dostop v prostore dejavnosti.
3. SSse – SPLOŠNE ENO- IN DVOSTANOVANJSKE POVRŠINE
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 11100 Enostanovanjske stavbe, 
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, 
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo materinski dom, hospic, bivalne skupnosti in podobno, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje ter glasbene šole, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstveni dom, ambulante, 
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, 
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12201 Stavbe javne uprave, 
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene gradnji, do 1000,00 m2),
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, 
– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če sta izpolnjena naslednja pogoja: 
– dopolnjujejo osnovno namembnost območja, 
– neposredna navezanost na lokalno krajevno cesto (LK) ali ceste višje kategorije v naselju, kar ne velja za 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. 
c) 12510 Industrijske stavbe so ob izpolnitvi pogojev iz prve in druge alineje točke b) dopustne le zunaj območja širšega mestnega središča. 
č) 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon so dopustni v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah, izven ožjega mestnega središča pa ob lokalnih zbirnih cestah (LZ) in ob cestah višje kategorije.
4. SSsv – SPLOŠNE VEČSTANOVANJSKE POVRŠINE 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
a) V območjih tipov V in VS: 
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, 
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo dom za starejše osebe, materinski dom, študentski dom, hospic, bivalne skupnosti in podobno, 
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, 
– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje ter glasbene šole, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstveni dom, ambulante, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom. 
b) V območjih tipa NV: 
– 11100 Enostanovanjske stavbe, 
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, 
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, 
– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, razen javnih garaž, kolesarnice in pokrita parkirišča. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice in bari (do 70,00 m2 BTP dela objekta),
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, 
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12201 Stavbe javne uprave, 
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12301 Trgovske stavbe (do 700,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča, 
– 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene gradnji, do 1000,00 m2),
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če sta izpolnjena naslednja pogoja: 
– nahajajo se v območjih tipov V in VS ter dopolnjujejo osnovno namembnost območja, 
– nahajajo se ob lokalni krajevni cesti (LK) ali cestah višje kategorije v naselju, kar ne velja za 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. 
c) 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon so dopustni v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah, izven ožjega mestnega središča pa ob lokalnih krajevnih cestah (LK) in ob cestah višje kategorije. 
č) V sklopu izvedbe športnih igrišč so dopustne tudi garderobe, ki ne presegajo BTP do 100,00 m2.
5. SB – STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (samo v povezavi z 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: dom za starejše osebe), 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, bari (do 70,00 m2 BTP dela objekta),
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo mladinska prenočišča, 
– 12301 Trgovske stavbe (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 100,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča, 
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, 
– 12620 Muzeji in knjižnice, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, 
– 12650 Stavbe za šport. 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če sta izpolnjena naslednja pogoja: 
– dopolnjujejo osnovno namembnost območja, 
– nahajajo se ob lokalni krajevni cesti (LK) ali cestah višje kategorije v naselju.
6. SK – POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 11100 Enostanovanjske stavbe, 
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, 
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo materinski dom, hospic, bivalne skupnosti in podobno, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, 
– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje in glasbene šole, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstveni dom, ambulante, 
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 
– 12722 Pokopališke stavbe, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbiralnik gnojnice ali gnojevke, 
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo objekti za kmetijsko rabo, 
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, 
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 
– 12712 Stavbe za rejo živali, 
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom, 
– dopolnilna dejavnost kmetije v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12201 Stavbe javne uprave, 
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča,
– 12650 Stavbe za šport, 
– 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene gradnji, do 1000,00 m2),
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če sta izpolnjena naslednja pogoja: 
– dopolnjujejo osnovno namembnost območja, 
– nahajajo se ob lokalni krajevni cesti (LK) ali cestah višje kategorije v naselju.
7. CU – OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, 
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12201 Stavbe javne uprave, 
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12301 Trgovske stavbe (tudi nepokrite tržnice), 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, 
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, 
– 12620 Muzeji in knjižnice, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 
– 24110 Športna igrišča, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom, 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže. 
a) V območjih tipa NV so dopustne le: 
– 11100 Enostanovanjske stavbe, 
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, 
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, 
– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, razen javnih garaž, kolesarnice in pokrita parkirišča. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) 
– 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene gradnji, do 1000,00 m2) in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon so dopustni:
– v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah, 
– izven ožjega mestnega središča ob lokalnih krajevnih cestah (LK) ali cestah višje kategorije, 
– omejitev velikosti parcele, namenjene gradnji, za bencinske servise in za oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon ne velja za lokacije, ki mejijo na glavne mestne ceste izven območja ožjega mestnega središča.
b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča, dopustna za potrebe osnovne dejavnosti objekta. 
c) 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice izven širšega mestnega središča. 
č) Objekti iz točk a), b) in c) niso dopustni v območjih tipa NV. 
3. Dopustne gradnje in druga dela: 
V večstanovanjskih stavbah ob lokalnih zbirnih cestah (LZ) ali cestah višje kategorije in drugih javnih površinah morajo biti pritličja (razen v območjih tipa NV) v javni rabi.
8. CDd – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI BREZ STANOVANJ 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12201 Stavbe javne uprave, 
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12301 Trgovske stavbe, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, 
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah in z njimi povezane stavbe, 
– 12620 Muzeji in knjižnice 
– 24110 Športna igrišča,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo predšolska vzgoja za potrebe zaposlenih v območju, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom, 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, 
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice, 
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, 
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon so dopustni: 
– v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah, 
– izven ožjega mestnega središča ob lokalnih krajevnih cestah (LK) in ob cestah višje kategorije. 
b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo za potrebe osnovne dejavnosti objekta.
9. CDi – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, 
– 12620 Muzeji in knjižnice. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo objekti za prehrano študentov, 
– 12201 Stavbe javne uprave, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo študentski in dijaški domovi,
– 12650 Stavbe za šport, 
– 24110 Športna igrišča, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta. 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja.
10. CDo – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA VZGOJO IN PRIMARNO IZOBRAŽEVANJE 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje in glasbene šole, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante (kot sestavni del vzgojno-izobraževalnih dejavnosti),
– 12650 Stavbe za šport (kot sestavni del vzgojno-izobraževalnih dejavnosti),
– 24110 Športna igrišča, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. 
2. Objekti in dejavnosti iz prve alineje 1. točke so dopustni, če so vključeni v javno mrežo vzgoje in izobraževanja na podlagi zakona ter se te dejavnosti izvajajo kot javno veljavni program s področja vzgoje in izobraževanja, ob pogoju, da so to javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je MOL, ali zasebni vrtci s koncesijo, ki jo dodeli MOL. 
11. CDz – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA ZDRAVSTVO 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe s področja zdravstva in z zdravstvom povezanih dejavnosti, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice, 
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, 
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12650 Stavbe za šport (kot sestavni del dejavnosti zdravstva),
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo dejavnosti predšolske vzgoje za potrebe zaposlenih, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo za potrebe osnovne dejavnosti objekta. 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če je izpolnjen naslednji pogoj: 
– dopolnjujejo osnovno namembnost območja.
12. CDk – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA KULTURO 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, 
– 12620 Muzeji in knjižnice. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, 
– 12420 Garažne stavbe. 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če je izpolnjen naslednji pogoj: 
– dopolnjujejo osnovno namembnost območja.
13. CDj – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA JAVNO UPRAVO 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12201 Stavbe javne uprave, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, 
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev policistov in gasilski domovi.
14. CDc – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA OPRAVLJANJE VERSKIH OBREDOV 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za prireditve, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo za osnovno dejavnost območja, 
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: razen delavskih domov, 
– 12620 Muzeji in knjižnice, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe z največ tremi stanovanji,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, 
– 12420 Garažne stavbe. 
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja.
15. IP – POVRŠINE ZA INDUSTRIJO 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12510 Industrijske stavbe, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, 
– 22232 Čistilne naprave, 
– 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin, 
– 23030 Objekti kemične industrije, 
– 23040 Drugi industrijski gradbeni kompleksi, ki niso uvrščeni drugje, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12303 Bencinski servisi, 
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center za odpadke, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo za potrebe dejavnosti tehnološkega parka, 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, 
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, 
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon.
16. IG – GOSPODARSKE CONE 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12201 Stavbe javne uprave, 
– 12510 Industrijske stavbe, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, 
– 12303 Bencinski servisi, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12301 Trgovske stavbe (do 2000,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom, 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center za odpadke, 
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, 
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, 
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo za predšolsko vzgojo in izobraževanje ter znanstvenoraziskovalno delo za potrebe dejavnosti tehnološkega parka, 
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon.
17. IK – POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, 
– 12712 Stavbe za rejo živali, 
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, 
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbiralnik gnojnice ali gnojevke, 
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo objekti za kmetijsko rabo, 
– 22232 Čistilne naprave. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12203 Druge poslovne stavbe (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12301 Trgovske stavbe za potrebe kmetijstva (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta).
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja.
18. BT – POVRŠINE ZA TURIZEM 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 24110 Športna igrišča, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene gradnji, do 1000,00 m2) in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon so dopustni:
– v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah, 
– izven ožjega mestnega središča ob lokalnih krajevnih cestah (LK) ali cestah višje kategorije. 
b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta. 
c) 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča.
19. BD – POVRŠINE DRUGIH OBMOČIJ 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, 
– 12301 Trgovske stavbe, 
– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, 
– 12620 Muzeji in knjižnice, 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice, 
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 
– 24110 Športna igrišča, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom ter zavetišča in hoteli za živali, pesjaki, konjušnice in podobno, 
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, 
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon so v ožjem mestnem središču dopustni samo v garažnih stavbah. 
b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta.
20. BC – ŠPORTNI CENTRI 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12650 Stavbe za šport, 
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, 
– 24110 Športna igrišča, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12203 Druge poslovne stavbe, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (vezane na program v območju), 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča.
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja. 
3. Drugi dopustni posegi v prostor: 
– prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi konstrukcijami (baloni), 
– dopustni so spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostor) do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta.
21. ZS – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske, motoristične ali konjske dirke, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 
– tribune za gledalce. 
2. Pogojno dopustni objekti: 
a) V EUP s površino, manjšo od 25 000,00 m2, so dopustni spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostor), do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta.
b) V EUP s površino, večjo od 25 000,00 m2, so poleg objektov iz točke a) dopustni še:
– 12301 Trgovske stavbe (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice in bari (do 70,00 m2 BTP objekta ali dela objekta).
c) Dopustna je gradnja javnih parkirnih površin za obiskovalce na obrobju EUP na podlagi pogojev in soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za promet. 
č) FZ pogojno dopustnih objektov, vključno s parkirišči, ne sme presegati 10 % površine EUP. 
22. ZPp – PARKI 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) Na vsakih 5 ha sklenjenih urejenih parkovnih površin je dopustno zgraditi enega od navedenih objektov: 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kavarna ali slaščičarna (površina do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta) ali bife do 70,00 m2 BTP objekta ali dela objekta.
– objekte za kulturne dejavnosti, trgovine s spominki in turistične storitve (skupna površina do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta).
b) V obstoječih objektih so dopustni muzeji, galerije in dejavnosti iz točke a). 
c) Javna parkirna mesta za obiskovalce na obrobju EUP. 
č) Podzemne zbiralnice ločenih frakcij odpadkov ob vhodih v park ali dostopnih poteh; če so zbiralnice nadzemne, morajo biti intenzivno ozelenjene.
23. ZPps – POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: ureditev Poti spominov in tovarištva v skladu z usmeritvami in pogoji veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine, ki urejajo območje Poti spominov in tovarištva. 
2. Pogojno dopustni objekti: 
V primeru prestavitve trase Poti spominov in tovarištva je treba premestitev izvesti v polnem profilu (4,00 m pohodne površine z obojestranskim 8,00 m pasom zelenice z drevoredom na vsaki strani). 
Kadar Pot spominov in tovarištva poteka ob cesti, čez cesto ali železnico, se trasa Poti spominov in tovarištva uredi v profilu in trasi, ki ju določi organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, tako, da je trasa urejena kot pohodna površina z usmerjevalnimi tablami, z označbami v tleh, ob cesti najmanj z enostranskim drevoredom.
24. ZDd – DRUGE ZELENE POVRŠINE 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: /
25. ZDo – ZELENI OBVODNI PAS 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, 
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo male hidroelektrarne do 10 MW, 
– 21510 Pristanišča in plovni kanali: razen ladjedelnice, doki in podobne naprave v ladjedelnicah. 
2. Drugi dopustni posegi v prostor: 
– objekti, potrebni za rabo voda in zagotovitev varnosti plovbe, 
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe (splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi), 
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, 
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, 
– gradnja podzemnih zbiralnic ločenih frakcij odpadkov ob dostopnih poteh; če so zbiralnice nadzemne, morajo biti intenzivno ozelenjene.
26. ZK – POKOPALIŠČA 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 24204 Pokopališča, 
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 
– 12722 Pokopališke stavbe, 
– 12301 Trgovske stavbe (do 100,00 m2 BTP objekta ali dela objekta): samo za potrebe pokopališča,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo za potrebe pokopališča.
27. ZV – POVRŠINE ZA VRTIČKARSTVO 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: /
28. PC – POVRŠINE CEST 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– državne ceste: 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste, 
– občinske ceste: 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo lokalne ceste in javne poti, 
– drugi prometni infrastrukturni objekti: 21410 Mostovi in viadukti, 
– 21220 Mestne železniške proge (mestne železniške proge in podobno, tramvajske proge), 
– 21421 Predori. 
2. Dopustne gradnje in druga dela: 
Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, varnost objektov pred visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno varnostno višino.
29. PŽ – POVRŠINE ŽELEZNIC 
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12203 Druge poslovne stavbe: samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori (za potrebe železnic), 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča, 
– 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične in podobne delavnice za potrebe železnic, 
– 12303 Bencinski servisi, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo pokrite skladiščne površine za potrebe železnic, 
– 21210 Glavne in regionalne železniške proge (hitra železniška proga – potniški in tovorni promet, glavna železniška proga – potniški promet, glavna železniška proga – tovorni promet, glavna železniška proga – potniški in tovorni promet, regionalna železniška proga – potniški in tovorni promet, industrijski tir, stranski tiri, kretnice, železniška križišča, tiri za ranžiranje in razvrščanje vagonov, odstavni tiri in druga železniška infrastruktura), 
– 21220 Mestne železniške proge, 
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe, 
– 21410 Mostovi in viadukti, 
– 2142 Predori in prehodi, 
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, 
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon, 
– postajališča in peroni, 
– površine, ki omogočajo dostop in delovanje javne gasilske službe in nujne medicinske pomoči ob nesrečah na železnici, vključno z nesrečami z nevarnimi snovmi, tako na ravni terena kot v podzemnih prostorih, 
– gradnja mostov v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, varnost objektov pred visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno varnostno višino.
30. POg – POVRŠINE ZA MIRUJOČI PROMET 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
12420 Garažne stavbe, 
odprta parkirišča. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) V EUP, v katerih je predvidena gradnja parkirišč P&R, so pogojno dopustni tudi: 
– 12303 Bencinski servisi, 
– 12301 Trgovske stavbe, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, 
– 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične delavnice, 
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center za odpadke, 
– parkirne površine za avtobuse, 
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. 
b) Objekte in dejavnosti iz točke a) je dopustno graditi pod naslednjimi pogoji: 
– da je zagotovljenih vsaj 500 PM za motorni promet za P&R, vsaj 10 PM za avtobuse in 10 % PM za kolesarski promet glede na število PM za motorni promet, 
– da se P&R in drugi parkirni prostori zgradijo najprej ali sočasno z ostalim programom, navedenim v točki a), 
– da je na parceli, namenjeni gradnji, za trgovske, gostinske in druge storitvene dejavnosti iz točke a) zagotovljeno predpisano število PM v skladu z 38. členom tega odloka.
c) Pri oblikovanju P&R je treba zagotoviti: 
– da so PM na terenu parkirišča oziroma v 1. kleti ali v 1. nadstropju garaže, 
– neposredno dostopnost z javnim potniškim prometom in njegovo postajališče na P&R ali tik ob njem, 
– varen in zmogljiv priključek na javne ceste, 
– opremljenost P&R s spremljajočimi ureditvami za kolesarje, pešce in postajališča linijskega prevoza potnikov v cestnem prometu. 
č) Na P&R iz točke b) je dopustno zgraditi tudi manj kot 500 PM, če s tem soglašata organa Mestne uprave MOL, pristojna za promet in za urejanje prostora.
31. POd – DRUGE PROMETNE POVRŠINE 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže pod terenom, 
– objekti in ureditve trgov, ploščadi, peš površin.
32. T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe, 
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe EUP, kolesarnice in pokrita parkirišča,
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila. 
33. E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 22121 Daljinski vodovodi, 
– 22110 Naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi, 
– 22140 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, 
– 22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi, 
– 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjeni zrak, 
– 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, 
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) V EUP z namensko rabo E je dopustno pod pogoji, ki veljajo za območja namenske rabe IP, graditi tudi dopolnilne objekte oziroma namembnosti, in sicer 12510 Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča ter 1220 Poslovne in upravne stavbe, kadar so neposredno vezani na osnovno dejavnost v EUP. Sprememba namembnosti objektov v dejavnosti, ki niso vezane na energetsko infrastrukturo, ni dopustna.
34. O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 22121 Daljinski vodovodi, 
– 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, 
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo, 
– 22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti, 
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo, 
– 22232 Čistilne naprave, 
– 12510 Industrijske stavbe: samo objekti za obdelavo odpadkov, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo objekti za obdelavo odpadkov, 
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo objekti za obdelavo odpadkov, 
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: razen odlagališč nevarnih in radioaktivnih odpadkov, 
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
a) V EUP z namensko rabo O je dopustno pod pogoji, ki veljajo za območja namenske rabe IP, graditi tudi dopolnilne objekte oziroma namembnosti, in sicer 12510 Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča ter 1220 Poslovne in upravne stavbe, kadar so neposredno vezani na osnovno dejavnost v EUP. Sprememba namembnosti objektov v dejavnosti, ki niso vezane na okoljsko infrastrukturo, ni dopustna.
35. F – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU 
1. Dopustni objekti in dejavnosti 
– 24201 Obrambni objekti, 
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti za potrebe obrambe, ki niso uvrščeni drugje: samo za potrebe obrambe 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo vojašnice ter drugi objekti in naprave, ki so nujni za funkcioniranje območij za potrebe obrambe, 
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča.
36. A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE 
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe, 
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, 
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, 
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbiralnik gnojnice ali gnojevke, 
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo objekti za kmetijsko rabo, 
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, 
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, 
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, 
– 12712 Stavbe za rejo živali, 
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi, 
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 
37. K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA 
1. Drugi dopustni posegi v prostor: 
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, 
– sanacija peskokopov in gramoznic (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralne surovine) s kontroliranim odlaganjem inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) ter vzpostavitev kmetijskih površin na podlagi projekta oziroma elaborata, soglasij pristojnih služb in v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem, 
– ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči. 
2. Mejice, žive meje in drevesne ter grmovne vetrozaščitne pasove je treba praviloma ohranjati.
38. K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja v skladu z določbami 55. člena tega odloka.
2. Drugi dopustni posegi v prostor: 
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, 
– sanacija peskokopov in gramoznic (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralne surovine) s kontroliranim odlaganjem inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) ter vzpostavitev kmetijskih površin na podlagi projekta oziroma elaborata, soglasij pristojnih služb in v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem, 
– ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči. 
3. Mejice, žive meje ter drevesne in grmovne vetrozaščitne pasove je treba praviloma ohranjati.
39. Go – OBMOČJA GOZDOV 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja v skladu z določbami 55. člena tega odloka.
2. Drugi dopustni posegi v prostor: 
– objekti in druga dela, ki povečujejo požarno varnost gozdov, 
– gozdarska investicijsko-vzdrževalna dela skladno z zakonom.
40. VC – CELINSKE VODE 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– objekti, potrebni za rabo voda in zagotovitev varnosti plovbe, 
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, 
– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe (splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi). 
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo male hidroelektrarne do 10 MW. 
2. Drugi dopustni posegi v prostor: 
a) Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda. 
b) Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave. 
c) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču morajo biti načrtovane tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. 
č) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, kadar se omogoča dostop ali prehod prek vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh). 
d) Ureditev plovnih poti. 
e) Mesta za splovitev plovil javne gasilske službe morajo omogočati interveniranje z obeh 
strani reke. 
f) Dostopna in vstopno-izstopna mesta na rekah morajo biti praviloma urejena tako, da je omogočena uporaba gibalno oviranim osebam.
41. VI – OBMOČJA VODNE INFRASTRUKTURE 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, 
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo male hidroelektrarne do 10 MW, 
– 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na območjih poplavne nevarnosti, 
– objekti in naprave, namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč površinskih voda in vodnim objektom, 
– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe (splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi).
42. LN – POVRŠINE NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin: samo odprti kop, rudarski objekti in inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin, opeke, strešnikov in podobno.
43. N – OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 
1. Dopustni objekti in dejavnosti: 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi ter stavbe za namestitev sil za zaščito, reševanje in pomoč, 
– 21210 Glavne in regionalne železniške proge: železniški tir za prevoz pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter ob neposredni vojni nevarnosti, 
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliporti, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo pokrite skladiščne površine za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, 
– 12201 Stavbe javne uprave s spremljajočimi programi za potrebe zaščite in reševanja. 
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: 
V primeru velikih naravnih ali drugih nesreč so dopustne tudi gradnje objektov za začasno namestitev ter drugih spremljajočih objektov.
44. f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ 
1. Dopustni objekti in dejavnosti 
– 24201 Obrambni objekti, 
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo za potrebe obrambe, 
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo vojašnice ter drugi objekti in naprave, ki so nujni za funkcioniranje območij za potrebe obrambe, 
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, 
– 12420 Garažne stavbe, 
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, 
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča.
«. 
8. člen 
V prvem odstavku 12. člena se:
– v četrti alineji 1. točke za besedo »ogrevanje« dodata besedi »in hlajenje«;
– v osmi alineji 1. točke črta beseda »samo«;
– v 2. točki besedilo »v kolikršnem obsegu, kot to dopuščajo« nadomesti z besedilom »v obsegu, kot to dopuščajo«;
– v 8. točki za besedilom »za pešce,« dodata beseda »trgi« in vejica;
– v 12. točki besedilo »drugimi nesrečami vključno z zaklonišči« nadomesti z besedilom »drugimi nesrečami, vključno z objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, zaklonišči«.
V drugem odstavku se črta deseta alineja. Dosedanji enajsta in dvanajsta alineja postaneta deseta in enajsta alineja.
9. člen 
V prvem odstavku 13. člena se besedilo »z objekti in dejavnostmi« nadomesti z besedilom »s posegi v prostor«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Ne glede na določbe 19. člena tega odloka so v EUP z namensko rabo SScv ali SSsv:
a) za tipa objektov V in VS dopustni naslednji posegi:
– rekonstrukcija,
– odstranitev objektov,
– vzdrževanje objektov,
– gradnja garažnih stavb pod terenom v skladu z določili tega odloka,
– izraba podstrešij v večstanovanjskih stavbah v obstoječih gabaritih brez spremembe strešne konstrukcije, razen za izvedbo okenskih odprtin,
– gradnja novih objektov pod pogojem, da je lokacija novega objekta določena z gradbeno črto v karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«,
– na mestu poprej odstranjenih zakonito zgrajenih objektov je dopustna gradnja nadomestnih objektov, ki ne presegajo BTP odstranjenih objektov, pod pogojem, da so zagotovljeni predpisani FBP in FZP ter parkirna mesta v skladu z določbami tega odloka. Splošna določba FI in FZ za EUP se v primeru nadomestne gradnje ne uporablja;
b) za obstoječe objekte tipov NA, NB in ND dopustne rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov (majhna stavba, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, rezervoar, nepretočna greznica, mala komunalna čistilna naprava, bazen, vodnjak in ograja) po določbah za območja namenske rabe SSse.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Če se v EUP z namensko rabo CU (tipi V, VS, NV in C) ali z namensko rabo SSsv (tip NV) nahajajo obstoječi objekti tipov NA, NB in ND, so na teh objektih po določbah za območja namenske rabe SSse dopustne dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov (majhna stavba, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, rezervoar, nepretočna greznica, mala komunalna čistilna naprava, bazen, vodnjak in ograja). Na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti nadomestni objekt. Kadar gre za zapolnitev vrzeli med že zgrajenimi tovrstnimi objekti, je dopustna tudi dopolnilna gradnja objektov tipa NA, NB ali ND pod pogoji, določenimi za območja namenske rabe SSse. Vsi posegi, ki jih navaja ta odstavek, so dopustni tudi na obstoječih objektih tipa NV, ki se nahajajo v EUP z namensko rabo CU (tipi V, VS in C) po določbah za območja namenske rabe CU.NV ali v EUP z namensko rabo SSsv (tipi V, VS in C) po določbah za območja namenske rabe SSsv.NV.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Če ta odlok ne določa drugače:
a) je pri nizih stavb tipa NB treba upoštevati naslednje določbe:
– namembnost in sprememba namembnosti stavb sta dopustni v skladu z določbami, ki veljajo za območja namenske rabe SSce,
– v obstoječih nizih stavb tipa NB so nadzidave in frčade dopustne v primerih, ko so bile na podlagi gradbenega dovoljenja nadzidave in frčade posameznih stavb v nizu že izvedene; nadzidave in frčade morajo biti oblikovno in gabaritno usklajene z izvedenimi posegi,
– dopustna je izraba podstrešij brez spremembe strešne konstrukcije, razen za izvedbo okenskih odprtin z vgradnjo strešnih oken,
– dozidava ni dopustna, razen k zadnji stavbi v nizu, če je po višini in globini skladna z obstoječo stavbo, h kateri se doziduje,
– dopustna je gradnja pritličnega vetrolova ali nadstreška nad vhodom do površine 4,00 m2,
– obstoječi objekt se lahko rekonstruira pod pogoji druge alineje te točke,
– obstoječi objekt se lahko odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt v skladu z določbami te točke, če s tem ni ogrožena statična stabilnost sosednjih stavb;
b) je pri stavbah tipa NA (dvojček) treba upoštevati naslednje določbe:
– dopustni sta nadzidava in dozidava obeh enot dvojčka v enakih gabaritih,
– v primerih, ko so bile na podlagi gradbenega dovoljenja na eni od enot dvojčka že izvedeni naslednji posegi (nadzidava, dozidava in frčade), morajo biti posegi na drugi enoti dvojčka oblikovno in gabaritno usklajeni z izvedenimi posegi.«.
V osmem odstavku se besedilo »objektov za lastne potrebe« nadomesti z besedilom »enostavnih in nezahtevnih objektov«.
Dvanajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(12) Če ni s tem odlokom določeno drugače, so na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni s predpisano namensko rabo v EUP, dopustni samo rekonstrukcija in izraba izkoriščenega podstrešja (Po) ter vzdrževanje in odstranitev objektov. Za objekte v EUP z namensko rabo PC ali PŽ in za objekte, ki so delno ali v celoti znotraj regulacijskih linij cest, so navedeni posegi dopustni v soglasju z izvajalcem pristojne gospodarske javne službe s področja prometa. Na delih objektov, ki segajo v EUP z namensko rabo PC ali PŽ ali ki so znotraj regulacijskih linij, dozidave in nadzidave niso dopustne.«.
V šestnajstem odstavku se v četrti alineji točke a) beseda »prizidava« nadomesti z besedo »dozidava«.
10. člen 
V prvem odstavku 14. člena se besedilo napovednega stavka »Pri izvajanju investicijskih vzdrževalnih del in rednih vzdrževalnih del je treba upoštevati:« nadomesti z besedilom »Pri vzdrževanju objekta je treba upoštevati:«.
V drugem odstavku se v napovednem stavku besedilo »Pri izvajanju vzdrževalnih del« nadomesti z besedama »Pri vzdrževanju« ter pika na koncu druge alineje nadomesti z vejico in za drugo alinejo doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– obnova fasad je dopustna v originalni barvi.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Utrjena dvorišča, ki predstavljajo nove prispevne površine padavinske vode (vodoneprepustne ureditve), so dopustna podpogoji upravljavca javne kanalizacije do velikosti 300,00 m2. V EUP z namenskimi rabami ZPp, ZPps, ZDd, ZDo, ZK, ZV, T, K1, K2, Go, VC in VI utrjena dvorišča niso dopustna. Površina utrjenih dvorišč se ne šteje za zeleno površino na raščenem terenu.«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
11. člen 
V prvem odstavku 15. člena se v preglednici 5:
– v vrstici z oznako tipa objekta NA besedilo v tretjem stolpcu nadomesti z besedilom »Nizka stavba, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi stavbami: eno in dvostanovanjska stavba, dvojček in prostostoječe nestanovanjske stavbe«;
– v vrstici z oznako objekta ND besedilo v tretjem stolpcu nadomesti z besedilom »Nizka stavba podolgovatega tlorisa (razmerje najmanj 1:1,4) z dvokapno streho z naklonom od 35º do 45º in s slemenom vzporednim z daljšo stranico objekta: eno- in dvostanovanjska stavba in nestanovanjske stavbe«;
– v vrstici z oznako objekta C v tretjem stolpcu beseda »predvsem« nadomesti z besedilom »kot na primer«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
12. člen 
Enajsti odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(11) Majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti oblikovno usklajene s stavbo, h kateri se gradijo. V historičnem območju mestnega središča in v EUP z namensko rabo SK je pri oblikovanju urbane opreme treba upoštevati oblikovne značilnosti teh območij (arhitektura, slog).«.
13. člen 
Prvi odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Prostor med nestanovanjsko stavbo, namenjeno javni rabi, ali večstanovanjsko stavbo s pritličjem v javni rabi ter EUP z namenskima rabama PC in POd ali regulacijsko linijo javne površine je treba urediti tako, da s predprostori sosednjih stavb tvori usklajeno celoto.«.
14. člen 
V drugem odstavku 18. člena se v tretjem stavku za besedilom »izjemoma tudi brez kaskad« pika nadomesti z vejico in doda besedilo »v tem primeru je treba zid vizualno zakriti z visoko vegetacijo.«.
15. člen 
Tretji odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Kadar sta zazidanost (FZ) ali izraba parcele (FI), namenjene gradnji, na kateri stoji obstoječi objekt, večji od zazidanosti ali izrabe parcele, namenjene gradnji, ali kadar sta faktor odprtih bivalnih površin (FBP) ali faktor zelenih površin (FZP) manjša, kot sta določena s tem odlokom:
– so na obstoječih objektih dopustni le rekonstrukcije brez povečanja prostornine objektov (omejitev povečanja prostornine ne velja v primeru urejanja dostopov za gibalno ovirane osebe), vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, za katere ni treba zagotoviti novih parkirnih mest,
– je na mestu poprej odstranjenih objektov dopustna gradnja nadomestnih objektov, ki ne presegajo BTP odstranjenih objektov.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Ne glede na določila tretjega odstavka tega člena so v vrzelih stavbnega bloka (tip VS) dopustne tudi nadzidave in dozidave pod pogojem, da stavbišče vzidanega objekta ne sega prek ulične gradbene črte, ki jo tvori stavbni blok v uličnem nizu, in prek notranje (dvoriščne) gradbene črte obstoječega objekta stavbnega bloka, in pod pogojem, da se višina venca nadzidanega objekta v uličnem nizu poveča le do višine venca sosednje višje stavbe, če taka stavba ne predstavlja obstoječega višinskega poudarka v uličnem nizu.«.
16. člen 
V drugem odstavku 20. člena se preglednica 6 spremeni tako, da se glasi:
»
Preglednica 6: Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, po območjih namenske rabe
1. SSce – Pretežno eno- in dvostanovanjske površine
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
NA, ND
Eno- in dvostanovanjska
stavba
40 %
30 %
Ø
/
Dvojček/vsako stavbo
dvojčka
40 %
30 %
Ø
/
NB
Vrstna hiša, verižna hiša 
50 %
25 %
Ø
/
Atrijska hiša
60 %
20 %
Ø
/
NA, ND, C
Nestanovanjske stavbe
40 %
Ø
25 %
/
2. SScv – Pretežno večstanovanjske površine
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
V
Stolpi, bloki
/
30 %
Ø
1,2
Ploščica
70 %
20 %
Ø
/
Hiša v terasah
70 %
20 %
Ø
/
VS
40 %
30 %
Ø
1,2
NV
40 %
35 %
Ø
/
3. SSse – Splošne eno- in dvostanovanjske površine
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
NA, ND
Eno- in dvostanovanjska
stavba
40 %
30 %
Ø
/
Dvojček/na vsako stavbo dvojčka
40 %
30 %
Ø
/
NB
Vrstna hiša, verižna hiša
50 %
25 %
Ø
/
Atrijska hiša
60 %
20 %
Ø
/
NA, ND, C
Nestanovanjske stavbe
40 %
Ø
25 %
/
4. SSsv – Splošne večstanovanjske površine
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
V
Stolpi, bloki
/
30 %
Ø
1,2
Ploščica
70 %
20 %
Ø
/
Hiša v terasah
70 %
20 %
Ø
/
VS
40 %
30 %
Ø
1,2
NV
40 %
35 %
Ø
/
V, VS, C
Nestanovanjske stavbe
/
Ø
25 %
1,2
5. SB – Stanovanjske površine za posebne namene 
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
Stanovanjske stavbe
/
30 %
Ø
1,2
Nestanovanjske stavbe
/
Ø
20 %
1,2
6. SK – Površine podeželskega naselja
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
NA, ND 
Eno- in dvostanovanjska
stavba 
40 %
30 %
Ø
/
Dvojček/vsako stavbo dvojčka
40 %
30 %
Ø
/
Nestanovanjske stavbe
40 %
Ø
30 %
/
Kmetijska gospodarstva
70 %
Ø
10 %
/
7. CU – Osrednja območja centralnih dejavnosti
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
V, C
Stanovanjske stavbe
/
30 %
Ø
1,6
VS
Stanovanjske stavbe
/
40 %
30 %
Ø
NV
Stanovanjske stavbe
40 %
30 %
Ø
1,6
V, VS, C
Nestanovanjske stavbe
/
Ø
20 %
1,6
8. CDd – Območja centralnih dejavnosti brez stanovanj
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
20 %
1,6
9. CDi – Območja centralnih dejavnosti za izobraževanje
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
25 %
1,6
10. CDo – Območja centralnih dejavnosti za vzgojo in primarno izobraževanje
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
25 %
/
11. CDz – Območja centralnih dejavnosti za zdravstvo
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
25 %
1,6
12. CDk – Območja centralnih dejavnosti za kulturo
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
25 %
1,6
13. CDj – Območja centralnih dejavnosti za javno upravo
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
20 %
1,6
14. CDc – Območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov
/
Ø
25 %
/
Druge stavbe iz točke 14.1 preglednice 4
/
30 % 
20 %
1,0
15. IP – Površine za industrijo
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
60 %
Ø
15 %
/
16. IG – Gospodarske cone
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
60 %
Ø
15 %
/
17. IK – Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
80 %
Ø
15 %
/
18. BT – Površine za turizem
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
25 %
1,6
19. BD – Površine drugih območij
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
20 %
1,6
20. BC – Športni centri
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
20 %
1,6
21. ZS – Površine za oddih, rekreacijo in šport
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
20 %
/
22. ZPp – Parki
Raščen teren (s travo, grmovnicami, drevjem in drugimi zasaditvami) mora pokrivati najmanj 70 % površine parka.
30. POg – Površine za mirujoči promet
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
15 %
1,0
32. T – Območja komunikacijske infrastrukture
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
25 %
/
33. E – Območja energetske infrastrukture
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
80 %
Ø
15 %
1,0
34. O – Območja okoljske infrastrukture
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
15 %
1,0
35. F – Območja za potrebe obrambe v naselju
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø 
20 %
1,6
36. A – Površine razpršene poselitve
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
NA, ND 
Eno- in dvostanovanjska stavba
40 %
30 %
Ø
/
Dvojček/vsako stavbo dvojčka
40 %
30 %
Ø
/
Nestanovanjske stavbe
40 %
Ø
30 %
/
Kmetijska gospodarstva
70 %
Ø
10 %
/
43. N – Območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
Za objekte iz točke 41.1 preglednice 4 je treba upoštevati:
/
Ø
25 %
0,8
44. f – Območja za potrebe obrambe zunaj naselij
Tip objekta
Vrsta tipa objekta 
FZ 
(največ)
FBP 
(najmanj)
FZP 
(najmanj)
FI 
(največ)
/
Ø
25 %
0,8
«. 
17. člen 
V prvem odstavku 21. člena se v preglednici 7:
– v vrstici z oznako tipa objekta VS besedilo v tretjem stolpcu nadomesti z besedilom »Višina je posredno določena s faktorji izkoriščenosti: FZ, FBP, FZP in FI oziroma jo določi PPIP ali OPPN.«;
– v vrstici z oznako tipa objekta V besedilo v tretjem stolpcu nadomesti z besedilom »Višina je posredno določena s faktorji izkoriščenosti: FZ, FBP, FZP in FI oziroma jo določi PPIP ali OPPN.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če s tem odlokom ni določeno drugače, je treba objekte tipa C ali F, ki se gradijo v EUP z drugačnim tipom objektov, po višini prilagoditi tipu objektov, določenemu za EUP, v kateri se gradijo.«.
18. člen 
V 22. členu se preglednica 8 spremeni tako, da se glasi:
»
Preglednica 8: Višina nestanovanjskih objektov v EUP glede na namensko rabo
Namenska raba
Višina objektov
A, SK 
Višina objektov ne sme presegati višine 11,00 m, razen 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, 12712 Stavbe za rejo živali, 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo objekti za kmetijsko rabo, pri katerih višina ne sme presegati višine 14,00 m, razen če je to potrebno zaradi tehnološkega procesa.
SSse, SSce 
Višina objektov ne sme presegati višine 11,00 m.
IP
Višina objektov ne sme presegati višine 25,00 m oziroma se prilagaja višini že zgrajenih objektov v EUP, razen če je to potrebno zaradi tehnološkega procesa.
IG
Višina objektov ne sme presegati višine 20,00 m oziroma se prilagaja višini že zgrajenih objektov v EUP, razen če je to potrebno zaradi tehnološkega procesa.
IK 
Višina objektov ne sme presegati višine 14,00 m oziroma se prilagaja višini že zgrajenih objektov v EUP, razen če je to potrebno zaradi tehnološkega procesa.
ZS
Višina objektov do 7,00 m
ZPp
Višina objektov do 5,00 m
POg
Višina objektov (razen 12420 Garažne stavbe) je P.
«. 
19. člen 
23. člen se spremeni tako, da se glasi:
»23. člen
(regulacijske črte) 
(1) Regulacijske črte določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Delijo se na naslednje kategorije:
a) regulacijska linija (RL) je črta, ki obstoječe in predvidene javne površine ločuje od površin v zasebni lasti,
b) regulacijska linija industrijskega tira (RLit) je črta, ki ločuje površine industrijskega tira od drugih površin,
c) regulacijska linija vodotokov in vodne infrastrukture (RV) je črta, ki ločuje območje vodotoka in vodne infrastrukture pod mostovi, nadvozi in podobno od drugih površin,
č) regulacijska linija trgov (RT) je črta, ki označuje površine, namenjene ureditvi trgov, ploščadi in peš površin,
d) gradbene črte, ki se delijo na podkategorije:
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Odstopanja od gradbene linije so dopustna za največ 1,20 m v notranjost parcele, namenjene gradnji, vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta. Gradbeno linijo lahko presegajo balkoni, napušči in nadstreški nad vhodi, komunalni priključki, parkirišča in ograja k objektu, urbana oprema ter spominska obeležja,
– gradbena meja (GM) je črta, ki je načrtovani objekti pod zemljo, na terenu in v nadstropjih ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele, namenjene gradnji. Gradbeno mejo lahko presegajo komunalni priključki, parkirišča in ograja k objektu, urbana oprema ter spominska obeležja,
– gradbena meja v nadstropjih (GMn) je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati v nadstropjih nad pritličjem, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele, namenjene gradnji; kadar je določena GMn, v nadstropjih nad pritličjem GM ne velja,
– gradbena meja pod zemljo (GMz) je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati v etažah pod pritličjem, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele, namenjene gradnji; kadar je določena GMz, v etažah pod pritličjem GM ne velja.
(2) Regulacijske črte iz prvega odstavka tega člena so prikazane na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) V območju regulacijskih linij, ki imajo določene osi in kategorije cest na karti 4.7 »Cestno omrežje in območja parkirnih režimov«, je dopustna tudi gradnja cestne infrastrukture.
(4) Kadar regulacijska linija ceste ni skladna s stanjem v naravi ali z mejo parcel v naravi, je odstop od regulacijske linije ceste dopusten zaradi določitve cestnega sveta v postopku za določitev in označitev meje ceste v skladu s predpisi o cestah.
(5) V OPPN, gradbenem dovoljenju za cesto ali v projektu za izvedbo rekonstrukcije ceste lahko ob soglasju organa Mestne uprave MOL, pristojnega za promet, projektna rešitev trase ceste odstopa od regulacijske linije ceste.«.
20. člen 
Sedmi odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Manjši odmik stavbe od parcelne meje, kot je določen v prvem, tretjem, četrtem, devetem, enajstem, osemnajstem in devetnajstem odstavku tega člena, je brez soglasja lastnikov sosednjih parcel dopusten takrat, kadar se na mestu poprej odstranjene zakonito zgrajene stavbe postavi nadomestna stavba oziroma se obstoječa stavba zakonito zgrajena stavba rekonstruira ali se ji spreminja namembnost. Za nadomestno gradnjo velja izjema le, kadar velikost parcele, namenjene gradnji, ali drugi predpisi ne omogočajo odmikov, ki jih določa ta odlok.«.
Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Kadar stavba iz prvega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena meji na EUP z namensko rabo K1, K2 ali Go, je treba zagotoviti enak odmik, kot je določen v prvem, tretjem ali šestem odstavku tega člena ali v 74. členu tega odloka, če s tem pisno soglašajo lastniki parcel v EUP, na katero meji poseg.«.
Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Če ni z gradbeno črto ali z ulično gradbeno črto obstoječih stavb določen manjši odmik, morajo biti zahtevni in manj zahtevni objekti od regulacijske linije javne ceste in drugih javnih površin, ki so prikazane na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«, odmaknjeni (nad terenom in pod njim) najmanj 5,00 m oziroma 3,00 m od javne poti ali ceste nižje kategorije. Če so odmiki manjši, morata s tem soglašati organ Mestne uprave MOL, pristojen za promet, za državne ceste pa upravljavec državne ceste.«.
V devetnajstem odstavku se za besedilom »z namenskima rabama ZK« doda besedilo »in ZPps«.
Za devetnajstim odstavkom se doda nov dvajseti odstavek, ki se glasi:
»(20) Če ni z gradbeno črto določeno drugače, mora biti odmik objektov za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode, distribucijo zemeljskega plina, oskrbo s toploto, oskrbo z električno energijo in oskrbo z elektronskimi komunikacijami, katerih višina ne presega 4,00 m, najmanj 1,00 m od meje sosednjih parcel. Če so navedeni objekti višji od 4,00 m, mora biti njihov odmik najmanj 4,00 m od meje sosednjih parcel oziroma najmanj 1,00 m, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel. Podzemne dele teh objektov je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo brez soglasja lastnikov sosednjih parcel.«.
Dosedanji dvajseti do štiriindvajseti odstavek postanejo enaindvajseti do petindvajseti odstavek.
21. člen 
V prvem odstavku 25. člena se besedilo napovednega stavka »Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, morata upoštevati:« nadomesti z besedilom »Pri določitvi velikosti in oblike parcele, namenjene gradnji, je treba upoštevati:« ter v četrti alineji za besedo »infrastrukturne« dodata beseda »vode« in vejica.
V drugem odstavku se besedilo napovednega stavka »Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, morata zagotoviti« nadomesti z besedilom »Pri določitvi velikosti in oblike parcele, namenjene gradnji, je treba zagotoviti:«.
V tretjem odstavku se za besedilom »FZ, FI, FBP ali FZP« pred piko doda besedilo »in pri velikosti parcele, namenjene gradnji«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Velikost parcele, namenjene gradnji stavb, glede na njihov tip znaša (preglednica 9):
Preglednica 9: Velikost parcele, namenjene gradnji, glede na tip stavbe
Tip stavbe
Površina parcele, namenjene gradnji
NA, ND
Eno- in dvostanovanjska stavba: najmanj 400,00 m2 innajveč 800,00 m2
Dvojček: najmanj 250,00 m2 in največ 450,00 m2 na vsako stavbo dvojčka
NB
Vrstna, verižna hiša: najmanj 150,00 m2 in največ 350,00 m2 za en objekt v nizu
Atrijska hiša: najmanj 150,00 m2 in največ 350,00 m2 za en objekt v nizu
NV
Najmanj 600,00 m2 in največ 1200,00 m2
«. 
V šestem odstavku se črtata vejica in oznaka »NB«.
V osmem odstavku se v prvem stavku črtata oznaka »Gpn« in vejica.
Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Vsaka stavba s pripadajočimi enostavnimi in nezahtevnimi objekti mora imeti svojo parcelo, namenjeno gradnji. Kmetijska gospodarstva imajo lahko enotno parcelo, namenjeno gradnji.«.
Za enajstim odstavkom se doda nov dvanajsti odstavek, ki se glasi:
»(12) Parcelo, namenjeno gradnji, je mogoče s parcelacijo razdeliti na dve ali več novih parcel le v primeru, da vsaka od novonastalih parcel ustreza minimalnim pogojem glede velikosti parcele, namenjene gradnji, ki veljajo za EUP, v kateri je parcela.«.
22. člen 
V prvem odstavku 26. člena se beseda »dimenzioniranje« nadomesti z besedama »določanje dimenzij«.
Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji do peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Enostavni in nezahtevni objekti niso namenjeni bivanju.
(4) Stavba, h kateri se gradijo nezahtevni in enostavni objekti, mora biti zgrajena zakonito.
(5) Če nezahteven ali enostaven objekt posega na območja varovanj in omejitev, je gradnja dopustna le s soglasji pristojnih organov.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane šesti odstavek, se beseda »prejšnjega« nadomesti z besedo »drugega«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.
23. člen 
V prvem odstavku 27. člena se:
– v četrti alineji beseda »višino« postavi v prvi sklon;
– črta peta alineja.
24. člen 
28. člen se spremeni tako, da se glasi:
»28. člen
(bazne postaje in amaterske radijske postaje) 
(1) Bazna postaja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– antenski drog je lahko visok največ 10,00 m nad višino strehe objekta,
– pri antenskih nosilcih na antenskem drogu, postavljenem na objekt, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 1,50 m od strešine, pri antenskih nosilcih, pritrjenih na steber, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 5,00 m od terena in najmanj 1,50 m od strešine, če je steber postavljen na objekt, pri antenskih nosilcih, pritrjenih na vertikalno površino stavbe, pa sme biti največja dolžina antene 1,50 m,
– prostor z elektronsko komunikacijsko opremo je lahko samo v nestanovanjski stavbi, in sicer v tistem njenem delu, ki ni namenjen javni rabi oziroma v katerem se ne zadržujejo ljudje; če je to zabojnik, je lahko postavljen ob drogovih, stebrih ali stolpih, njegova BTP pa je lahko do 30,00 m2,
– pri gradnji baznih postaj je treba upoštevati tudi določbe 55. člena tega odloka.
(2) Bazne postaje in amaterske radijske postaje je dopustno graditi v skladu z določbami tega člena v objektu ali na njem.
(3) Bazne postaje iz prvega odstavka tega člena je treba izvesti tako, da so vizualno zakrite oziroma vključene v objekt, razen v EUP z namensko rabo IP, IG, BD, LN, E, T, O, POg, PC ali PŽ.
(4) Baznih postaj iz prvega odstavka tega člena ni dopustno graditi v EUP z namensko rabo ZPp, ZPps, ZDo, ZK, K1, K2, VI ali VC ter na objektih bolnišnic, objektih vzgojnovarstvene in izobraževalne dejavnosti ter objektih za osnovno zdravstvo varstvo in na otroških igriščih.
(5) Amaterskih radijskih postaj ni dopustno graditi v EUP z namenskimi rabami SSce, SScv, SSse, SSsv, SB, SK, CU, CDd, CDi, CDo, CDz, CDk, CDc, ZPp, ZPps, ZDd, ZDo, ZK, ZV, Pod, A, K1, K2, Go, VC in VI.
(6) Telekomunikacijskih anten in oddajnikov, katerih uporabni signal ne pokriva več kakor 100,00 m pasu okoli oddajne točke, ni dopustno graditi v EUP z namenskimi rabami ZPp, ZPps, ZDd, ZDo, ZK, ZV, K1, K2, Go, VI in VC.
(7) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja baznih postaj in amaterskih radijskih postaj je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.«.
25. člen 
V prvem odstavku 29. člena se v tretjem stavku beseda »miz« nadomesti z besedo »pultov«.
V četrtem odstavku se besedilo »na podlagi dovoljenja za gostinsko« nadomesti z besedilom »na podlagi uporabnega dovoljenja za objekt za gostinsko«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Za zaščito odprtih sezonskih gostinskih vrtov pred soncem se uporabljajo senčniki, markize in tende. Senčniki med seboj ne smejo biti povezani. Pritrjevanje senčnikov v tlak javnih površin in na fasade objektov ni dopustno. Markize in tende morajo biti enotno oblikovane ter oblikovno usklajene s členitvijo fasade. Na zemljiščih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je markize in tende dopustno postaviti le s soglasjem organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.«.
26. člen 
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
»30. člen
(kioski in ute) 
(1) Kioske za prodajo časopisov, za pobiranje vstopnin, parkirnin in podobno (BTP do 20,00 m2) ter ute za prodajo kostanja in podobno je dopustno postaviti na javne prometne in z njih neposredno dostopne javne površine.
(2) Kioske za prodajo sadja in zelenjave (BTP do 25,00 m2) je dopustno postaviti na javne prometne in z njih neposredno dostopne javne površine, razen v ožjem mestnem središču.
(3) Kioske za pripravo in prodajo hrane, pijače ter večnamenske kioske je dopustno postaviti v času trajanja prireditev na prometno dostopnih in komunalno opremljenih javnih prometnih in z njih neposredno dostopnih javnih površinah. Pod pogoji iz prejšnjega stavka je dopustno na teh površinah za daljše časovno omejeno obdobje postaviti tudi kioske za pripravo in prodajo tradicionalnih slovenskih jedi.
(4) Postavitev kioskov in ut iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je dopustna le, če dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. Kioski morajo biti po obliki enotni tipski ali za posamezno lokacijo oblikovani po posebnem projektu. Obliko in lokacijo kioskov in ut ter vrsto ponudbe določi organ Mestne uprave MOL, pristojen za urejanje prostora.«.
27. člen 
Za 30. členom se doda nov 30a. člen, ki se glasi:
»30a. člen
(tipski zabojniki) 
(1) Tipske zabojnike za namen razstavnih, predstavitvenih prostorov, info točk in podobnih dejavnosti, vendar ne za pripravo in prodajo hrane in pijače, je dopustno postaviti na javne prometne in z njih neposredno dostopne javne površine tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. Merila za obliko in lokacijo tipskih zabojnikov ter vrsto uporabe določi organ Mestne uprave MOL, pristojen za urejanje prostora.
(2) Razen na površinah iz prvega odstavka tega člena je tipske zabojnike dopustno postavljati v vseh EUP, razen v EUP z namenskimi rabami K1, K2, Go, VC, VI, ZPps, ZK in ZV. Namembnost tipskih zabojnikov mora biti v skladu z dopustnimi objekti in dejavnostmi, določenimi za območje namenske rabe EUP, v katero se umeščajo. Tipski zabojniki niso namenjeni bivanju ter pripravi in prodaji hrane in pijače. Pri postavitvi tipskih zabojnikov je treba upoštevati predpisane stopnje izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, določene za EUP, v katero se umeščajo.
(3) V območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je za postavitev tipskega zabojnika treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.«.
28. člen 
Prvi odstavek 31. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Urbana oprema, usmerjevalne in izobraževalne table, kažipoti in podobno ter spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. Do objektov javne opreme (klopi, koši …) je treba ohraniti prost in neoviran dostop.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Spominskih obeležij ali nagrobnih znamenj ni dopustno postaviti na cestnem svetu javne ceste.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Urbana oprema nima samostojnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.
29. člen 
Za 31. členom se doda nov 31a. člen, ki se glasi:
»31a. člen
(začasni objekti) 
(1) Začasni objekt je treba odstraniti po prenehanju prireditve oziroma namena, za katerega je bil postavljen, najpozneje pa v šestih mesecih od postavitve objekta. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil postavljen.
(2) Začasni objekti nimajo samostojnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, lahko pa so priključeni na obstoječe priključke. Vsaka priključitev začasnega objekta je dopustna le pod pogoji in s soglasjem pristojnega izvajalca gospodarske javne službe.
(3) Začasni objekti so:
– pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, če znašata njegova tlorisna površina do 500 m² in višina najvišje točke do 6,00 m, merjeno od najnižje točke objekta,
– oder z nadstreškom, če znašajo njegova tlorisna površina do 500 m², višina najvišje točke do 10,00 m, merjeno od najnižje točke objekta, razpon nosilnih delov pa do 3,00 m; če ta razpon presega 3,00 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov,
– pokrit prireditveni prostor, kamor sodi tudi športno igrišče, z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, vključno s sanitarnimi prostori, če znašata njegova tlorisna površina do 500 m² oziroma več in višina najvišje točke do 11,00 m, če ima šotor certifikat,
– cirkus, to je prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s tribunami za gledalce) in z ograjeno zunanjo površino, namenjeno potujočemu zabavišču, če so šotor in drugi objekti montažni,
– začasna tribuna za gledalce na prostem, če znašata njena tlorisna površina največ 1000 m² in višina najvišje točke do 6,00 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena,
– objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi, če znašata BTP teh objektov do 15 m² in višina najvišje točke do 4,00 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
(4) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so objekti iz prejšnjega odstavka tega člena dopustni na celotnem območju OPN MOL ID z naslednjimi izjemami:
– SSce, SScv, CDz, CDc, ZPps, ZDd, ZDo, ZK, ZV, PC, PŽ, K1, K2, Go, VC, VI, A, N, LN in f: nobeden,
– SSse, SB in SK: vsi, razen začasne tribune, cirkusa in objektov, namenjenih začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi,
– SSsv in ZPp: vsi, razen pokritega prireditvenega prostora, začasne tribune, cirkusa in objektov, namenjenih začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi,
– CU, CDd, CDi, CDk, CDj, BT in Pod: vsi, razen cirkusa in objektov, namenjenih začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi,
– CDo: samo oder z nadstreškom in začasna tribuna,
– IP in IG: vsi,
– IK: samo oder z nadstreškom in objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi,
– BD, BC in ZS: vsi, razen objektov, namenjenih začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi,
– POg: vsi, razen začasne tribune in objektov, namenjenih začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi,
– T, E in O: samo objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi,
– F: vsi, razen cirkusa.
(5) Začasne objekte na javni površini je dopustno postaviti po pridobitvi pravice rabe javne površine v skladu z odlokom, ki ureja posebno in podrejeno rabo javnih površin.
(6) Začasni objekti, ki so namenjeni skladiščenju in prodaji, so lahko zgrajeni le na parceli, namenjeni gradnji stavbe, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja.«.
30. člen 
V prvem odstavku 32. člena se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Izjemoma se v primerih, ki jih določa ta odlok, FBP lahko zagotavlja tudi na delih stavb.«. V dosedanjem drugem stavku, ki postane tretji stavek, se za besedilom »v ožjem mestnem središču« dodata besedi »pa največ«.
V drugem odstavku se za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: » Izjemoma se v primerih, ki jih določa ta odlok, FZP lahko zagotavlja tudi na delih stavb.«. Dosedanji tretji stavek postane četrti stavek.
V devetem odstavku se številka »7,50« nadomesti s številko »5,00«.
V dvanajstem odstavku se za besedilom »rekonstrukcijo obstoječih večstanovanjskih stavb« doda besedilo »ali izrabo podstrešij v večstanovanjskih stavbah«.
Trinajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(13) Kadar je faktor bivalnih površin (FBP) ali faktor zelenih površin (FZP) na parcelah, namenjenih gradnji, na kateri stoji obstoječi objekt, manjši od FBP ali FZP, kot sta določena s tem odlokom, se upoštevajo določila tretjega odstavka 19. člena in ostala določila tega odloka.«.
31. člen 
Drugi odstavek 33. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) V območjih zelenih klinov veljajo naslednje določbe:
– s FBP predpisane odprte bivalne površine se povečajo za 10 % in vključujejo največ 20 % tlakovanih površin; tlakovanih površin je lahko tudi več, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi, vendar največ 40 % FBP,
– s FZP predpisane zelene površine na raščenem terenu se povečajo za 5 %,
– število s tem odlokom zahtevanih dreves na parceli, namenjeni gradnji, se poveča za 30 % oziroma najmanj za eno drevo; v območjih, kjer je število dreves predpisano na hektar, pa za 20 % oziroma najmanj za eno drevo,
– če ni z drugim predpisom določeno drugače, je na vseh objektih, ki imajo ravno streho, večjo od 400,00 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi), treba urediti zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoča.«.
32. člen 
V 34. členu se v preglednici 10 v vrstici z oznako območja SSsv kratica »VN« nadomesti s kratico »NV«.
33. člen 
35. člen se spremeni tako, da se glasi:
»35. člen
(ureditev površin za vrtičkarstvo – ZV) 
(1) Pri urejanju EUP z namensko rabo ZV je treba upoštevati naslednje pogoje:
– območje mora v primeru, da meji na javno prometno komunikacijo, zapirati enotna živa meja, ki omogoča prehodnost po obstoječih poteh,
– notranje ločevalne poti med vrtički je treba urediti tako, da bodo razmejile vrtičke v pasovih, širokih od 10,00 do 15,00 m,
– dopustne so žičnate ozelenjene ograje ali živa meja, izjemoma tudi drugi materiali, če so enotni za območje vrtičkov,
– velikost posameznega vrtička je do 150,00 m2,
– največ 30 % površine posameznega vrtička je dopustno uporabiti za postavitev lope z zunanjo ureditvijo (od teh največ 15,00 m2 oziroma 15 % tlakovanih površin),
– območje mora imeti urejeno parkiranje na obrobju EUP,
– območje mora imeti enotno urejen način ravnanja z odpadki.
(2) Odmiki v EUP z namensko rabo ZV so:
– najmanj 15,00 m od zgornje meje brežine vodotoka 1. reda (Sava in Ljubljanica) in najmanj 5,00 m od meje brežine ostalih vodotokov,
– najmanj 50,00 m od lokalnih glavnih cest in državnih cest,
– najmanj 100,00 m od avtocest ter
– najmanj 30,00 m od EUP z namensko rabo IP ali ZK.
(3) Objekti v EUP z namensko rabo ZV:
a) Lesena lopa za shranjevanje orodja, vrtne opreme in podobno:
– pritlični objekt: največja velikost 2,00 x 2,50 m, višina do 2,50 m,
– skupni pritlični objekt do višine 4,00 m s površino do največ 60,00 m2 na 1500,00 m2 površine vrtičkov.
b) Leseni zaboj za shranjevanje orodja, vrtne opreme in podobno:
– površina največ 1,60 m x 0,70 m x 0,45 m.«.
34. člen 
V prvem odstavku 37. člena se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– parkirna cona 1: cona vključuje območje ožjega mestnega središča in historičnega mestnega središča,«.
35. člen 
V prvem odstavku 38. člena se preglednica 11 spremeni tako, da se glasi:
»
Preglednica 11: Najmanjše število PM
Namembnost objektov
Število PM za motorni promet
Število PM za kolesarski promet
1. Stanovanja in bivanje
11100 Enostanovanjske stavbe 
11210 Dvostanovanjske stavbe
2 PM/stanovanje
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe
1 PM/stanovanje v velikosti do 70,00 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce
2 PM/stanovanje v velikosti nad 70,00 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce
2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (dijaški, mladinski domovi ipd.)
1 PM/12 postelj,
dodatno 10 % na terenu 
za obiskovalce
1 PM/3 postelje
11302 Stanovanjske stavbe za posebne namene (študentski domovi, internati, samostani ipd.)
1 PM/4 postelje,
dodatno 10 % na terenu 
za obiskovalce
1 PM/2 postelji
11300 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (domovi za starejše, varna hiša ipd.)
1 PM/6 postelj,
od tega 75 % na terenu 
za obiskovalce
1PM/5 zaposlenih
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (za socialno ogrožene osebe; za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje)
1 PM/3 stanovanja,
dodatno 10 % na terenu 
za obiskovalce
1 PM/2 stanovanji
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)
0,8 PM/stanovanje,
od tega 10 % na terenu 
za obiskovalce
2. Poslovno-trgovske dejavnosti
12201 Stavbe javne uprave
1 PM/60,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 30 % 
PM za obiskovalce
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, ki poslujejo s strankami
1 PM/60,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 40 % 
PM za obiskovalce
2 PM/100,00 m2 BTP objekta
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi)
1 PM/60,00 m2 BTP objekta,
od tega 10 % 
PM za obiskovalce
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m2 BTP)
PM ni treba zagotavljati
PM ni treba zagotavljati
12301 Trgovske stavbe 
(lokalna trgovina od 200,00 do 500,00 m2 BTP)
1 PM/40,00 m2 BTP,
od tega najmanj 75 % 
PM za obiskovalce
2 PM/100,00 m2 BTP objekta
12301 Trgovske stavbe 
(trgovina z neprehrambnimi izdelki)
1 PM/70,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 75 % 
PM za obiskovalce
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12301 Trgovske stavbe 
(nakupovalni center, večnamenski trgovsko-zabaviščni center nad 500,00 m2)
1 PM/25,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 75 % 
PM za obiskovalce
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12301 Trgovske stavbe 
(odprte in pokrite tržnice)
1 PM/30,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 80 % 
PM za obiskovalce
2 PM/100,00 m2 BTP objekta
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice …) do 200,00 m2 BTP
PM ni treba zagotavljati
PM ni treba zagotavljati
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice …) nad 200,00 m2 BTP
1 PM/25,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 75 % 
PM za obiskovalce, 
ne manj kot 2 
PM za obiskovalce na lokal
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12303 Bencinski servisi (z osebjem) 
1 PM/25,00 m2 BTP stavbe,
ne manj kot 3 
PM za obiskovalce
1 PM/200,00 m2 BTP stavbe
3. Družbene dejavnosti
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo 
1 PM/5 sedežev (obiskovalcev),
od tega najmanj 75 % 
PM za obiskovalce 
1 PM/5 sedežev
12620 Muzeji in knjižnice
1 PM/60,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 75 % 
PM za obiskovalce 
1 PM/60,00 m2 BTP objekta
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov
1 PM/10 sedežev,
od tega najmanj 80 % 
PM za obiskovalce
1 PM/10 sedežev
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (bolnišnice)
1 PM/3 postelje,
od tega najmanj 30 % 
PM za obiskovalce
1 PM/10 postelj
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo 
(zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante)
1 PM/20,00 m2 BTP objekta in
ne manj kot 3 PM, 
od tega najmanj 50 % 
PM za obiskovalce 
1 PM/20,00 m2 BTP objekta
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole)
1 PM/učilnico,
od tega najmanj 12 
PM za kratkotrajno parkiranje staršev
0,5 PM /učenca od vključno 5. razreda navzgor in 0,3 PM/
zaposlenega
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole)
1,25 PM/učilnico,
od tega do 20 % za obiskovalce
1 PM/6 dijakov + 1 PM/6
zaposlenih
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v razvoju)
1 PM/7 učencev
in dodatno 1 PM/oddelek
za kratkotrajno parkiranje staršev
1 PM/2 učilnici
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole)
1 PM/30,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 20 % 
za obiskovalce
1 PM/5 študentov + 1 PM/5
zaposlenih
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (predšolska vzgoja)
2 PM/oddelek
2 PM/oddelek
4. Športne dejavnosti
24110 Športna igrišča (brez gledalcev)
1 PM/250,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 80 % PM 
za obiskovalce
1 PM/250,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 80 % PM 
za obiskovalce
24110 Športna igrišča (s prostori za gledalce)
1 PM/15 sedežev
1 PM/15 sedežev
12650 Stavbe za šport (brez gledalcev)
1 PM/70,00 m2 BTP objekta
1 PM/70,00 m2 BTP objekta
12650 Stavbe za šport (s prostori za gledalce)
1 PM/30,00 m2 BTP objekta
1 PM/15 sedežev
12650 Stavbe za šport 
(pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes, kopališče ipd.)
1 PM/25,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 80 % PM 
za obiskovalce
1 PM/25,00 m2 BTP objekta
24110 Športna igrišča (vodni športi, bazenska kopališča na prostem) 
1 PM/100,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 80 % PM 
za obiskovalce
1 PM/100,00 m2 BTP objekta,
12650 Stavbe za šport (plavalni bazeni in pokrita kopališča) (brez gledalcev)
1 PM/3 omarice,
od tega najmanj 80 % PM 
za obiskovalce
1 PM/3 omarice
12650 Stavbe za šport (plavalni bazeni in pokrita kopališča) (s prostori za gledalce)
1 PM/3 omarice
1 PM/6 sedežev
1 PM/15 sedežev
5. Posebne dejavnosti
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni)
1 PM/5 sob, od tega najmanj 75 % PM za goste
1 PM/5 sob
12112 Gostilne, restavracije in točilnice 
1 PM/10 sedežev in
1 PM/tekoči meter točilnega
pulta, od tega najmanj 75 % 
PM za goste 
1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 
(mladinska prenočišča) 
1 PM/10 sob,
od tega najmanj 75 % 
PM za goste
1 PM/3 postelje
6. Proizvodne dejavnosti
12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo 
12712 Stavbe za rejo živali 
12713 Stavbe za spravilo pridelka 
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
2 PM
12510 Industrijske stavbe 
(do 200,00 m2)
1 PM/30,00 m2 BTP objekta,
ne manj kot 2 PM
1 PM/50,00 m2 BTP objekta
12510 Industrijske stavbe 
(več kot 200,00 m2)
1 PM/60,00 m2 BTP objekta
1 PM/80,00 m2 BTP objekta
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami)
1 PM/150,00 m2 BTP objekta
3 PM
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank)
3 PM
3 PM
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori)
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12510 Industrijske stavbe 
(delavnice za servis motornih vozil)
3 PM/popravljalno mesto
1 PM/popravljalno mesto
7. Drugo
24204 Pokopališča na EUP 
1 PM/150 grobov
(pokopališče Žale), 
1 PM/10 grobov
(druga pokopališča)
1 PM/300 grobov
(pokopališče Žale) 
1 PM/50 grobov
(druga pokopališča)
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (ZS, ZPp) na EUP
1 PM/600,00 m2,
od tega najmanj 80 % 
PM za obiskovalce
1 PM/600,00 m2
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (živalski vrt) na EUP
1 PM/600,00 m2 na EUP,
od tega najmanj 80 % PM 
za obiskovalce
1 PM/600,00 m2 na EUP
Vrtički (ZV)
1 PM/20 vrtičkov, večjih
od 100 m2
1 PM/50 vrtičkov, manjših
od 100 m2, vendar ne manj kot
2 PM/območje
1 PM/10 vrtičkov oziroma
25 PM/območje, večje
od 10.000 m2
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 
(prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilski domovi)
1 PM/100,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 10 % 
za obiskovalce
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
Končna avtobusna postajališča LPP in postajališča vlakov (razen glavne železniške postaje)
/
10 PM 
«. 
V četrtem odstavku se za besedilom »parceli, namenjeni gradnji« črta beseda »objekta«, besedilo »11221 Tri-in večstanovanjske« pa nadomesti z besedilom »11220 Tri- in večstanovanjske«.
V petem odstavku:
– se doda nova prva alineja, ki se glasi:
»– 12201 Stavbe javne uprave,«;
– dosedanje prva do sedma alineja postanejo druga do osma alineja;
– se za dosedanjo osmo alinejo, ki postane deveta alineja, doda nova deseta alineja, ki se glasi:
»– 24204 Pokopališča«;
– se dosedanja deveta alineja, ki postane enajsta alineja, spremeni tako, da se glasi:
»– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, za socialno ogrožene osebe, za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje,«;
– se za dosedanjo deveto alinejo, ki postane enajsta alineja, doda nova dvanajsta alineja, ki se glasi:
»– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (samo neprofitna najemna stanovanja ter bivalne enote po določbah Stanovanjskega zakona).«.
V šestem odstavku se črtata vejica in oznaka »Gpn«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Pri rekonstrukciji obstoječega objekta in izrabi podstrešij v obstoječih večstanovanjskih stavbah se parkirni normativi iz preglednice 11 prvega odstavka tega člena ne uporabljajo pod pogojem, da se ohrani obstoječe število PM.«.
V desetem odstavku se v prvem stavku za besedilom »zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest,« doda besedilo » določenih na podlagi prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena,«.
36. člen 
Za prvim odstavkom 39. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Gradnja novih parkirnih površin je dopustna v skladu s Prometno politiko MOL na podlagi soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za promet.«.
Dosedanji drugi do četrti odstavek postanejo tretji do peti odstavek.
Dosedanji peti odstavek se črta.
37. člen 
Šesti odstavek 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) V EUP z namensko rabo K1, K2 ali Go so stavbna zemljišča cest določena z regulacijsko linijo.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Če se v primerih iz četrtega in petega odstavka 23. člena tega odloka ugotovi, da obstoječi objekt ni več v območju regulacijske linije ceste, za takšen objekt veljajo določbe za namensko rabo EUP, ki meji na regulacijsko linijo in v kateri se objekt po popravku regulacijske linije nahaja.«.
38. člen 
Četrti odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh železniške proge, širok 100,00 m, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge. Varovalni progovni pas industrijskega tira je širok 50,00 m.«.
39. člen 
Tretji odstavek 42. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Projektno rešitev za brvi in mostove preko Ljubljanice, Gruberjevega prekopa in Save je treba pridobiti z natečajem, razen za prestavitev obstoječih brvi in mostov.«.
40. člen 
44. člen se spremeni tako, da se glasi:
»44. člen
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) 
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture ter tistih nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov, ki ne potrebujejo komunalnih priključkov, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(2) Stavbno zemljišče je komunalno opremljeno, če je zagotovljena minimalna komunalna oskrba objektov in je objekt, ki se gradi na stavbnem zemljišču, mogoče priključiti na okoljsko in energetsko gospodarsko javno infrastrukturo v skladu z določili 46. člena tega odloka.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotovi komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.«.
41. člen 
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
»45. člen
(minimalna komunalna oskrba) 
(1) Minimalna komunalna oskrba objektov vključuje oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda, oskrbo s toploto, oskrbo z električno energijo in dostop do javne ceste.
(2) Če nestanovanjska stavba in gradbeno inženirski objekt za svoje delovanje ne potrebuje vse komunalne opreme za minimalno komunalno oskrbo iz prejšnjega odstavka tega člena, minimalno komunalno opremo za nestanovanjske stavbe in gradbeno inženirske objekte določi projektant v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen nestanovanjske stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta.«.
42. člen 
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
»46. člen
(obveznost priključevanja na okoljsko in energetsko gospodarsko javno infrastrukturo) 
(1) Kadar ima EUP oznako obveznosti priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, je treba objekt priključiti na okoljsko in energetsko gospodarsko javno infrastrukturo v skladu s preglednico 12 iz tretjega odstavka tega člena in na drugo gospodarsko javno infrastrukturo, če jo za posamezne vrste objektov oziroma EUP predpisuje drug predpis.
(2) Kadar EUP nima oznake obveznosti priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, objekt pa potrebuje minimalno komunalno oskrbo iz 45. člena tega odloka, mora obveznost priključevanja tega objekta na posamezno vrsto okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture s soglasjem ali mnenjem določiti pristojni izvajalec gospodarske javne službe oskrbe za posamezno vrsto okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Oznake obveznosti priključevanja iz drugega odstavka tega člena imajo naslednji pomen (preglednica 12):
Preglednica 12: Obveznost priključevanja na okoljsko in energetsko javno infrastrukturo
Obveznost priključevanja na okoljsko in energetsko javno infrastrukturo
Oznaka obveznosti priključevanja
1
2
3
4
5
6
7
a) Priključitev na javni vodovodni sistem
x
x
x
x
x
x
b) Lastna oskrba s pitno vodo
x
c) Priključitev odpadnih komunalnih vod na javni kanalizacijski sistem
x
x
x
x
č) Ureditev internih sistemov odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode (mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočna greznica v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, z urejenim rednim praznjenjem v okviru javne službe in z upoštevanjem pogojev in omejitev veljavnih državnih uredb in občinskih odlokov o zavarovanju vodnih virov)
x
x
x
d) Priključitev na daljinski sistem oskrbe s toploto, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije
x
e) Priključitev na daljinski sistem oskrbe s toploto, če to ni mogoče, pa na distribucijsko plinovodno omrežje, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije
x
f) Priključitev na distribucijsko plinovodno omrežje, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije. Če plinovodno omrežje še ni zgrajeno, je dopustna začasna oskrba stavbe z utekočinjenim naftnim plinom
x
x
g) Oskrba s toploto iz obnovljivih virov energije ali soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom
x
x
x
h) Priključitev na elektroenergetsko omrežje
x
x
x
x
x
x
x
(4) Na območjih predvidenih OPPN se lahko z OPPN določi obveznost gradnje lokalnega sistema daljinskega hlajenja.
(5) Za objekte, za katere je priključitev na javno vodovodno omrežje obvezna, se lahko s soglasjem organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, in s pozitivnim mnenjem pristojnega izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo izjemoma dovoli lastna oskrba s pitno vodo (lastno zajetje, zbiralnik za kapnico, cisterna), kadar zaradi fizičnih ovir med objektom in obstoječim ali načrtovanim vodovodnim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ali drugih fizičnih ovir v prostoru) priključitev na javno vodovodno omrežje ni mogoča oziroma smotrna.
(6) Za objekte, za katere je priključitev na javno kanalizacijsko omrežje obvezna, se lahko s soglasjem organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, in s pozitivnim mnenjem pristojnega izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode dovoli ureditev lastnih internih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala komunalna čistilna naprava ali nepretočna greznica), kadar zaradi fizičnih ovir med objektom in obstoječim ali načrtovanim kanalizacijskim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ali drugih fizičnih ovir v prostoru) priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni mogoča oziroma smotrna.
(7) Za objekte, za katere je priključitev na javno vodovodno ali kanalizacijsko omrežje obvezna, pa vodovodno ali kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se lahko v prehodnem obdobju do izgradnje javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja s soglasjem organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, in s pozitivnim mnenjem pristojnega izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ali odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode dovoli začasna lastna oskrba s pitno vodo oziroma uporaba internih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala komunalna čistilna naprava ali nepretočna greznica) ob pogoju obvezne priključitve na kanalizacijsko omrežje, ko bo to zgrajeno, in plačilu komunalnega prispevka za kanalizacijsko omrežje ob priključitvi na kanalizacijsko omrežje.
(8) V šestih mesecih po končani gradnji javnega vodovodnega omrežja se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki na javno vodovodno omrežje še niso priključeni in je zanje priključitev mogoča. Lastnike nepremičnin k priključevanju pozove pristojni upravljavec javnega vodovodnega omrežja v skladu s predpisi MOL s področja oskrbe s pitno vodo.
(9) V šestih mesecih po končani gradnji javnega kanalizacijskega omrežja se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki na javno kanalizacijsko omrežje še niso priključeni in je zanje priključitev mogoča. Lastnike nepremičnin k priključevanju pozove pristojni upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja v skladu s predpisi MOL s področja odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(10) V šestih mesecih po končani gradnji distribucijskega plinovodnega omrežja se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki se začasno oskrbujejo z utekočinjenim naftnim plinom in je zanje priključitev mogoča. Lastnike nepremičnin k priključevanju pozove pristojni upravljavec distribucijskega plinovodnega omrežja v skladu s predpisi MOL s področja oskrbe s plinom.
(11) Za vse objekte, ki se priključujejo na distribucijsko plinovodno omrežje ali začasno na utekočinjeni naftni plin, je obvezna uporaba kotlov z visokim izkoristkom. Za vse objekte, kjer se kot obnovljiv vir uporablja lesna biomasa, je obvezna uporaba kotlov z visokim izkoristkom.
(12) Vsi objekti, razen objektov gospodarske javne infrastrukture ter tistih nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov, v katerih se ne izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki, morajo imeti urejen sistem zbiranja komunalnih odpadkov.
(13) Ne glede na določbe drugega, četrtega in enajstega odstavka tega člena je dopustno zagotoviti oskrbo objektov s toploto in električno energijo tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če ta način oskrbe sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje ter z njim soglašata organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe, in izvajalec gospodarske javne službe, katerega delovno področje ta način oskrbe zadeva.
(14) V zvezi z obveznostjo priključevanja objektov na daljinske sisteme oskrbe s toploto in zemeljskim plinom je treba upoštevati tudi določila Lokalnega energetskega koncepta MOL in predpisov v zvezi z načini ogrevanja na območju MOL.«.
43. člen 
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
»47. člen
(varovalni pasovi in koridorji okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Varovalni pasovi okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture znašajo (preglednica 13):
Preglednica 13: Širina varovalnih pasov objektov in omrežij okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture
a) Vodovodno in kanalizacijsko omrežje, omrežje daljinskega ogrevanja in hlajenja, elektronski komunikacijski vodi, vodi javne razsvetljave in drugi vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe oziroma v javno korist, razen tistih iz točk b) in c) te preglednice. Določila ne veljajo za priključke na te vode.
3,00 m
b) Sistem električne energije:
– nadzemni daljnovod in RTP z nazivno napetostjo 400 kV in 220 kV
40,00 m
– nadzemni daljnovod in RTP z nazivno napetostjo 110 kV in 35 kV 
15,00 m
– podzemni kabelski sistem z nazivno napetostjo 110 kV in 35 kV 
3,00 m
– nadzemni daljnovod z nazivno napetostjo od 1 kV do vključno 20 kV 
10,00 m
– podzemni kabelski sistem z nazivno napetostjo do vključno 20 kV 
1,00 m 
– nadzemni daljnovod z nazivno napetostjo do vključno 1 kV
1,50 m
– srednjenapetostni RP in TP (z nazivno napetostjo od 1 kV do vključno 20 kV)
2,00 m
c) Sistem zemeljskega plina:
– prenosni sistem zemeljskega plina
65,00 m
– distribucijski sistem zemeljskega plina
5,00 m
(2) Varovalni pas je zemljiški pas na vsaki strani osi linijskega voda oziroma na zunanji strani varovalne ograje objekta ali zunanjega zidu objekta, če ta nima varovalne ograje.
(3) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je treba upoštevati predpise s področja graditve, obratovanja in vzdrževanja infrastrukturnih objektov ter predpise, ki določajo pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območjih varovalnih pasov. Posegi v varovalnih pasovih so dopustni na podlagi soglasja pristojnega izvajalca gospodarske javne službe infrastrukturnega omrežja.
(4) V varovalnih pasovih sistema električne energije ni dopustna gradnja:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, ter stanovanjskih objektov,
– objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
– otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi,
– objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(5) Za vse vrste gradenj (novogradnje, nadzidave, dozidave) in za spremembe namembnosti, ki posegajo v varovalne pasove obstoječega sistema električne energije in v varovalne koridorje obstoječih elektronskih komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi s področja elektromagnetnega sevanja v okolju.
(6) V varovalnem koridorju pomembnejših elektronskih komunikacijskih zračnih zvez je treba glede na višino in oddaljenost objekta od virov elektronskih komunikacijskih zračnih zvez preveriti vpliv novogradnje na delovanje elektronskih komunikacijskih zračnih zvez in pridobiti soglasje organa, pristojnega za elektronske komunikacije, in upravljavca vira elektronske komunikacijske zračne zveze.
(7) Če so varovalni pasovi ali koridorji posameznega infrastrukturnega omrežja z drugimi predpisi določeni drugače od tistih, ki so navedenih v tem odloku, se upoštevajo določbe drugih predpisov.
(8) Varovalni pasovi sistema električne energije z nazivno napetostjo 110 kV in več, prenosnega sistema zemeljskega plina ter varovalni koridorji pomembnejših elektronskih komunikacijskih zračnih zvez so prikazani na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
(9) Drugi varovalni pasovi okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture, ki niso prikazani na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«, se ugotovijo iz podatkov, prikazanih na kartah 4.1 do 4.5 iz preglednice 1 iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka in iz uradnih evidenc upravljavcev posamezne gospodarske javne infrastrukture ob upoštevanju širin varovalnih pasov iz prvega in sedmega odstavka tega člena.«.
44. člen 
Naslov podpoglavja 12.3. se spremeni tako, da se glasi:
»12.3. Gradnja omrežij in naprav okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture«.
45. člen 
48. člen se spremeni tako, da se glasi:
»48. člen
(gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Trase omrežij okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba medsebojno uskladiti in jih združevati v skupne koridorje. Medsebojno usklajenost tras omrežij preverita organa Mestne uprave MOL, pristojna za gospodarske javne službe in za promet, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Gradnja omrežij okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture mora potekati sočasno in usklajeno. Dopustne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanje ekonomske učinkovitosti izvajalcev gospodarskih javnih služb. Ob gradnji nove okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba izvesti rekonstrukcijo obstoječe istovrstne infrastrukture, ki ni več ustrezna zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, poškodb ali urbanističnih zahtev.
(3) Omrežja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture morajo potekati po javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti gradnjo, obratovanje in vzdrževanje teh omrežij na svojem zemljišču, investitor pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
(4) Omrežja in jaške okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški izvedejo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
(5) Na kmetijskih zemljiščih morajo biti objekti okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture na taki globini, da je zagotovljena normalna uporaba kmetijskih zemljišč. Po končani gradnji objektov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba na kmetijskem zemljišču vzpostaviti prvotno stanje.
(6) Prečkanja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka je treba izvesti tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
(7) Vsi sistemi okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture morajo imeti zagotovljen dostop za potrebe vzdrževanja in obratovanja.«.
46. člen 
Prvi odstavek 49. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri obnovi in novogradnjah glavnih in zbirnih cest, kjer je predvidena ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture, je treba določiti obveznost gradnje kolektorja komunalnih vodov (v nadaljnjem besedilu: kolektor). Obveznost gradnje določi organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.«.
V drugem odstavku se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– omrežje daljinskega ogrevanja in hlajenja,«.
47. člen 
50. člen se spremeni tako, da se glasi:
»50. člen
(gradnja vodovodnega sistema) 
(1) Na območjih poselitve se iz vodovodnega sistema, ki je sestavljen iz cevovodov in objektov na sistemu, zagotavlja oskrba s pitno in sanitarno vodo ter prek podzemnih in nadzemnih hidrantov požarna varnost območij. Pri tem je treba upoštevati določila predpisov s področja oskrbe s pitno vodo o prednostni rabi vode iz vodovodnega sistema za pitne namene ter predpise s področja požarne varnosti.
(2) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
(3) Večje objekte na javnem vodovodnem sistemu (zajetja, vodohrani, črpališča in podobno) je treba, če je mogoče, locirati izven ali na rob območja pozidave ter do njih zagotoviti dostopno pot za potrebe obratovanja in vzdrževanja. Na objektih je treba zagotoviti fizično in tehnično varovanje z varovalno ograjo in nadzornimi sistemi.«.
48. člen 
51. člen se spremeni tako, da se glasi:
»51. člen
(gradnja kanalizacijskega sistema) 
(1) Javni kanalizacijski sistem mora biti zgrajen ločeno za odvod komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z iztokom v odvodnik. Na območjih, kjer je izveden mešani sistem s skupnim odvodom komunalne odpadne in padavinske vode, je dopustno odvajati padavinsko vodo v ta sistem pod pogoji upravljavca javnega kanalizacijskega sistema.
(2) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest, parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, je treba izvajati v skladu s predpisi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
(3) Večje objekte na javnem kanalizacijskem sistemu (črpališča, zadrževalni bazeni, vakuumske postaje in podobno) je treba, če je mogoče, locirati izven ali na rob območja pozidave ter do njih zagotoviti dostopno pot za potrebe obratovanja in vzdrževanja. Na objektih je treba zagotoviti fizično in tehnično varovanje z varovalno ograjo in nadzornimi sistemi.
(4) Pri objektu, ki ima več kot 400,00 m2 površine strehe in več kot 1500,00 m2 BTP, je treba urediti sistem zajemanja, shranjevanja in uporabe padavinske vode s strešin stavbe za ponovno uporabo te vode v stavbi ali v njeni okolici.
(5) Male komunalne čistilne naprave do 50 PE in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti morajo biti locirani na parceli, namenjeni gradnji stavbe, ali na eni od parcel, namenjenih gradnji več stavb, če naprava služi več stavbam.
(6) Vsi interni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti evidentirani pri izvajalcu gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(7) Odvajanje padavinskih voda z objektov in utrjenih površin je treba urediti s ponikanjem oziroma zbiranjem voda za ponovno uporabo na tak način, da se v čim večji možni meri zmanjša odtok padavinskih voda z utrjenih površin v javni kanalizacijski sistem ali površinski odvodnik. Ponikanje padavinske vode z objekta in utrjenih površin je treba urediti na raščenem (nepozidanem) terenu zemljišča, namenjenega gradnji. Na območju ožjega mestnega središča se to določilo upošteva skladno s predpisanim FZP ali FBP in devetim odstavkom tega člena.
(8) Če ponikanje padavinske vode ni mogoče, kar je treba računsko dokazati na podlagi geomehanskega ali hidrološkega poročila, je ne glede na določila sedmega odstavka tega člena dopustno odvesti padavinsko vodo v javni kanalizacijski sistem oziroma površinski odvodnik. Pred odvodom padavinske vode v javni kanalizacijski sistem oziroma površinski odvodnik je treba čim večji delež padavinske vode začasno zadržati na parceli za gradnjo stavbe kot posebno ureditev na zelenih površinah, namenjenih stavbi, ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo. Pogoje glede zadrževanja padavinske vode pred odvodom v javno kanalizacijsko omrežje ali površinski odvodnik določi izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode ali organ, pristojen za vode.
(9) Padavinske vode z objektov in z njihovih parcel, namenjenih gradnji, ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.«.
49. člen 
52. člen se spremeni tako, da se glasi:
»52. člen
(gradnja sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja) 
(1) Omrežje daljinskega ogrevanja in hlajenja je treba izvesti v podzemni izvedbi. V zaključenih industrijskih kompleksih ter pri prečenju cest in vodotokov (mostovi, nadvozi in podobno) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(2) Rekonstrukcije sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja se izvedejo v podzemni izvedbi. Obstoječe nadzemne sisteme je dopustno rekonstruirati v nadzemni izvedbi, če so upoštevani odmiki od javnih površin in objektov ter predpisi o varstvu okolja.
(3) Dopustna je gradnja lokalnih energetskih virov: soproizvodnih in trigeneracijskih enot ter enot za proizvodnjo hladu v nadzemni izvedbi, vključno s skladišči goriv, ob upoštevanju odmikov od javnih površin in objektov ter z upoštevanjem predpisov z vidika varovanja okolja.
(4) Za hlajenje objektov se praviloma uporablja centralna priprava hladu v objektu. Za proizvodnjo hladu je treba praviloma uporabiti toploto iz sistema daljinskega ogrevanja.«.
50. člen 
53. člen se spremeni tako, da se glasi:
»53. člen
(gradnja sistema zemeljskega plina) 
(1) Omrežje zemeljskega plina se gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cest in vodotokov (mostovi, nadvozi in podobno) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(2) V EUP, kjer je načrtovana gradnja plinovodnega sistema in objekt ne bo uporabljal obnovljivih virov energije, je dopustna začasna postavitev rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin. Zunanji rezervoar za utekočinjeni naftni plin za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,50 m. Manjši odmik je dopusten le, če je skladen z navedenim predpisom in če je bilo pred začetkom gradnje pridobljeno pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
(3) Merilno-regulacijske postaje morajo biti grajene in locirane v odmikih od javnih površin in objektov v skladu s predpisi s področja graditve, obratovanja in vzdrževanja plinovodov.«.
51. člen 
54. člen se spremeni tako, da se glasi:
»54. člen
(gradnja sistema električne energije) 
(1) Dopustna je rekonstrukcija vseh objektov sistema električne energije z nazivno napetostjo 35 kV in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati 35 kV daljnovode v nazivno napetost 110 kV ter 220 kV daljnovode v nazivno napetost 400 kV v skladu z veljavnimi tehničnimi in okoljskimi predpisi za gradnjo elektroenergetskih vodov in objektov.
(2) Dopustna je gradnja objektov sistema električne energije z nazivno napetostjo 110 kV, na območjih in trasah, ki so določeni na karti 4.5 »Sistem električne energije«. Zaradi prostorskih in tehničnih zahtev so dopustna manjša odstopanja na podlagi soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za urejanje prostora.
(3) Distribucijsko omrežje električne energije z nazivno napetostjo 20 kV in manj, razen transformatorskih postaj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli. Gradnja nadzemnih vodov z nazivno napetostjo 20 kV in manj je dopustna le zunaj naselij, v naseljih pa le v primeru prilagoditve nadzemnega omrežja zaradi preureditve v podzemno omrežje.
(4) Nov sistem električne energije z nazivno napetostjo 110 kV znotraj avtocestnega obroča se, kolikor je to mogoče, gradi v podzemni izvedbi. Pri prečkanju avtoceste je dopustna nadzemna izvedba. Vse nove razdelilne transformatorske postaje z nazivno napetostjo 110 kV morajo biti načrtovane in grajene v skladu z optimalnimi tehnično-ekonomskimi rešitvami.
(5) Vizualno izpostavljenost razdelilnih oziroma transformatorskih postaj je treba omejiti tako, da se vključujejo v objekte drugih namembnosti oziroma se združujejo z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami.«.
52. člen 
Naslov 55. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(gradnja elektronskih komunikacijskih sistemov)«.
Prvi in drugi odstavek 55. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Vsi objekti elektronskih komunikacijskih sistemov in pripadajoče infrastrukture morajo biti grajeni na način, ki omogoča skupno uporabo teh objektov. To določilo ne velja za objekte elektronskih komunikacijskih sistemov s pripadajočo infrastrukturo za potrebe obrambe, ki so določeni kot območja in objekti izključne rabe za potrebe obrambe.
(2) Elektronski komunikacijski sistemi, razen sistemov brezžičnih povezav, morajo biti izvedeni s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Zunaj naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.«.
53. člen 
56. člen se spremeni tako, da se glasi:
»56. člen
(objekti za zbiranje odpadkov) 
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati na zbirnih mestih. Zbirno mesto zagotavljajo uporabniki na parceli, namenjeni gradnji. Izjemoma je v širšem mestnem središču dopustna postavitev zbirnega mesta na javni površini na podlagi soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, in izvajalca gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Zbirno mesto je treba urediti tako, da je zagotovljena higiena ter da ni negativnih vplivov na javne površine, sosednje objekte, tla in podzemno vodo.
(2) Zbiralnice ločenih frakcij odpadkov so umeščene na utrjene javno dostopne površine. Izvedene so lahko v nadzemni (pokrit ali nepokrit ter delno ali v celoti ograjen prostor) ali podzemni izvedbi. Na javnih površinah ožjega mestnega središča je treba zbiralnice ločenih frakcij odpadkov praviloma graditi v podzemni izvedbi. Zbiralnice ločenih frakcij odpadkov so del sistema izvajanja gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.
(3) Zbirni center za odpadke mora biti ograjen ali izveden kot zaprt objekt. V sklopu gradnje zbirnega centra za odpadke je dopustna gradnja vseh objektov za potrebe delovanja zbirnega centra. Vstop v zbirni center mora biti nadzorovan. Za potrebe zbiranja pogostih uporabnih frakcij odpadkov v gosteje poseljenih mestnih predelih je dopustna gradnja manjših zbirnih centrov za odpadke. Manjše zbirne centre za odpadke je dopustno graditi v EUP z namenskimi rabami SScv, SSsv, CU, CDi, CDd, CDj, IP, IG, IK, BT, BD, BC, POg, T, E in O.
(4) Industrijski odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na ustrezno odlagališče odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.«.
54. člen 
57. člen se spremeni tako, da se glasi:
»57. člen
(družbena infrastruktura) 
(1) Družbena infrastruktura, ki jo določa ta odlok, vključuje objekte za vzgojo in izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, šport (športni center, športni park, otok športa za vse, otok športa za vse – osnovna šola, otroško igrišče), kulturo ter državno-upravne objekte in verske objekte.
(2) Obstoječe objekte družbene infrastrukture s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, športa in kulture je treba ohranjati oziroma nadomestiti na drugi lokaciji znotraj funkcionalne enote ali v primeru zadostne oskrbe posamezne zvrsti družbene infrastrukture uporabiti za zagotavljanje drugih zvrsti družbene infrastrukture.
(3) Objekti družbene infrastrukture se praviloma združujejo v četrtnih in lokalnih središčih. Objekti družbene infrastrukture se umeščajo v dobro dostopna območja ali v območja, kjer je dostopnost mogoče izboljšati z javnim potniškim prometom, ter v območja, povezana z javnimi odprtimi površinami.
(4) Četrtno središče zagotavlja prebivalcem četrtnega središča in njegovega zaledja vsakodnevno oskrbo, poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti (predšolska vzgoja, osnovnošolsko izobraževanje, informiranje in druženje, primarna zdravniška in socialna oskrba, na primer zdravstveni dom, lekarna, dom starejših občanov, osebna in družinska pomoč), zelene površine, površine za šport, oddih in rekreacijo (samo otroška in športna igrišča) ter kulturno dejavnost.
(5) Lokalno središče zagotavlja prebivalcem lokalnega središča in njegovega zaledja vsakodnevno oskrbo, dopolnilne centralne dejavnosti (poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti), družbene dejavnosti (predšolska vzgoja, osnovnošolsko izobraževanje, informiranje in druženje) zelene površine ter površine za šport, oddih in rekreacijo (samo otroška in športna igrišča).
(6) Objekti družbene infrastrukture in oznaka @, ki pomeni obveznost preveritve primanjkljaja zmogljivosti družbene infrastrukture v območjih OPPN, so prikazani na karti 6 »Omrežje družbene infrastrukture«.
(7) Za izračun zmogljivosti objektov predšolske vzgoje se uporabljajo naslednji normativi:
– delež otrok v starosti od 1 do 5 let je v povprečju 6 % prebivalstva,
– zmogljivost vrtcev je treba določiti v skladu s predpisi o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (najmanj 25,00 m2 zemljišča vrtca na otroka, lahko tudi manj, če so v oddaljenosti manj kot 100,00 m vrtca zelene površine, ki jih je mogoče uporabljati za igro otrok, vendar ne manj kot 15,00 m2 zemljišča na otroka),
– največji priporočen radij dostopnosti do vrtca je v območju kompaktnega mesta 800,00 m, v območju obmestja in hribovitega zaledja 1500,00 m, kar velja tudi za oddaljenost vrtca od postajališča javnega potniškega prometa. Večje oddaljenosti so dopustne v območjih razpršene poselitve.
(8) Za izračun zmogljivosti objektov osnovnih šol se uporabljajo naslednji normativi:
– delež otrok v starosti od 6 do 14 let je v povprečju 8 % prebivalstva,
– zmogljivost šol je treba določiti v skladu z navodili za graditev osnovnih šol (na učenca je treba zagotoviti najmanj 25,00–35,00 m2 površine zemljišča; pri dozidavi (nadzidavi) obstoječih šol v urbanem območju naselja je treba zagotoviti najmanj 10,00–15,00 m2 površine zemljišča na učenca),
– lokacija šole naj bo praviloma v osrednjem delu stanovanjske soseske ali v četrtnem ali lokalnem središču, po možnosti v povezavi z igralnimi in športnimi površinami soseske oziroma naselja ter v bližini oskrbnega in družbenega centra. Priporočen radij dostopnosti je v območju kompaktnega mesta 800,00 m, v območju obmestja in hribovitega zaledja 1500,00 m, kar velja tudi za oddaljenost šole od postajališč javnega potniškega prometa. Večje oddaljenosti so dopustne v območjih razpršene poselitve.«.
55. člen 
V prvem odstavku 58. člena se beseda “definirajo” nadomesti z besedo “opredeljujejo”.
Peti odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Obstoječi objekti in njihove parcele, namenjene gradnji, ki se nahajajo znotraj območja javnih površin, so iz javnih površin izvzeti.«.
56. člen 
59. člen se spremeni tako, da se glasi:
»59. člen
(stavbišča objektov razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih) 
(1) V EUP z namensko rabo K1, K2 ali Go so evidentirani posamični obstoječi objekti razpršene gradnje.
(2) Objekti razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so prikazani kot stavbišča v karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Stavbišča razpršene gradnje so evidentirana na podlagi podatkov katastra stavb.
(4) Poleg posegov, objektov in dopustnih dejavnosti za namensko rabo K1, K2 ali Go so na obstoječem objektu razpršene gradnje oziroma na njegovi parceli, namenjeni gradnji, dopustne naslednje vrste gradenj:
– rekonstrukcija objekta,
– gradnja novega objekta na stavbišču poprej odstranjenega objekta, novi objekt po velikosti lahko presega odstranjeni objekt do 20 % BTP; če je odstranjeni objekt pritličen, tlorisni gabarit novega objekta lahko presega tlorisni gabarit odstranjenega objekta do 20 %, etažnost novega objekta je lahko P+Po,
– dozidava objekta do 20 % povečanja BTP,
– nadzidava pritličnega objekta s P na P+Po,
– sprememba namembnosti po določilih tega člena,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov (majhna stavba, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, rezervoar, nepretočna greznica, mala komunalna čistilna naprava, bazen, vodnjak in ograja).
(5) Istovrstne gradnje iz četrtega odstavka tega člena so dopustne samo kot enkratni poseg na posamičnih obstoječih objektih razpršene gradnje. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo.
(6) Sprememba namembnosti obstoječega zakonito zgrajenega manj zahtevnega ali zahtevnega objekta je dopustna, če je objekt zakonito zgrajen in če se njegova namembnost spremeni v:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice, bari (do 35,00 m2 BTP dela objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta,
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo,
– 12712 Stavbe za rejo živali,
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka,
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(7) Če obstoječi objekt ni vrisan na karti iz drugega odstavka tega člena, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte.
(8) Za določitev parcele, namenjene gradnji, k obstoječemu objektu se uporabijo določbe 25. člena tega odloka.«.
57. člen 
Prvi do peti odstavek 60. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) Objekti za oglaševanje v tem odloku se glede na vrsto, velikost, obliko in pogoje za namestitev v prostor delijo na:
– velike samostoječe ali stenske table,
– male samostoječe ali stenske table,
– velike enonožne samostoječe table,
– velike enonožne samostoječe ali stenske svetlobne vitrine,
– velike enonožne vrtljive lamelne samostoječe ali stenske table,
– samostoječe ali stenske svetlobne prikazovalnike (displeje),
– male samostoječe ali stenske svetlobne vitrine,
– male svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih,
– plakatne stebre: okrogle ali tristrane,
– obešanke na drogovih javne razsvetljave,
– transparente,
– platna z oglasnimi sporočili na slepih fasadah stavb in na gradbenih odrih,
– z oglasnimi sporočili slikovno ali pisno obdelane slepe fasade stavb,
– prenosne ulične panoje tipa A,
– pozdravne table MOL,
– objekte za oglaševanje za lastne potrebe: napisi, izveski, svetlobni napisi in označevalni stebri, stolpi, zastave, totemi, piloni in podobno.
(2) Če ta odlok ne določa drugače, je v vseh EUP dopustno postaviti:
– velike in male stenske table na gradbiščnih ograjah,
– male svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih,
– oglase na platnih gradbenih odrov,
– objekte za oglaševanje za lastne potrebe na stavbah in na k stavbam pripadajočih parcelah, namenjenih gradnji, v katerih se opravlja oglaševana dejavnost.
(3) Če ta odlok ne določa drugače, je male samostoječe ali stenske svetlobne vitrine, male samostoječe ali stenske table, okrogle in tristrane plakatne stebre, prenosne ulične panoje tipa A in transparente dopustno postaviti:
– na javnih površinah in na zunanjih površinah objektov v javni rabi v EUP z namensko rabo A, O, E, ZDd, SSce, SScv, SSse, SSsv, SB, SK, POd, POg, ZS, CDi, CDo, CDz, CDk, CDj, CDd, CU, CDc, BT, BD, IG, IP, BC, PC ali PŽ,
– na parkirnih površinah v EUP z namensko rabo SScv, SSsv, BT, BC, O ali E.
(4) Obešanke na drogovih javne razsvetljave je dopustno nameščati ob javnih cestah oziroma na njih in na javnih parkiriščih v vseh EUP, razen v EUP z namensko rabo K1, K2, Go, ZV, ZPp, ZPps, ZK, ZDo, IK, VC, VI, N, LN, F, f, T ali A ali na meji teh EUP.
(5) Na slepe fasade stavb v EUP z namensko rabo SScv, SSsv, SB, CU, CDd, CDi, CDz, CDj, BT, BD, BC, PC, E ali O ob glavnih mestnih cestah:
a) je dopustno namestiti:
– velike oziroma male stenske table,
– velike oziroma male stenske svetlobne vitrine,
– velike vrtljive lamelne stenske table,
– stenske svetlobne prikazovalnike ter
– platna z oglasnimi sporočili,
– poslikave slepih fasad stavb z oglasnimi sporočili,
b) objektov za oglaševanje iz točke a) tega odstavka ni dopustno nameščati na:
– nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, razen na stavbe športnih dvoran, ter
– stanovanjske stavbe in pretežno stanovanjske stavbe, razen na stavbe tipa V (blok, stolpnica),
c) ne glede na določbe točke a) in točke b) tega odstavka oglaševanje na slepih fasadah stavb v območju ožjega mestnega središča ni dopustno.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Velike samostoječe ali stenske table, male samostoječe ali stenske table, velike enonožne table, velike samostoječe ali stenske svetlobne vitrine, velike vrtljive lamelne samostoječe ali stenske table ter samostoječe ali stenske svetlobne prikazovalnike (displeje) je dopustno postaviti v plakatne cone, na vzdolžne lokacije ali na točkovne lokacije, ki so prikazane na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«, pri čemer:
– plakatna cona označuje površino ob javni cesti in sega do 10,00 m od zunanjega roba ceste ali od regulacijske linije ceste v smeri izven cestišča tako, da se čim bolj približa cesti,
– vzdolžna lokacija označuje prostor lokacije objektov za oglaševanje na opornih zidovih, protihrupnih ograjah in drugih ograjah, ki se nahajajo v cestnem svetu ali neposredno ob cesti,
– točkovna lokacija označuje prostor umestitve enega objekta za oglaševanje; pri umeščanju objekta za oglaševanje na točkovnih lokacijah je dopustna toleranca ±10,00 m od oznake na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«; novo lokacijo objekta za oglaševanje, določeno na podlagi tolerance, potrdi organ Mestne uprave MOL, pristojen za urejanje prostora.«.
V osmem odstavku se črtata oznaka »Gpn« in vejica.
Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(9) V plakatnih conah in vzdolžnih lokacijah je dopustno postaviti velike in male samostoječe in stenske table. Velike samostoječe in stenske table je dopustno postaviti posamično ali v paru. Male samostoječe in stenske table na navedenih lokacijah je dopustno postaviti posamično, v paru ali v nizu po tri. Na točkovni lokaciji je dopustno postaviti eno veliko enonožno samostoječo tablo (v izvedbi tiskan oglas, svetlobna vitrina, vrtljive lamele ali displej).«.
V enajstem odstavku se črtata oznaka »Gpn« in vejica.
58. člen 
V 61. členu se za tretjim odstavkom dodajo novi četrti do šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Na varovanih področjih narave veljajo naslednji režimi:
a) izvajanje posegov in dejavnosti mora potekati izven obdobja, pomembnega za varovane vrste,
b) izvajati je treba ukrepe za preprečevanje svetlobnega onesnaževanja. V območjih, pomembnih za netopirje, nočne metulje in hrošče, se ne sme izvajati nočno osvetljevanje gradbišča in objektov. Za osvetlitev zunanjih površin je treba uporabljati sijalke, ki ne svetijo v UV-spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke). Za osvetljevanje je treba uporabiti popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom,
c) pri urejanju parkovnih ureditev in drugih zasaditev ter pri vzpostavitvah ozelenjene ograje ali žive meje je treba uporabiti lokalno avtohtone rastline,
d) ohranjati in obnavljati je treba povezanost vodotokov za ribe in druge vodne organizme. Posege v strugo in vegetacijski pas vodotokov je treba izvajati tako, da se ohrani obrežna vegetacija. Praviloma je treba ohranjati večja, tudi trhla in nevitalna drevesa, ker predstavljajo ogrožen habitat varovanih vrst. Kadar to ni mogoče, se v postopku pridobivanja dovoljenja za poseg v naravo oziroma naravovarstvenega soglasja opredeli, katera debela, trhla in nevitalna drevesa se lahko odstranijo ter morebitne dodatne omilitvene ukrepe,
e) nove elektroenergetske nadzemne vode je treba graditi na pticam prijazen način (izvedba gradenj, ki preprečuje električne udare ptic),
f) ohranjati in obnavljati je treba mozaičnost kulturne krajine, njene strukturne elemente (omejki, živice, gozdni otoki, mejice, stara drevesa, glavate vrbe, vodna telesa, ekstenzivni travniški sadovnjaki) in sklenjenost gozdnih površin ter migratorne koridorje ogroženih vrst.
(5) Na selitvenih poteh živali (dvoživke, sesalci) je treba zanje pri načrtovanju in gradnjah prometnic omogočiti prehode.
(6) Po zaključku gradnje je treba območja, ki so bila degradirana v času izvedbe del in niso del nove ureditve, povrniti v prvotno stanje in preprečiti razrast alohtone vegetacije. Če se na območju gradnje pojavijo tujerodne invazivne vrste rastlin, jih je treba med gradnjo in še vsaj tri leta po končanih gradbenih delih odstranjevati, dokler se ne vzpostavi sklenjena vegetacija.«.
59. člen 
V napovednem stavku prvega odstavka 62. člena se besedilo »Ne glede na določbe tega odloka velja, da so na območjih« nadomesti z besedilom »Na območjih«.
60. člen 
Za šestim odstavkom 65. člena se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Objekti in območja iz prvega odstavka tega člena so prikazani na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.«.
61. člen 
V 74. členu se v drugem stavku črta besedilo »ali Gpn«.
62. člen 
V drugem odstavku 77. člena se za prvim stavkom dodata nova drugi in tretji stavek, ki se glasita: »Na vodovarstvenih območjih niso dopustne spremembe namembnosti stavb v tiste rabe, ki pomenijo večjo potencialno nevarnost za poslabšanje kakovosti podzemne vode od obstoječe rabe. Na ožjih vodovarstvenih območjih niso dopustne industrijske in druge dejavnosti, kjer se v procesih proizvodnje uporabljajo nevarne in škodljive snovi, ki lahko onesnažijo podzemno vodo.«.
63. člen 
81. člen se spremeni tako, da se glasi:
»81. člen
(varstvo pred vplivi industrijskih nesreč) 
(1) Na območju MOL je gradnja ali sprememba namembnosti objektov za dejavnosti, ki so vir večjega ali manjšega tveganja za nastanek industrijskih nesreč, dopustna v skladu s predpisi o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic ter na podlagi strokovne podlage, izdelane v skladu s temi predpisi.
(2) V vplivnem območju virov večjega ali manjšega tveganja za nastanek industrijskih nesreč, določenem s predpisi o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic, je dopustna gradnja ali sprememba namembnosti objekta pod pogojem, da se zagotovi njegova ustrezna zaščita.
(3) Lokacije virov večjega ali manjšega tveganja za nastanek industrijskih nesreč so prikazane na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.«.
64. člen 
Prvi odstavek 82. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V oddaljenosti do 100,00 m od lokacije heliporta višina objektov ne sme presegati višine objekta, na katerem je nameščen heliport. Ta pogoj ne velja, kadar je za heliport določeno območje priletno-vzletnega koridorja oziroma če je heliport umeščen na terenu. Za gradnjo heliportov in objektov, ki se nahajajo v območju priletno-vzletnega koridorja, je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za zračni promet.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) V oddaljenosti do 90,00 m od lokacije začasnega heliporta višina objektov ne sme presegati višine objekta, na katerem je nameščen heliport. Za gradnjo začasnih heliportov je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za zračni promet.«.
Dosedanji drugi do peti odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se besedilo »drugega in tretjega« nadomesti z besedilom »četrtega in petega«.
65. člen 
84. člen se spremeni tako, da se glasi:
»84. člen
(varstvo pred poplavami) 
(1) Poplavna območja, razredi poplavne nevarnosti in omilitveni ukrepi so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti, karte razredov poplavne nevarnosti in omilitveni ukrepi so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih sestavni del prikaza stanja prostora.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(4) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo poplavno ogroženost, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor.
(5) Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.
(6) V skladu s predpisi o vodah so na območju omilitvenega ukrepa prepovedani vsi posegi v prostor in dejavnosti, ki onemogočajo izvedbo, delovanje in vzdrževanje tega omilitvenega ukrepa. Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v Prikazu stanja prostora prikažejo nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(7) Za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo strokovne podlage za posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za hidrografsko območje na tretji ravni v skladu s predpisi o vodah.«.
66. člen 
Tretji odstavek 87. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Zaklonišča iz drugega odstavka tega člena je treba graditi v objektih, namenjenih za:
– javno zdravstveno službo,
– vzgojnovarstvene ustanove,
– redno izobraževanje za udeležence izobraževalnega programa,
– javne telekomunikacijske in poštne centre,
– nacionalno televizijo in radio,
– javni potniški železniški, avtobusni, pomorski in zračni promet,
– pomembno energetsko in industrijsko dejavnost, kjer se bodo v primeru vojne opravljale dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito,
– muzeje, galerije, arhive in knjižnice nacionalnega pomena (kot depoji),
– delo državnih organov ter
– vojaško dejavnost.«.
67. člen 
Šesti odstavek 88. člena se črta.
Dosedanji sedmi odstavek postane šesti odstavek.
68. člen 
89. člen se spremeni tako, da se glasi:
»89. člen
(varovanje pred hrupom) 
(1) Za posamezne EUP so določene naslednje stopnje varstva pred hrupom:
– območje II. stopnje varstva pred hrupom,
– potencialna območja II. stopnje varstva pred hrupom,
– območje III. stopnje varstva pred hrupom,
– območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Območja varstva pred hrupom iz prvega odstavka tega člena so prikazana na karti 8 »Območja varstva pred hrupom«.
(3) Pri posegih v prostor je treba upoštevati predpise s področja varstva pred hrupom glede na stopnje varstva pred hrupom, ki jih določa ta odlok.
(4) Za nove posege in dejavnosti v potencialnih območjih II. stopnje varstva pred hrupom veljajo pogoji za II. stopnjo varstva pred hrupom.
(5) Če za stavbe z varovanimi prostori obstaja več možnih načinov zaščite pred prekomernim hrupom, je treba upoštevati naslednji vrstni red protihrupnih ukrepov:
– zmanjševanje hrupa na izvoru,
– omejevanje hrupa pri širjenju v prostor,
– izvedba pasivne protihrupne zaščite.
(6) V primeru izvedbe pasivne protihrupne zaščite je treba novogradnje in rekonstrukcije stavb načrtovati tako, da ravni hrupa v varovanih prostorih ne bodo presežene, pri čemer se upošteva predpis, ki ureja varovanje pred hrupom v stavbah.
(7) Obstoječe stavbe z varovanimi prostori znotraj območij s predpisano IV. stopnjo varstva pred hrupom je treba varovati glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki veljajo za III. stopnjo varstva pred hrupom. Novogradnja stavb z varovanimi prostori v območjih IV. stopnje varstva pred hrupom ni dopustna.
(8) Varovane prostore je treba pri načrtovanju oziroma gradnji praviloma razporediti v objektu tako, da bo njihova morebitna obremenjenost s hrupom čim manjša.
(9) Kadar se stavba nahaja v območjih različnih stopenj varstva pred hrupom, se razvrsti v manj strogo stopnjo varstva pred hrupom, razen stavb z varovanimi prostori, ki se razvrstijo v III. stopnjo varstva pred hrupom.
(10) Za javne prireditve, javne shode ali druge dogodke, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa, skladno s predpisom o uporabi zvočnih naprav.
(11) Viri hrupa morajo obratovati skladno z mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa v okolju oziroma se prilagoditi mejnim vrednostim v rokih, ki izhajajo iz operativnih programov.
(12) Podlaga za določitev degradiranih območij, kot jih določajo predpisi iz prvega odstavka tega člena, so območja možne prekomerne obremenitve s hrupom, ki so prikazana v Prikazu stanja prostora.
(13) Na območjih iz prejšnjega odstavka ni dopustno graditi stavb z varovanimi prostori, razen če investitor izvede ustrezne ukrepe varstva pred hrupom, s katerimi zagotovi ustrezno zaščito varovanih prostorov.
(14) Pri načrtovanju nove prometne infrastrukture oziroma pri rekonstrukciji le-te je treba na območjih, kjer obstoječi hrup že presega mejne vrednosti kazalcev hrupa, izvesti vse ukrepe, da se hrup omeji na zakonske meje oziroma se v največji meri zmanjša. Z novimi posegi hrupa ni dopustno še povečevati.
(15) Ob pripravi OPPN je treba v okviru strokovnih podlag za OPPN v elaboratu varstva pred hrupom za območje OPPN, v primerih, ko gre za območje možne degradacije s hrupom, ugotoviti dejansko obstoječe stanje obremenitev s hrupom na podlagi detajlnih izračunov oziroma meritev in izvesti simulacijo sprememb obremenitev s hrupom zaradi novih gradenj ter skladno s tem zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe. Izvedba ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev.
(16) Protihrupne ograje je dopustno postavljati le na podlagi elaborata, ki prikazuje ničelno stanje obremenitve s hrupom ter stanje hrupne obremenitve po postavitvi protihrupne ograje, prikazovati mora učinkovitost protihrupne ograje za vse etaže stavb z varovanimi prostori. S postavitvijo protihrupne ograje se ne sme poslabšati stanje hrupne obremenitve v okolici, ne sme se ogrožati prometne varnosti, način izvedbe mora upoštevati oblikovne značilnosti območja, dopustna pa je tudi njena ozelenitev.
(17) Določbe tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob aktivnostih zaščite, reševanja in pomoči.
69. člen 
V drugem odstavku 91. člena se v napovednem stavku besedilo »drugega odstavka tega člena« nadomesti z besedama »prejšnjega odstavka«.
70. člen 
V drugem odstavku 93. člena se v prvem stavku besedilo »K2, Go ali Gpn« nadomesti z besedilom »K2 ali Go«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) V OPPN ima lahko več objektov enotno parcelo, namenjeno gradnji.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »komunalnega opremljanja« nadomesti z besedilom »opremljanja stavbnih zemljišč v«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Pri izdelavi OPPN ni dopustno parkirnih površin pri nestanovanjskih stavbah ob glavnih mestnih cestah zagotavljati med cesto in načrtovano gradnjo, načrtovati jih je treba v notranjosti območja.«.
71. člen 
Naslov 95. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(prostorski izvedbeni pogoji do uveljavitve OPPN)«.
V prvem odstavku se:
– druga in tretja alineja spremenita tako, da se glasita:
»– rekonstrukcija objektov, 
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov (majhna stavba, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, rezervoar, nepretočna greznica, mala komunalna čistilna naprava, bazen, vodnjak in ograja) na parcelah, namenjenih gradnji obstoječih objektov v skladu z namensko rabo obstoječih objektov,«; 
– v peti alineji črta beseda »začasnih«;
– osma alineja spremeni tako, da se glasi:
»– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov, če se namembnost manj zahtevnih ali zahtevnih objektov spremeni v okviru dopustnih dejavnosti namenske rabe EUP,«; 
– trinajsta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– parkirne površine brez obveznosti ozelenitve z zasaditvijo dreves (začasna ureditev do uveljavitve OPPN),«. 
V drugem odstavku se beseda »izdelave« nadomesti z besedo »uveljavitve«.
72. člen 
Drugi do četrti odstavek 97. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(2) Ploščice ali hiše v terasah (11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, tip V) se lahko gradijo le na podlagi OPPN.
(3) Na območjih OPPN z oznako @ na karti 6 »Omrežje družbene infrastrukture« je treba v strokovnih podlagah iz četrtega odstavka 93. člena tega odloka za področja predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja ter otroških in športnih igrišč znotraj območja pripadnosti, ki je določeno s priporočenim radijem dostopnosti v območju kompaktnega mesta do 800,00 m, v območju obmestja in hribovitega zaledja pa v oddaljenosti do 1500,00 m, preveriti primanjkljaj zaradi pomanjkljive obstoječe oskrbe družbene infrastrukture in zaradi povečanja potreb po dodatni družbeni infrastrukturi zaradi načrtovanih stanovanj.
(4) Če organi Mestne uprave MOL, pristojni za urejanje prostora, za predšolsko vzgojo in izobraževanje oziroma za šport, na podlagi strokovnih podlag iz prejšnjega odstavka ugotovijo, da bodo obstoječe zmogljivosti vrtcev, osnovnih šol ter otroških in športnih igrišč, na katere gravitira nova stanovanjska gradnja, po izgradnji načrtovanih stanovanj neustrezne, je treba sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi tudi nove objekte družbene infrastrukture.«.
73. člen 
V prvem odstavku 100. člena se v drugem stavku za besedilom »posebej prepovedano« doda besedilo »ali določeno drugače«.
74. člen 
Priloga 1, Priloga 2, Priloga 3 in Priloga 4 se nadomestijo z novimi Prilogo 1, Prilogo 2, Prilogo 3 in Prilogo 4 z enakimi nazivi, ki so sestavni del tega odloka.
75. člen 
Karte grafičnega dela OPN MOL ID št. 2, 3.1, 3.2, 4, 4.1, 4.2, 4.3, 4.4, 4.5, 4.6, 4.7, 4.8, 4.9, 4.10, 5, 6, 7 in 8 iz 5. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del se nadomestijo z novimi kartami, ki so sestavni del tega odloka.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
76. člen 
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih aktov MOL, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja
77. člen 
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti MOL:
1. Odlok o sprejetju urbanističnega načrta za območje krajinskega parka "Polhograjski Dolomiti" za območji občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 14/74) – za območje MOL v vsebinah, ki se nanašajo na prostorsko načrtovanje
2. Odlok o ureditvenem načrtu za del območja urejanja VI3/3 – Biotehniška fakulteta in VR3/5 – Biocenter – del (Uradni list SRS, št. 28/87, 78/10 in 63/12)
3. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu dela območij urejanja MS 6/3 Zgornja Hrušica in MG 6/1 (Uradni list RS, št. 32/09 in 78/10)
4. Odlok o lokacijskem načrtu za del Ceste Andreja Bitenca od območja ŠS3/7 do križišča s Podutiško cesto, za del Podutiške ceste od križišča s Cesto Andreja Bitenca do priključka Dolniške ceste in za zadrževalni jezeri z regulacijo Glinščice v območju ŠK3/2 (Uradni list RS, št. 16/91 in 78/10)
5. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja CO1/38 – Križevniška (Uradni list RS, št. 71/03)
6. Odlok o lokacijskem načrtu za območje Njegoševe ceste v Ljubljani (Uradni list RS, št. 79/06, 96/06, 37/10 in 78/10).
78. člen 
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Tekstualni in grafični del odloka se objavita na spletni strani MOL.
Št. 3504-122/2013-228
Ljubljana, dne 23. novembra 2015
Župan 
Mestne občine Ljubljana 
Zoran Janković l.r.
 
Priloga 1: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora
Priloga 2: Usmeritve za izdelavo posameznih OPPN 
Priloga 3: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za postavitev objektov za oglaševanje 
Priloga 4: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za enostavne in nezahtevne objekte 
Kazalo Na vrh
AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti

Datum soglasja:

ID vašega soglasja:

Zavrni vse
Spremeni svoje soglasje