Na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne 27. 10. 2015 je Državni zbor na seji dne 15. 12. 2015 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o železniškem prometu, ki obsega:
– Zakon o železniškem prometu – ZZelP (Uradni list RS, št. 92/99 z dne 12. 11. 1999),
– Zakon o dopolnitvi Zakona o železniškem prometu – ZZelP-A (Uradni list RS, št. 11/01 z dne 16. 2. 2001),
– Zakon o dopolnitvi Zakona o železniškem prometu – ZZelP-B (Uradni list RS, št. 33/01 z dne 5. 5. 2001),
– Zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14. 6. 2002),
– Zakon o inšpekcijskem nadzoru – ZIN (Uradni list RS, št. 56/02 z dne 28. 6. 2002),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-C (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-D (Uradni list RS, št. 56/03 z dne 13. 6. 2003),
– Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-E (Uradni list RS, št. 86/04 z dne 5. 8. 2004),
– Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi 38. člena Zakona o železniškem prometu, št. U-I-316/04-6 (Uradni list RS, št. 29/05 z dne 22. 3. 2005),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-F (Uradni list RS, št. 15/07 z dne 20. 2. 2007),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-G (Uradni list RS, št. 58/09 z dne 27. 7. 2009),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-H (Uradni list RS, št. 106/10 z dne 27. 12. 2010),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-I (Uradni list RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-J (Uradni list RS, št. 84/15 z dne 6. 11. 2015).
Št. 326-03/15-19/3
Ljubljana, dne 15. decembra 2015
EPA 908-VII
dr. Milan Brglez l.r.
O ŽELEZNIŠKEM PROMETU uradno prečiščeno besedilo (ZZelP-UPB8)
(1) Ta zakon določa pogoje za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu, storitve, ki so na področju železniškega prometa javne dobrine, ki jih zagotavlja Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: država) z obvezno gospodarsko javno službo, javno železniško infrastrukturo, njen status in pogoje za dostop nanjo, način uresničevanja pravice do stavke na področju železniškega prometa, ustanovitev, naloge in pristojnosti regulatornega organa, ustanovitev, naloge ter pristojnosti Javne agencije za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: agencija), naloge in pristojnosti varnostnega organa, naloge in pristojnosti preiskovalnega organa.
(2) Ta zakon se ne uporablja za:
– proge, ki so funkcionalno ločene od preostalega železniškega omrežja in so predvidene samo za opravljanje lokalnega, mestnega ali primestnega potniškega prometa;
– prevoznike, ki izvajajo dejavnost samo na omrežjih iz prejšnje alinee;
– zasebno železniško infrastrukturo in vozila, ki jih uporablja izključno njen lastnik za lastne prevoze blaga.
(3) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:
– Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije 2009/149/ES z dne 27. novembra 2009 o spremembi Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih varnostnih kazalnikov in skupnih metod za izračun stroškov nesreč (UL L št. 313 z dne 28. 11. 2009, str. 65);
– Direktive 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 51);
– Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L št. 343 z dne 14. 12. 2012, str. 32; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/34/EU).
(4) S tem zakonom se določi pristojni organ za izvajanje Uredbe 1077/2012 z dne 16. novembra 2012 o skupni varnostni metodi za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila (UL L št. 320 z dne 17. 11. 2012, str. 3).
(1) V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. »čezmejni sporazum« pomeni vsako mednarodno pogodbo, sklenjeno med dvema ali več državami članicami Evropske unije ali med državami članicami Evropske unije in tretjimi državami, katere namen je olajšati opravljanje storitev čezmejnega železniškega prometa;
2. »dostop na javno železniško infrastrukturo« je pravica do njene uporabe pod določenimi pogoji;
3. »investicija v javno železniško infrastrukturo« je nadgradnja obstoječe ali graditev nove javne železniške infrastrukture;
4. »licenca« pomeni dovoljenje, ki ga licenčni organ izda prevozniku in s katerim se prizna njegova sposobnost, da kot prevoznik v železniškem prometu opravlja storitve železniškega prevoza; ta sposobnost je lahko omejena na opravljanje posebnih vrst storitev;
5. »licenčni organ« je organ, pristojen za izdajanje licenc iz prejšnje točke;
6. »mednarodne storitve prevoza blaga« so prevozne storitve, pri katerih vlak prečka najmanj eno državno mejo države članice Evropske unije, lahko je sestavljen in/ali deljen, njegovi deli pa imajo lahko različne odhodne in namembne postaje, vagon pa mora prečkati najmanj eno državno mejo;
7. »mednarodne storitve potniškega prometa« so storitve potniškega prometa, pri katerih vlak prečka najmanj eno mejo države članice Evropske unije, pri čemer je glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah; vlak je lahko sestavljen kot celota in/ali deljen, njegovi deli pa imajo lahko različne odhodne ali namembne postaje, pod pogojem, da vsi vagoni prečkajo najmanj eno državno mejo;
8. »mestni ali primestni promet« pomeni prevozne storitve, katerih glavni namen je zadovoljevanje prevoznih potreb mestnega središča ali urbane aglomeracije, vključno s čezmejno aglomeracijo, in prevoznih potreb med takim središčem ali urbano aglomeracijo in okoliškimi območji;
9. »incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan s prometom vlakov in vpliva na varnost železniškega prometa;
10. »nadgradnja« je sprememba železniškega podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno delovanje podsistema;
11. »nadomestna proga« pomeni drugo progo med istima izhodno in končno postajo, kadar sta progi zamenljivi za namene tovornega ali potniškega prometa, ki ga opravlja prevoznik v železniškem prometu;
12. »nesreča« pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in druge;
13. »objekt za izvajanje železniških storitev« pomeni napravo, vključno z zemljiščem, stavbo in opremo, ki je bila v celoti ali deloma posebej prilagojena za zagotavljanje ene ali več storitev iz točk 2 do 4 Priloge II Direktive 2012/34/EU;
14. »okvirna pogodba« pomeni pogodbo, ki določa pravice in obveznosti prosilca in upravljavca v zvezi z infrastrukturnimi zmogljivostmi, ki se bodo dodeljevale in uporabnine, ki se bodo zaračunavale v obdobju, ki je daljše od obdobja veljave voznega reda omrežja;
15. »prevozne storitve« v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;
16. »prevoznik v železniškem prometu (v nadaljnjem besedilu: prevoznik)« je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, katere glavna dejavnost je izvajanje prevoznih storitev prevozov blaga oziroma potnikov v železniškem prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco, pri čemer mora ta prevoznik zagotoviti vleko vlakov, ali pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, ki zagotavlja le vleko vlakov;
17. »prevoznik Evropske unije« je prevoznik, ki ima licenco izdano v državi članici Evropske unije;
18. »preiskovalni organ« je stalni organ za preiskavo nesreč in incidentov, ki je v primeru nesreče ali incidenta pristojen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
19. »program omrežja« pomeni podrobno obrazložitev splošnih pravil, rokov, postopkov in meril v zvezi z ureditvijo zaračunavanja uporabnine in dodeljevanja infrastrukturnih zmogljivosti; vsebuje tudi dodatne informacije, potrebne za vložitev prošenj za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti, kot so na primer informacije o infrastrukturnih zmogljivostih javne železniške infrastrukture ter možnih dodatnih in pomožnih storitvah;
20. »prosilec« je prevoznik, mednarodno združenje prevoznikov v železniškem prometu ali druga pravna ali fizična oseba, ki zaradi javnega (država, lokalna skupnost, izvajalec gospodarske javne službe) ali komercialnega (prevozniki tovora, špediterji in prevozniki v kombiniranem prometu) interesa potrebuje vlakovno pot;
21. »regulatorni organ« je organ, ki skrbi za enakopravno obravnavo vseh deležnikov na trgu storitev v železniškem prometu in svobodno konkurenco med ponudniki storitev v železniškem prometu in je pristojen za reševanje pritožb zoper odločitve in ravnanja upravljavca, prevoznikov ali upravljavcev objektov za izvajanje železniških storitev ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon;
22. »resna nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti. Velika škoda v tem primeru pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj 2 milijona eurov;
23. »subjekt usposabljanja« je pravna ali fizična oseba, ki jo varnostni organ pooblasti za izvajanje postopkov strokovnega usposabljanja, izpopolnjevanja in preverjanja usposobljenosti delavcev za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca;
24. »tranzit Republike Slovenije« pomeni prečkanje ozemlja Republike Slovenije brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga in/ali brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju Republike Slovenije;
25. »tranzit Unije« pomeni prečkanje ozemlja Evropske unije brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga in/ali brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju Unije;
26. »upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec)« je pravna oseba, ki je pristojna oziroma odgovorna zlasti za upravljanje, gospodarjenje in vzdrževanje železniške infrastrukture, vključno z upravljanjem prometa, vodenjem-upravljanjem ter signalizacijo, dodeljevanjem vlakovnih poti in zaračunavanjem ter pobiranjem uporabnine;
27. »upravljavec objekta za izvajanje železniških storitev« pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, odgovorno za upravljanje enega ali več objektov za izvajanje železniških storitev, ali zagotavljanje prevoznikom v železniškem prometu ene ali več storitev iz točk 2 do 4 Priloge II Direktive 2012/34/ES;
28. »infrastrukturna zmogljivost« pomeni možnost načrtovanja zahtevanih vlakovnih poti za en del javne železniške infrastrukture za določeno obdobje;
29. »vlakovna pot« je infrastrukturna zmogljivost, potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času;
30. »vlakovna pot za določen namen (ad hoc vlakovna pot)« je vlakovna pot iz prejšnje točke, ki se dodeli za posamezne vožnje vlaka glede na proste zmogljivosti infrastrukture;
31. »varnostni organ« je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
32. »varnostni regulativni okvir« so predpisi, ki vsebujejo varnostne zahteve za železniški promet in veljajo za več kot enega prevoznika, ne glede na to, kateri organ jih je izdal;
33. »vozni red« je tehnološki načrt prevoznika za določeno voznoredno obdobje, ki je izdelan na podlagi voznega reda omrežja;
34. »vozni red omrežja« je akt upravljavca, ki določa vse načrtovane vožnje vlakov in železniškega voznega parka na javni železniški infrastrukturi v obdobju, za katerega velja.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varnost železniškega prometa.
Prevoznik in upravljavec morata storitve, ki jih ponujata, zagotavljati vsakomur pod enakimi, vnaprej določenimi in objavljenimi pogoji.
Javne dobrine, ki jih s svojimi storitvami zagotavljata prevoznik in upravljavec, morata zagotavljati tako, da je zagotovljena stalnost storitev, kar pomeni, da jih tisti, ki jih ponujajo, zagotavljajo brez prekinitev, redno in točno ter so skladno z vnaprej določenim programom vedno na razpolago.
(zagotavljanje sredstev za storitve v železniškem prometu)
(1) Storitve, ki se zagotavljajo v javnem interesu in jih ne plačujejo uporabniki v njihovi polni vrednosti, zagotavlja država ali lokalna skupnost s sredstvi iz proračuna in iz drugih virov.
(2) Druge storitve zaračunavajo izvajalci uporabnikom skladno z načeli ekonomskega poslovanja.
(načelo prilagodljivosti)
Zagotavljanje javnih dobrin, ki jih s svojimi storitvami zagotavljata prevoznik in upravljavec, se mora prilagajati razvoju in potrebam uporabnikov ter preneha, če ni več potrebe za njihovo zagotavljanje, oziroma če se ugotovi, da jih je moč zagotoviti na drug način.
I.b NEODVISNOST UPRAVLJANJA
(Neodvisnost prevoznikov v železniškem prometu in upravljavcev infrastrukture)
(1) Prevozniki, ki so neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom Republike Slovenije, so neodvisni glede upravljanja, vodenja in notranjega nadzora na področju upravnih, ekonomskih in računovodskih zadev. Ti prevozniki skladno z zakonodajo neodvisno razpolagajo zlasti s svojim premoženjem, proračunom in računovodstvom, ki so ločeni od premoženja, proračuna in računovodstva države.
(2) Upravljavec je odgovoren za svoje lastno upravljanje in vodenje ter notranji nadzor.
(Upravljanje prevoznikov v skladu s poslovnimi načeli)
(1) Prevozniki delujejo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
(2) Prevozniki samostojno predvsem:
– določijo svojo notranjo organiziranost;
– nadzorujejo dobavo in trženje storitev ter določajo njihovo ceno;
– sprejemajo odločitve v zvezi z osebjem, premoženjem in nabavo;
– širijo svoj tržni delež, razvijajo nove tehnologije in nove storitve ter sprejemajo inovativne tehnike upravljanja;
– vzpostavijo nove dejavnosti na področjih, povezanih s poslovanjem v železniškem prometu.
(3) Družbeniki prevoznikov v javni lasti ali pod javnim nadzorom lahko v aktih družbe določijo, da se za večje poslovne odločitve zahteva njihovo soglasje ali soglasje organa nadzora družbe.
II. PREVOZNE STORITVE V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
(javni prevoz in prevoz za lastne potrebe)
(1) Prevozne storitve v železniškem prometu opravlja prevoznik kot javni prevoz. Javni prevoz je prevoz potnikov ali blaga, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsakomur in ki ga prevoznik opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o prevozu.
(2) Prevoz za lastne potrebe je prevoz oseb ali blaga v železniškem prometu, ki ga prevoznik opravlja za potrebe svoje dejavnosti.
(3) Prevozne storitve v železniškem prometu se izvajajo po tržnih pogojih, kolikor ta zakon ne določa drugače.
(1) Prevozniku, ki opravlja:
– železniški prevoz potnikov v mednarodnem prometu,
– železniški prevoz blaga in
– kombinirani prevoz,
lahko država zaradi uresničevanja posebnih interesov nadomešča del sredstev za naložbe, za raziskave in del stroškov prevozov, s katerimi se mu zagotavlja enakopraven ekonomski položaj s prevozniki blaga in potnikov v drugih vrstah prometa, oziroma zagotavlja povračilo stroškov, ki jih ima zaradi tega, ker opravlja prevoz, ki ga ne bi opravljal, če bi ga opravljal le zaradi svojega ekonomskega interesa.
(2) Za nadomestilo lahko zaprosi prevoznik, ki je registriran v Republiki Sloveniji in ki z obrazloženo zahtevo lahko izkaže, da je skladno s prvim odstavkom tega člena upravičen do nadomestila. Zahtevi mora priložiti dokazila o razliki med realizirano prodajno ceno in stroški prevoza ter ceno, ki jo dosegajo drugi prevozniki, oziroma dokazilo o ekonomski upravičenosti naložbe ali smotrnosti raziskave.
(3) Pri presoji upravičenosti zahteve prevoznika za nadomestilo stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji:
– javni interes;
– možnost dostopa do drugih oblik prevoza, če gre za prevoz potnikov ali blaga;
– razliko med prihodkom na osnovi tarife in stroški prevoznika;
– razliko med prihodki, ki jih prevoznik lahko doseže na trgu in dejanskimi stroški prevoza;
– usmerjenost raziskovalnega dela v dolgoročno zasnovo razvoja slovenskega železniškega prometa s poudarkom na uresničevanju nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture;
– vpliv naložbe na varnost železniškega prometa in na kvalitativne ter kvantitativne možnosti, ki jih le-ta zagotavlja uporabnikom.
(4) Vlada predpiše način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija iz prejšnjega odstavka tega člena.
(5) Medsebojne pravice in obveznosti uredita upravičenec, ki mu je bilo nadomestilo odobreno, in ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), s pogodbo.
(6) Prevoznik, ki je prejel državno nadomestilo, mora zaradi preglednosti uporabe nadomestil, ki jih je prejel, voditi ločene evidence o prejetih nadomestilih in posredovati vse podatke, skladno z zahtevami ministrstva.
(1) Kombinirani prevoz je prevoz blaga, pri katerem se zabojnik dolžine najmanj 6 m, zamenljivo tovorišče, tovorna prikolica, sedlasti polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje in cestno tovorno vozilo prevaža v železniškem prometu ali po vodni plovni poti, pri čemer se dovoz in odvoz intermodalnih prevoznih enot z nakladališč ali razkladališč do najbližjega terminala za kombinirani prevoz, oziroma pristanišča RO-RO, opravita s cestnim prevozom.
(2) Vlada z uredbo določi razdaljo dovoza in odvoza po cestnem omrežju, dokumente, ki jih mora za izvajanje dovoza in odvoza zagotoviti prevoznik, takse in druge pristojbine, ki jih mora plačevati prevoznik za dovoz in odvoz, ter morebitne oprostitve plačila taks in pristojbin skladno z zakonom in druga vprašanja, povezana z operativnim izvajanjem dovoza in odvoza.
(1) Prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu zagotavlja država kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo v obsegu, ki jo določa prometna politika na področju javnega potniškega prometa.
(2) Obseg storitev obvezne gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka za posamezno voznoredno obdobje se določi z voznim redom za potniški promet, ki ga sprejme izvajalec gospodarske javne službe po predhodnem soglasju ministrstva. Pri tem ministrstvo zagotavlja celovitost in usklajenost sistema javnega potniškega prometa.
(3) Če so potrebe prebivalcev določenega območja večje od ponudbe prevoza, ki je zagotovljen s službo iz prejšnjega odstavka, jih skladno s svojimi potrebami in možnostmi lahko zagotavlja tudi lokalna skupnost tako, da za povečan obseg storitev zagotovi sredstva, ki jih sicer za storitve iz prvega odstavka tega člena zagotavlja država.
(4) Država ali lokalna skupnost zaradi smotrnosti in doseganja večje kakovosti uslug javnega potniškega prometa zagotavlja kot javno dobrino prevozne storitve, ki jih na načelih enotne in celovite ponudbe izvajajo prevozniki v različnih vrstah prometa.
(1) Med stavko morajo železniški delavci v skladu s predpisi o varnosti železniškega prometa, zagotavljati minimalni obseg prevoznih storitev v železniškem prometu, s katerim se zagotavlja varnost ljudi in premoženja in so nenadomestljiv pogoj za delo pravnih in fizičnih oseb ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. S kolektivno pogodbo za dejavnost železniškega prometa in z dogovorom, sklenjenim na njeni podlagi, se določijo elementi za izdelavo voznega reda ter način dela med stavko.
(2) Med stavko morajo delavci opravljati tudi prevozne storitve v železniškem prometu za obrambo, zaščito in reševanje oziroma dela, ki so potrebna, da se med naravno in drugo nesrečo rešijo človeška življenja in premoženje.
(3) Stavka, ki se izvaja skladno s predpisi, kolektivno pogodbo in na njeni podlagi sklenjenim dogovorom, se ne šteje za posebne razmere v gospodarstvu v smislu 8. člena tega zakona.
(ravnanje ob posebnih razmerah)
(1) Ob posebnih razmerah, ki jih ugotovi vlada (naravne in druge nesreče, motnje v gospodarstvu ipd.), lahko ta določi prednostne prevozne storitve v železniškem prometu.
(2) Vlada lahko pooblasti ministra, pristojnega za promet, da v primerih iz prejšnjega odstavka določi vlake, ki morajo voziti, in delo, ki mora biti v zvezi s tem opravljeno, pri čemer mora ob naravnih in drugih nesrečah upoštevati odločitve organov, ki vodijo zaščito, reševanje in pomoč.
(3) V vojnem ali izrednem stanju lahko minister, pristojen za promet, določi način dela pri prevoznikih in tistih pravnih osebah, ki opravljajo gospodarsko javno službo v železniškem prometu.
III. ŽELEZNIŠKA INFRASTRUKTURA
1. Javna železniška infrastruktura
(status javne železniške infrastrukture in upravljanje)
(1) Javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi.
(2) Javna železniška infrastruktura je grajeno javno dobro v lasti države in se uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(3) Železniški promet na javni železniški infrastrukturi se odvija pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo varnost železniškega prometa. Prevozne storitve v železniškem prometu morajo biti opravljene skladno s predpisi, ki urejajo javni prevoz potnikov in blaga.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je na javni železniški infrastrukturi mogoče pridobiti služnost napeljevanja vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovoda, služnost prehoda ter pravico do uporabe na podlagi zakupa ali najema. Pogodbe o služnosti in zakupno ali najemno pogodbo sklepa z uporabnikom upravljavec.
(5) Država lahko zaradi javne koristi del javne železniške infrastrukture izroči v uporabo lokalni skupnosti, ki to javno infrastrukturo potrebuje za zadovoljevanje potreb prebivalcev svojega območja po javnem prevozu ali zadovoljevanje potreb svojega gospodarstva, ki ga prevoznik noče ali ne more zagotoviti. Javna železniška infrastruktura v tem primeru ostane državna last, država in lokalna skupnost pa s pogodbo, ki jo v posameznem primeru v imenu države na podlagi pooblastila vlade sklene upravljavec, uredita medsebojna razmerja zlasti v zvezi z vzdrževanjem javne železniške infrastrukture in vodenjem prometa na njej ter zagotavljanjem prometne varnosti.
(sestavni deli javne železniške infrastrukture)
(1) Sestavni deli javne železniške infrastrukture so:
– zemljišča, na katerih je zgrajena javna železniška infrastruktura in zemljišča, ki so namenjena njeni funkcionalni rabi;
– tiri in progovno telo, vključno s povezovalnimi tiri, nasipi, useki, drenažami, odvodnimi jarki in kanali, obložnimi zidovi, nasadi za zaščito pobočij itd.;
– zgornji ustroj zlasti tirnice, vodilne tirnice, pragovi, vezni in pritrdilni material, greda, vključno s tamponskim slojem, kretnice, križišča, obračalnice in prenosnice (razen tistih, ki so izključno namenjene lokomotivam);
– potniški peroni;
– tovorne klančine, vključno s tistimi na tovornih terminalih, dostopne poti, zidne ograje, žive meje, palisade, protipožarni pasovi, naprave za ogrevanje kretnic, snegolovi;
– grajeni objekti, zlasti mostovi, prepusti, nadhodi, predori, galerije, podporni in oporni zidovi ter objekti za zaščito pred plazovi, padanjem kamenja in alarmne naprave;
– nivojski prehodi, vključno z napravami za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu;
– dostopne poti za potnike in dovoz blaga;
– signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave na odprti progi, na železniških in ranžirnih postajah, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave, tirne zavore;
– električna razsvetljava za zagotavljanje vodenja prometa in varnosti;
– naprave za pretvorbo in prenos električne energije kot pogonske energije za vleko vlakov, zlasti elektro-napajalne postaje, energetski vodi od elektro-napajalnih postaj do voznega omrežja, vozno omrežje z nosilno konstrukcijo;
– stavbe, namenjene vodenju železniškega prometa, in stavbe, ki se uporabljajo za neposredno opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja obstoječe javne železniške infrastrukture;
– ranžirne postaje s pripadajočimi napravami;
– postajne zgradbe, postaje in postajališča, razen stanovanj.
(2) Sestavni deli javne železniške infrastrukture niso popravljalni tiri (tiri za popravilo železniških vozil in odstranjevanje napak, nastalih pri natovarjanju tovorov), tiri v lokomotivskih depojih in garažni tiri.
(gospodarska javna služba vzdrževanja javne železniške infrastrukture ter vodenja železniškega prometa)
(1) Vzdrževanje javne železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa na njej je obvezna gospodarska javna služba.
(2) Gospodarsko javno službo iz prejšnjega odstavka opravlja upravljavec na podlagi pogodbe o opravljanju gospodarske javne službe. Pogodba mora vsebovati vse elemente, določene v Prilogi V Direktive 2012/34/EU, sklene pa se za obdobje najmanj petih let. O vsebini pogodbe in strukturi plačil, ki so namenjena za financiranje upravljavca, se dogovor sklene vnaprej za celotno pogodbeno obdobje.
(3) Vzdrževanje javne železniške infrastrukture obsega predvsem izvajanje oziroma organiziranje:
– vzdrževalnih del, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost; v redna vzdrževalna dela sodi tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, ki pomeni zamenjavo komponent pri preventivnem in korektivnem vzdrževanju z deli, ki imajo identično funkcijo in enako delujejo ter nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema;
– obnov javne železniške infrastrukture.
(4) Vodenje železniškega prometa na javni železniški infrastrukturi obsega predvsem:
– vodenje prometa vlakov;
– izvajanje voznega reda omrežja;
– opravljanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih;
– nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravljanje dela skladno s tem zakonom in predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
– obveščanje varnostnega organa o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno vlakovno potjo, in obveščanje Prometnega inšpektorata Republike Slovenije o kršitvah določb predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu.
(5) Vlada z uredbo določi način opravljanja gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena in z upravljavcem sklene pogodbo iz drugega odstavka tega člena.
(6) Upravljavec vzpostavi in vodi informacijski sistem vodenja obnov javne železniške infrastrukture, ki vsebuje podatke in dokumentacijo o vseh fazah obnov, pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega vpogleda v stanje obnov in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema. Upravljavec vodi tudi evidenco podatkov o izdatkih za obnove javne železniške infrastrukture.
(7) Minister natančneje določi vsebino in način vodenja informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka.
(gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo)
(1) Gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo izvaja upravljavec na podlagi pogodbe, ki jo sklene z vlado.
(2) Gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo obsega predvsem:
– pripravo predloga načrta vzdrževanja obstoječe javne železniške infrastrukture;
– zagotavljanje podatkov in informacij za pripravo strokovnih podlag za investicije na javni železniški infrastrukturi;
– pripravo strokovnih podlag za nove projekte, povezane z izvajanjem nalog upravljavca iz tega člena in 11. ter 11.b člena tega zakona;
– sklepanje pravnih poslov povezanih z gospodarjenjem z javno železniško infrastrukturo in postajnimi poslopji, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena.
(3) Za gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države, v delu, ki se nanaša na načela in postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države.
(druge naloge upravljavca)
(1) Upravljavec poleg nalog iz 11. in 11.a člena tega zakona opravlja še naslednje naloge:
1. nadzor nad izvajanjem vseh del na obstoječi javni železniški infrastrukturi zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa;
2. izdaja soglasij za posege v progovni in varovalni progovni pas v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
3. izdelava in objava programa omrežja;
4. dodeljevanje vlakovnih poti;
5. določanje višine uporabnine, zaračunavanje in pobiranje uporabnine;
6. izdelava, sprejem, uveljavitev in objava voznega reda omrežja;
7. zagotavljanje učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti;
8. zagotavljanje konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa;
9. upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji in stanovanji v lasti Republike Slovenije, ki so v postajnih poslopjih.
(2) Upravljavec opravlja naloge iz tega člena in naloge iz 11.a člena tega zakona na podlagi pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.
(obveznosti in neodvisnost upravljavca)
(1) Če upravljavec opravlja svojo dejavnost znotraj koncerna, v katerem je eden ali več prevoznikov v železniškem prometu v celoti ali delno v lasti istega podjetja kakor upravljavec, jo opravlja kot samostojen gospodarski subjekt.
(2) Naloge upravljavca izvaja odvisna družba družbe Slovenske železnice, d.o.o..
(3) Upravljavec ima svoj tričlanski nadzorni svet. Člane nadzornega sveta, ki niso predstavniki delavcev, imenuje Vlada RS od tega enega člana na predlog ustanovitelja.
(4) Upravljavec mora podatke o poslovnih in finančnih razmerjih z drugimi družbami v koncernu dati na voljo regulatornemu organu na njegovo zahtevo.
(5) Zaradi preprečevanja navzkrižja interesov člani nadzornega sveta upravljavca in člani poslovodstva upravljavca ne smejo biti imenovani v organe vodenja in nadzora drugih odvisnih družb, ki opravljajo storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, niti ne smejo biti zaposleni kot vodilni delavci v kateri od teh družb. V organe vodenja in nadzora upravljavca tudi ne morejo biti imenovane osebe, ki so bili člani organa vodenja ali nadzora družbe, ki opravlja storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, najmanj eno leto po koncu mandata v organu družbe. V nadzorni svet upravljavca je lahko imenovanih le toliko članov obvladujoče družbe oziroma družb v koncernu, da ti ob upoštevanju minimalnega dovoljenega kvoruma ne dosežejo večine pri glasovanju. V nadzorni svet ne smejo biti imenovani predstavniki družb, ki opravljajo storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.
(6) Nadzor nad izvajanjem prejšnjega odstavka opravlja regulatorni organ.
(7) Nadzorni svet upravljavca preverja pravilnost izvajanja finančne preglednosti in pravila ločenosti ter varnega in varovanega dostopa do informacijskega sistema.
(8) Sestava nadzornega sveta upravljavca in natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani nadzornega sveta, se določijo v aktu o ustanovitvi upravljavca.
(9) Če ne pride do navzkrižja interesov in je zagotovljena zaupnost informacij, ki predstavljajo poslovno skrivnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, lahko upravljavec za določena dela, ki niso povezana z dodeljevanjem vlakovnih poti in določanjem uporabnine, sklene pogodbo s katero koli pravno ali fizično osebo, pri čemer ohrani pravico za sprejemanje pomembnih odločitev o teh delih.
(10) Upravljavec, člani poslovodstva in člani nadzornega sveta upravljavca ne smejo imeti nobenih neposrednih ali posrednih poslovnih deležev v kateri koli odvisni družbi družbe Slovenske železnice, d.o.o., ki opravlja storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.
(11) Upravljavec mora zagotoviti omejenost dostopa do svojega informacijskega sistema, ki se nanaša na dodeljevanje vlakovnih poti, zaračunavanje uporabnine, izdelavo voznega reda in vodenja prometa, od informacijskih sistemov obvladujoče in odvisnih družb, ki opravljajo storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.
(12) Upravljavec mora pred sprejetjem poslovnega načrta prosilcem, na prošnjo pa tudi potencialnim prosilcem omogočiti dostop do ustreznih informacij o njegovi vsebini in možnost, da mu sporočijo svoje mnenje v zvezi s pogoji za dostop do javne železniške infrastrukture, za njeno uporabo ter v zvezi z njenimi značilnostmi, zagotavljanjem in razvojem.
(13) Upravljavec mora vsaj en mesec pred podpisom pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona na svoji spletni strani objaviti osnutek pogodbe ali vsaj bistvene elemente pogodbe tako, da lahko prosilci pred podpisom podajo svoje mnenje. Upravljavec mora sklenjeno pogodbo objaviti na svoji spletni strani najpozneje v enem mesecu po njeni sklenitvi.
(14) Vlada Republike Slovenije z ustreznim načinom financiranja opravljanja nalog upravljavca po pogodbi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona zagotovi, da izkaz uspeha upravljavca infrastrukture, pod normalnimi pogoji poslovanja in v primernem obdobju, ki ni daljše od petih let, vsaj uravnoteži prihodke upravljavca iz uporabnine, presežkov iz drugih komercialnih dejavnosti, nepovratnih prihodkov iz zasebnih virov in proračunskih sredstev, vključno s predplačili države, kadar je to v skladu z zakonodajo, ki ureja področje javnih financ, z odhodki upravljavca za opravljanje njegove dejavnosti. Vlada Republike Slovenije lahko od upravljavca zahteva, da v primeru, ko je železniški promet konkurenčen drugim načinom prometa, uravnoteži svoje prihodke in odhodke s prihodki iz uporabnine brez financiranja iz državnega proračuna.
(odvzem statusa grajenega javnega dobra)
(1) Delu javne železniške infrastrukture se lahko odvzame status grajenega javnega dobra le, če ni več potreben za odvijanje javnega železniškega prometa ter opravljanje prevoznih storitev v javnem železniškem prometu.
(2) Če je delu javne železniške infrastrukture odvzet status grajenega javnega dobra, odloča o njegovi namembnosti vlada.
(strategija razvoja javne železniške infrastrukture)
(1) Cilji in naloge strategije razvoja javne železniške infrastrukture in vzdrževanja javne železniške infrastrukture se po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi natančneje določijo v strategiji razvoja javne železniške infrastrukture, samostojno ali v okviru razvoja celotnega področja prometa (v nadaljnjem besedilu: strategija razvoja), ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije za obdobje najmanj petih let in se objavi na spletni strani.
(2) S strategijo razvoja se v zvezi z investicijami v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanjem javne železniške infrastrukture podrobneje določijo vrstni red prednostnih nalog investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničevanja posameznih nalog v načrtovalnem obdobju. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti na prometno-političnih in razvojnih ciljih ob upoštevanju objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomsko-finančnih in okolje-varstvenih merilih.
(3) Na podlagi strategije razvoja na predlog upravljavca ministrstvo sprejme letni načrt obnov in vzdrževanja javne železniške infrastrukture za koledarsko leto.
(4) Letni načrt investicij javne železniške infrastrukture na predlog gospodarske družbe iz prvega odstavka 13.a člena tega zakona sprejme ministrstvo.
(5) Inženiring v javno železniško infrastrukturo, potreben za izvajanje strategije razvoja javne železniške infrastrukture, obsega zlasti:
– pripravo, organiziranje in koordinacijo investicij v vseh fazah investicijskega procesa;
– organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumentacije.
(1) Inženiring iz petega odstavka prejšnjega člena za investitorja izvaja gospodarska družba, ki jo določi Vlada Republike Slovenije, da kot notranji izvajalec za državo, njene organe in pravne osebe javnega prava opravlja storitve investicijskega inženiringa. Edini ustanovitelj in družbenik te družbe je Republika Slovenija. Poslovni delež družbe se ne more deliti ali prenesti na drugo osebo.
(2) Družba iz prejšnjega odstavka vzpostavi in vodi informacijski sistem vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo, ki vsebuje podatke in dokumentacijo o vseh fazah investicij, pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega vpogleda v stanje investicij in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema.
(3) Minister natančneje določi vsebino in način vodenja informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka.
(javno zasebno partnerstvo za razvoj javne železniške infrastrukture)
(1) Gradnja in nadgradnja javne železniške infrastrukture, predvidena s strategijo razvoja, se lahko zagotovi tudi v obliki javno zasebnega partnerstva, skladno z določili zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo in tega zakona. V tem primeru mora biti pod enakimi pogoji zagotovljen prost dostop do železniške infrastrukture in stopnja varnosti železniškega prometa kot velja za obstoječo javno železniško infrastrukturo.
(2) V javno zasebnem partnerstvu, katerega predmet je nadgradnja obstoječega železniškega omrežja ali gradnja nove proge, se zagotavlja funkcija upravljavca javne železniške infrastrukture tako, da koncesionar v obdobju koncesije, prevzame odgovornost za poslovne učinke gospodarjenja in za poslovno tveganje v zvezi s predmetom koncesije. Upravljavec 11.c člena tega zakona, pa v imenu in za račun koncesionarja prevzame odgovornost za izvajanje funkcije upravljavca iz 11. člena tega zakona, če to funkcijo izvaja pod ekonomsko primerljivimi pogoji, konkurenčno in v skladu z normativi za izvajanje tovrstnih storitev na evropskem trgu.
(3) Vlada v aktu o javno-zasebnem partnerstvu na predlog ministrstva določi predmet javno-zasebnega partnerstva, uredi pravice in obveznosti koncesionarja javno-zasebnega partnerstva ter določi predviden način financiranja javno-zasebnega partnerstva in druga finančna razmerja.
(4) V primeru, da upravljavec iz 11.c člena tega zakona ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, lahko vlada v okviru predmeta javno-zasebnega partnerstva iz drugega odstavka določi, da izvajalec javno zasebnega partnerstva opravlja obvezne gospodarske službe iz 11. člena tega zakona, razen nalog iz četrtega odstavka 11. člena tega zakona, naloge iz 11.a člena tega zakona ter naloge upravljavca iz 11.b člena tega zakona, razen nalog iz druge alinee tega člena.
2. Dostop na javno železniško infrastrukturo, licence za izvajanje prevoznih storitev, varnostna spričevala in varnostna pooblastila
(dodelitev vlakovne poti)
(1) Prevoznik lahko opravlja vožnjo na javni železniški infrastrukturi, če je njemu ali drugemu prosilcu, za katerega opravlja prevoz, dodeljena vlakovna pot.
(2) Pravice do uporabe vlakovne poti, ki je dodeljena prosilcu, ni dovoljeno prenesti na drugega prevoznika ali jo uporabiti za drugo storitev.
(3) V kolikor prevoznik trguje z vlakovno potjo v nasprotju s prejšnjim odstavkom, ga upravljavec izključi iz postopka dodeljevanja vlakovnih poti za tekoče in naslednje voznoredno obdobje.
(4) Če prevoznik uporablja vlakovno pot, ki je bila dodeljena prosilcu, ki ni prevoznik, za izvajanje njegove poslovne dejavnosti, se to ne šteje za prenos pravice uporabe.
(5) Upravljavec lahko dodeli vlakovno pot prosilcu, ki nima sedeža v državi članici Evropske unije, če je zagotovljena vzajemnost pogojev in postopkov dodeljevanja vlakovnih poti z državo, kjer je registriran prosilec.
(6) Prosilec mora vložiti popolno vlogo za dodelitev vlakovne poti, ki bo dodeljena za naslednje vozno-redno obdobje, najkasneje do drugega ponedeljka v mesecu aprilu tekočega leta. To ne velja za vlakovne poti za določen namen, ki se dodeljujejo sproti glede na vloge prevoznikov in glede na proste zmogljivosti javne železniške infrastrukture. Upravljavec mora o zahtevi za dodelitev vlakovne poti, ki jo je prejela od prosilca ali ji jo je poslal pristojni organ države, na ozemlju katere je izhodiščna točka določene prevozne storitve v železniškem prometu, odločiti najkasneje do drugega ponedeljka v mesecu oktobru tekočega leta, o zahtevi za dodelitev vlakovne poti za določen namen pa mora odločiti čimprej, vendar najkasneje v petih dneh od prejema popolne vloge. V postopku dodeljevanja vlakovne poti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Zoper odločbo upravljalca lahko prosilec vloži pritožbo na regulatorni organ. Pritožba zoper odločbo upravljalca ne zadrži izvršitve. Vloga, ki je bila zavrnjena zaradi nezadostnih infrastrukturnih zmogljivosti, se ponovno prouči ob naslednji prilagoditvi voznega reda omrežja, če tako zahteva prosilec. Zainteresiranim strankam morajo biti na voljo datumi teh prilagoditev. Upravljalec praviloma dodeljuje vlakovne poti enkrat letno ob pripravi novega voznega reda omrežja za naslednje vozno-redno obdobje.
(7) Vloga za dodelitev vlakovnih poti iz prejšnjega odstavka se vloži po elektronski poti v spletno aplikacijo upravljavca. Dostop do uporabe spletne aplikacije se omogoči na podlagi pisne vloge prosilca upravljavcu, ki uporabniku dodeli uporabniško ime in geslo. Upravljavec odloči o dodelitvi vlakovne poti v spletni aplikaciji. Odločitev se šteje za vročeno prosilcu, ko je vnesena v spletno aplikacijo. Za postopek dodeljevanja vlakovnih poti se upravna taksa ne zaračuna. Vlakovne poti na železniških tovornih koridorjih, vzpostavljenih na podlagi Uredbe 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (UL L št 276 z dne 20. 10. 2010, str. 22), se dodeljujejo v skladu s to uredbo.
(8) Pri dodeljevanju vlakovne poti mora upravljalec upoštevati naslednje kriterije:
– obseg storitev;
– čim večjo izkoriščenost javne železniške infrastrukture;
– obseg dodatnih storitev, ki jih bo potreboval prevoznik;
– ponujena jamstva za dobro izvedbo prevoznih storitev v železniškem prometu na zaprošeni vlakovni poti;
– druge elemente, ki vplivajo na gospodarno upravljanje javne železniške infrastrukture.
(9) Prevoznik, ki mu je dodeljena vlakovna pot, mora opravljati prevoz v javnem železniškem prometu skladno s predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu. S pogodbo prevoznik in upravljavec natančneje uredita medsebojna razmerja v zvezi z zagotavljanjem tehničnih in drugih pogojev varnosti železniškega prometa. Določbe pogodb, ki jih sklepa upravljavec s prevozniki, morajo biti nediskriminatorne.
(10) Upravljalec lahko zlasti v primeru preobremenjene infrastrukture ukine vlakovno pot, ki se je najmanj en mesec uporabljala v manjšem obsegu, kot ga določa program omrežja, razen če se to zgodi zaradi neekonomskih razlogov, na katere prevoznik nima vpliva.
(11) Vlada podrobneje predpiše način dodeljevanja vlakovnih poti ter način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija iz osmega odstavka tega člena.
(obveščanje o nameravani vlogi za dodelitev vlakovne poti)
(1) Prosilec, ki namerava zaprositi za dodelitev vlakovne poti, da bi izvajal mednarodno storitev potniškega prometa, mora o tem obvestiti vse pristojne upravljavce infrastrukture in regulatorne organe na predvideni vlakovni poti.
(2) Da bi omogočil presojo namena izvajanja mednarodne storitve potniškega prometa v skladu s tretjim odstavkom 15.b člena tega zakona in morebitnih ekonomskih učinkov na obstoječe obvezne gospodarske javne službe za izvajanje prevoza potnikov (v nadaljnjem besedilu tega podpoglavja: javna služba) v skladu s prvim odstavkom 15.c člena tega zakona, regulatorni organ obvesti organe, ki so dodelili pravico za izvajanje javne službe, druge organe, ki imajo pravico omejiti dostop do javne železniške infrastrukture v skladu s tem zakonom, ter vse prevoznike v železniškem prometu, ki izvajajo javno službo na progi predvidene mednarodne storitve potniškega prometa.
(pravica dostopa do javne železniške infrastrukture)
(1) Prevozniki Evropske unije imajo pod pravičnimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji z namenom opravljanja vseh vrst storitev prevoza blaga. Ta pravica vključuje dostop do infrastrukture, ki povezuje pristanišča in druge objekte za izvajanje železniških storitev iz 2. točke Priloge II Direktive 2012/34/EU, ter do infrastrukture, ki jo uporablja ali bi jo lahko uporabljal več kot en končni porabnik.
(2) Upravljavec vsem prevoznikom Evropske unije na nediskriminatoren način zagotavlja minimalni paket dostopa do infrastrukture, določen v tretjem odstavku 15.d člena tega zakona.
(3) Prevozniki Evropske unije imajo pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, z namenom izvajanja mednarodnih storitev potniškega prometa, pri čemer lahko potniki vstopajo in izstopajo na katerikoli postaji na mednarodni progi, vključno s postajami na območju Republike Slovenije. Pri tem mora biti glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki so v različnih državah članicah. Ta pravica vključuje dostop do infrastrukture, ki povezuje objekte za izvajanje železniških storitev iz 2. točke Priloge II Direktive 2012/34/EU. Na zahtevo pristojnega organa, ki je podelil pravico za opravljanje javne službe prevoza potnikov, upravljavca ali zainteresiranih prevoznikov regulatorni organ odloči, ali je glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki so v različnih državah članicah.
(4) Infrastrukturna zmogljivost se šteje za razpoložljivo za izvajanje vseh vrst prevoznih storitev, ki so v skladu s tehničnimi in drugimi značilnostmi posamezne proge, na kateri se želi pridobiti vlakovno pot.
(5) Kadar obstajajo ustrezne nadomestne proge, lahko upravljalec po posvetovanju z zainteresiranimi strankami določi, da se določene infrastrukturne zmogljivosti (proge) uporabijo praviloma samo za določene vrste prometa. V tem primeru upravljalec pri dodeljevanju infrastrukturnih zmogljivosti da tej vrsti prometa prednost. Posebna infrastruktura, določena v tem odstavku, se uporablja tudi za druge vrste prometa, če so zmogljivosti na voljo in je vozni park v skladu s tehničnimi značilnostmi, potrebnimi za delovanje na tej progi.
(6) Kadar se določi posebna infrastruktura v skladu s prejšnjim odstavkom, se to navede v programu omrežja.
(omejitev dostopa do javne železniške infrastrukture)
(1) Če je na določenem delu javne železniške infrastrukture že podeljena pravica izvajanja javne službe in bi pravica prevoznikov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ogrozila gospodarsko ravnotežje pogodbe za izvajanje javne službe, se ta pravica lahko omeji.
(2) Pravica iz tretjega odstavka 15.b člena se omeji tako, da se prevozniku ob dodelitvi vlakovne poti določi, da potniki lahko vstopajo ali izstopajo samo na začetni in končni postaji vlakovnih poti, ki jih zajema ena ali več pogodb za izvajanje javne službe.
(3) O tem, ali bi gospodarsko ravnotežje lahko bilo ogroženo, odloči regulatorni organ. Njegova odločitev temelji na podlagi objektivne ekonomske analize in vnaprej določenih meril, ki jih določi in javno objavi regulatorni organ.
(4) Odločitev regulatornega organa iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo:
– pristojni organ ki je podelil pravico z opravljanje javne službe;
– upravljavec;
– prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja javno službo;
– prevoznik v železniškem prometu, ki je zaprosil za dostop.
(5) Subjekti iz prejšnjega odstavka so regulatornemu organu dolžni posredovati vse informacije, potrebne za njegovo odločitev. Regulatorni organ preuči prejete informacije, po potrebi zaprosi za dodatne informacije in se po potrebi o njih posvetuje z vsemi vpletenimi stranmi v roku enega meseca od prejema zahteve iz prejšnjega odstavka. Regulatorni organ izda obrazloženo odločbo v roku šestih tednov od prejema vseh potrebnih informacij.
(6) Po preteku rokov in ob izpolnitvi pogojev, ki jih določi regulatorni organ v odločbi iz prejšnjega odstavka, lahko subjekti iz četrtega odstavka tega člena in prevoznik, ki je zaprosil za dostop do javne železniške infrastrukture, od regulatornega organa zahtevajo, da ponovno preuči razmere in odloči, ali je gospodarsko ravnotežje pogodbe za izvajanje javne službe še vedno ogroženo.
(dajatev za izvajanje storitve prevoza potnikov)
(1) V kolikor se dostop do javne železniške infrastrukture ne omeji v skladu s prejšnjim členom, se lahko prevoznikom, ki izvajajo prevoz potnikov v notranjem ali mednarodnem prometu med vsaj dvema postajama na območju Republike Slovenije in se ne izvaja v okviru javne službe, naloži posebno dajatev.
(2) Dajatev iz prejšnjega odstavka mora biti enaka za vse prevoznike ne glede na to, ali izvajajo notranji ali mednarodni prevoz potnikov. Dajatev je nadomestilo za izgubo dohodka pri izvajanju javne službe in je namenjeno izvajanju javne službe. Ta dajatev ne sme presegati stroškov, ki so nastali z izvajanjem javne službe, ob upoštevanju ustreznih prihodkov in razumnega dobička.
(3) Pri določitvi dajatve iz tega člena se mora upoštevati predpise Evropske unije in načela pravičnosti, preglednosti, nediskriminacije in sorazmernosti, predvsem med povprečno ceno storitve potniku in višino dajatve. Celoten znesek dajatve ne sme ogroziti ekonomske izvedljivosti storitve, za katero se dajatev določi.
(4) Podatke o dajatvah iz tega člena, ki omogočajo sledljivost izvora dajatev in njihove uporabe, vodi ministrstvo. Te podatke na zahtevo posreduje Komisiji Evropske unije.
(5) V primeru iz prvega odstavka tega člena dajatev določi Vlada Republike Slovenije.
(1) Za uporabo javne železniške infrastrukture prevoznik plačuje upravljavcu uporabnino, ki je enakovredna in nediskriminatorna za prevoznike v železniškem prometu, ki opravljajo enakovredne prevozne storitve na podobnem delu trga. Uporabnina je namenjena kritju stroškov opravljanja dejavnosti upravljavca.
(2) Uporabnina za minimalni paket storitev dostopa do javne železniške infrastrukture iz tretjega odstavka tega člena in za dostop do infrastrukture, ki povezuje objekte iz četrtega odstavka tega člena mora biti enaka stroškom, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prevoza.
(3) Minimalni paket storitev dostopa do javne železniške infrastrukture obsega:
– obravnavo prošenj za dodelitev železniških infrastrukturnih zmogljivosti;
– pravico do uporabe dodeljenih zmogljivosti;
– uporabo železniške infrastrukture, vključno s kretnicami in tirnimi zvezami;
– vodenje- upravljanje in signalizacijo z urejanjem, odpravo ter sporočanjem in zagotavljanjem informacij o vožnjah vlakov;
– uporabo napajalnega sistema za električno vleko, kjer je na voljo;
– vse druge informacije, potrebne za izvajanje ali opravljanje prevoznih storitev, za katere so bile zmogljivosti dodeljene.
(4) Objekti za izvajanje železniških storitev do katerih je potrebno omogočiti dostop so:
– potniške postaje, njihova poslopja in druge naprave, vključno s prikazovalniki potovalnih informacij in primernimi prostori za izdajo vozovnic;
– tovorni terminali;
– ranžirne postaje in naprave za sestavo vlakov, vključno z napravami za ranžiranje;
– odstavni tiri;
– naprave za vzdrževanje, z izjemo večjih vzdrževalnih naprav, namenjenih za hitre vlake ali druge vrste voznega parka, ki potrebujejo posebne naprave;
– druge tehnične naprave, vključno z napravami za čiščenje in pranje;
– naprave v morskih pristaniščih in pristaniščih v notranjosti držav, povezane z železniškimi dejavnostmi;
– naprave za podporo;
– naprave za oskrbo z gorivom in oskrba z gorivom, za katere se uporabnina na računih prikaže ločeno.
(5) Uporabnina za minimalni paket storitev dostopa do javne železniške infrastrukture iz tretjega odstavka tega člena in za dostop do infrastrukture, ki povezuje objekte iz prejšnjega odstavka se lahko:
– poveča za dajatve, ki odražajo nezadostno infrastrukturno zmogljivost na določenem odseku v času preobremenjenosti infrastrukture;
– poveča za stroške vplivov železniškega prometa na okolje, vendar samo če se ti stroški zaračunavajo tudi cestnemu tovornemu prometu skladno s pravom EU, pri čemer mora biti zagotovljena sledljivost izvora in zaračunavanja teh stroškov;
– poveča za pribitke na podlagi učinkovitih, preglednih in nediskriminatornih načel. Preden se lahko naložijo pribitki, mora upravljavec oceniti njihov pomen na specifične tržne segmente in pri tem morajo biti upoštevani najmanj pari iz točke 1 Priloge VI Direktive 2013/34/EU. Seznam tržnih segmentov se objavi v programu omrežja največ za pet let, ki mora biti spremljan s strani regulatornega organa;
– poveča za posebne investicijske projekte ali posebne investicijske projekte, ki so bili dokončani po letu 1988 na podlagi dolgoročnih stroškov takšnih projektov, če ti povečujejo učinkovitost ali stroškovno učinkovitost, in jih drugače ni mogoče ali jih ni bilo mogoče izvesti ter lahko vključuje tudi delitev tveganja, povezanega z novimi naložbami ali;
– zmanjša zaradi uporabe železniških koridorjev opredeljenih v Odločbi Komisije z dne 22. julija 2009 o spremembi Odločbe 2006/679/ES o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 194 z dne 25. 7. 2009, str. 60), ki spodbuja prevoznike, da opremijo vozila z različico sistema ETCS iz Odločbe Komisije z dne 23. aprila 2008 o spremembi Priloge A k Odločbi 2006/679/ES o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti ter Priloge A k Odločbi 2006/860/ES o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje – upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (UL L št. 136 z dne 24. 5. 2008, str. 11).
(6) Upravljavec v programu omrežja določi način obračunavanja uporabnine.
(7) Za uporabo objekta za izvajanje železniških storitev se uporabnina plačuje upravljavcu objekta, ki jo uporablja za financiranje svoje dejavnosti.
(8) Upravljavec mora prosilcu zaračunati dajatev za rezervacijo vlakovnih poti, kadar prosilec, ki mu je bila vlakovna pot dodeljena, vlakovne poti ali njenega dela ne uporablja. Merila in način zaračunavanja takšnih dajatev določi upravljavec v programu omrežja.
(9) Vlada predpiše vrednotenje kriterijev za določanje višine uporabnine, varščine, postopek poračunavanja varščine in uporabnine, način plačevanja in evidentiranja vplačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad plačevanjem ter sankcioniranje neplačevanja uporabnine.
(1) Upravljavec in prosilec lahko skleneta okvirno pogodbo, v kateri določita značilnosti infrastrukturnih zmogljivosti za obdobje, ki je daljše od veljavnosti voznega reda omrežja. Okvirna pogodba ne določa podrobnosti posamezne infrastrukturne zmogljivosti, ampak je oblikovana tako, da navaja upravičene komercialne potrebe prosilca.
(2) Okvirna pogodba se praviloma sklepa za obdobje petih let in se obnavlja za obdobja, enaka njenemu prvotnemu trajanju. Upravljavec lahko v določenih primerih sklene okvirno pogodbo za daljše ali krajše obdobje. Obdobje, daljše od petih let, je treba utemeljiti z obstojem gospodarskih pogodb, posameznih naložb ali tveganj.
(3) V primeru obsežnih in dolgoročnih naložb v posebno infrastrukturo iz šestega odstavka 15.b člena tega zakona, ki jih prosilec ustrezno utemelji, se lahko sklene okvirna pogodba na tem delu infrastrukture za obdobje do 15 let. Obdobje, daljše od 15 let, je dopustno le v izjemnih primerih, zlasti v primeru obsežnih in dolgoročnih naložb in predvsem, kadar so takšne naložbe vezane na pogodbene obveznosti, vključno z večletnim amortizacijskim načrtom.
(4) Prosilec lahko v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva podrobno opredelitev karakteristik infrastrukturnih zmogljivosti, ki mu bodo zagotovljene v času trajanja okvirne pogodbe, vključno s pogostnostjo, obsegom in kakovostjo vlakovnih poti.
(5) Sklenjena okvirna pogodba ne preprečuje, da bi določeno infrastrukturo uporabljali tudi drugi prosilci ali da bi se uporabljala za druge storitve v železniškem prometu.
(6) Okvirna pogodba mora dopuščati spremembo ali omejitev zapisanih pogodbenih pogojev tako, da se omogoči boljšo uporabo oziroma izkoriščenost javne železniške infrastrukture.
(7) Razen v primerih iz prejšnjega odstavka lahko okvirna pogodba določa odškodnino ali drugo nadomestilo za nasprotno stranko, če se okvirna pogodba sporazumno spremeni ali preneha veljati.
(8) Pred sklenitvijo okvirne pogodbe mora prosilec pridobiti predhodno odobritev regulatornega organa.
(9) V okvirni pogodbi opredeljene prosilčeve potrebe po vlakovnih poteh ne smejo zasesti vseh infrastrukturnih zmogljivosti proge ali progovnega odseka v eni uri. Vlada Republike Slovenije določi minimalni obseg prostih zmogljivosti, ki jih ni mogoče zasesti z okvirnimi pogodbami.
(10) Upravljavec lahko zlasti v primeru preobremenjene infrastrukture zmanjša rezervirane zmogljivosti, ki so se najmanj en mesec uporabljale v manjšem obsegu, kot ga določa program omrežja, razen če se to zgodi zaradi neekonomskih razlogov, na katere prevoznik nima vpliva.
(11) Splošne značilnosti sklenjenih okvirnih pogodb morajo biti ob upoštevanju poslovne tajnosti dostopne vsem zainteresiranim osebam.
(spodbude in režim učinkovitosti)
(1) Upravljavcu se s pogodbo iz drugega odstavka 11. člena tega zakona določijo spodbude za zniževanje stroškov zagotavljanja infrastrukture in višine uporabnine, kadar upravljavec izboljša varnost, vzdrževanje in infrastrukturne storitve.
(2) Režim učinkovitosti je akt upravljavca, s katerim se spodbuja zmanjševanje motenj v železniškem prometu in izboljševanje kakovosti železniških storitev. Določijo se tudi kazni za vsa ravnanja, ki motijo delovanje omrežja in denarna nadomestila v primeru motenj.
Čezmejni sporazumi v železniškem prometu, ki jih sklepa Republika Slovenija, skladno s predpisi, ki urejajo sklepanje mednarodnih pogodb, ne smejo diskriminirati prevoznikov v železniškem prometu. Ministrstvo mora pred sklenitvijo novega ali spreminjanjem obstoječega sporazuma o tem obvestiti Evropsko komisijo, se z njo posvetovati in jo o pogajanjih redno obveščati. Za sklenitev sporazuma mora Republika Slovenija pridobiti soglasje Evropske komisije.
(spremljanje obsega trga)
Zaradi spremljanja razvoja trga železniškega prevoza v Evropski uniji ministrstvo v sodelovanju z upravljavcem, regulatornim organom, agencijo in prevozniki letno predloži Evropski komisiji potrebne informacije o uporabi omrežja in razvoju okvirnih pogojev na področju železniškega prometa, zlasti o:
– zaračunavanju uporabnin za železniško infrastrukturo;
– dodeljevanju infrastrukturnih zmogljivosti;
– naložbah v železniško infrastrukturo;
– spreminjanju cen in kakovosti storitev železniškega prometa;
– storitvah železniškega prometa iz 6. člena tega zakona;
– izdaji licenc in stopnji odprtosti trga;
– ovirah, ki preprečujejo večjo učinkovitost storitev v železniškem prometu;
– zaposlovanju in socialnih razmerah v železniškem sektorju, ki se pripravijo po posvetovanj s socialnimi partnerji.
(dostop do objektov za izvajanje železniških storitev)
Upravljavec objektov za izvajanje železniških storitev prevoznikom Evropske unije na nediskriminatoren način zagotavlja dostop do objektov, navedenih v četrtem odstavku 15.d člena tega zakona, vključno z dostopom do železniških tirov in storitev, ki se izvajajo v teh objektih. Kadar upravljavca takšnega objekta neposredno ali posredno nadzira organ ali gospodarski subjekt, katerega dejavnost je tudi upravljanje objektov za izvajanje železniških storitev in ima prevladujoč položaj na trgu storitev železniškega prevoza, za katerega se objekt uporablja, mora biti upravljavec tega objekta organiziran tako, da je organizacijsko in glede sprejemanja odločitev neodvisen od tega organa oziroma gospodarskega subjekta. Ta neodvisnost se lahko zagotovi z ustrezno organizacijsko strukturo z ločenimi oddelki v okviru istega pravnega subjekta. Upravljavec in organ oziroma gospodarski subjekt vodita ločene poslovne račune, vključno z ločenimi bilancami, in izkaz uspeha za vse objekte za izvajanje železniških storitev iz četrtega odstavka 15.d člena tega zakona.
(licenca in pogoji za njeno pridobitev)
(1) Za izvajanje prevoznih storitev mora prevoznik pridobiti licenco. Licenca ne daje pravice dostopa do železniške infrastrukture.
(2) Agencija izda licenco prevozniku, ki ima sedež v Republiki Sloveniji. Za pridobitev licence mora prevoznik izpolnjevati pogoje glede:
– dobrega ugleda,
– finančne sposobnosti,
– strokovne usposobljenosti in
– kritja svoje civilnopravne odgovornosti.
(3) Prevoznik izpolnjuje pogoj dobrega ugleda, če:
– član poslovodstva ni bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen v trajanju enega ali več let, zaradi storitve kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa ali kaznivega dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost,
– ni v stečajnem postopku.
(4) Zahteve v zvezi s finančno sposobnostjo so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da bo v obdobju 12 mesecev lahko izpolnjeval svoje obveznosti iz naslova dejavnosti, za katero želi pridobiti licenco. Finančna sposobnost se preveri zlasti z letnimi izkazi prevoznika, kadar prevozniki teh listin ne morejo predložiti pa z bilanco stanja. Prevoznik licenčnemu organu predloži vsaj informacije, ki so navedene v Prilogi III Direktive 2012/34/EU, na njegovo zahtevo pa tudi revizijska poročila, dokumente bank, hranilnic, računovodske, revizorske in druge dokumente. Šteje se, da prevoznik ni finančno sposoben, če je v obdobju zadnjega leta pred vložitvijo vloge za izdajo licence najmanj trikrat zamudil s plačili davkov ali plačil za socialno varnost za najmanj 90 dni.
(5) Prevoznik izpolnjuje pogoj strokovne usposobljenosti, če izkaže, da ima oziroma bo imel vzpostavljen sistem vodenja, v katerem bodo sodelovale osebe z znanjem ali izkušnjami za varno in zanesljivo izvajanje dejavnosti, ter nadzora nad postopki in osebjem, ki zagotavljajo varno in zanesljivo izvajanje dejavnosti, katerih vrsta je opredeljena v licenci.
(6) Prevoznik izpolnjuje pogoj kritja svoje civilnopravne odgovornosti, če je zmožen kriti morebitno odškodnino, ki bi jo utrpeli potniki, prtljaga, tovor, pošta ali tretje osebe, zaradi opravljanja njegove dejavnosti tako, da dokaže, da je ustrezno zavarovan za kritje svoje odgovornosti v primeru nesreče ali da predloži druga ustrezna jamstva.
(7) Prevozniku se podeli licenca oziroma se podaljša veljavnost začasne licence, če izpolnjuje pogoje za njeno pridobitev. Pogoje za pridobitev licence mora prevoznik izpolnjevati ves čas njene veljavnosti.
(8) Agencija javno objavi postopke za izdajo licenc in o tem obvesti Evropsko komisijo.
(9) Agencija o vlogi za izdajo licence odloči čim prej, vendar najpozneje v treh mesecih od predložitve popolne vloge. Odločitev o izdaji ali zavrnitvi, licenčni organ utemelji in takoj sporoči prevozniku, ki je zaprosil za licenco.
(10) Zoper odločitev agencije ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor.
(11) Prevoznik ne potrebuje licence za izvajanje prevoznih storitev, kadar je njegova poslovna dejavnost izključno omejena na:
– železniški potniški promet na samostojni lokalni in regionalni železniški infrastrukturi;
– mestni ali primestni železniški potniški promet;
– železniški tovorni promet na območju postaje.
(1) V Republiki Sloveniji velja licenca, ki jo izda agencija. Veljajo tudi licence, ki jih izdajajo licenčni organi držav članic Evropske unije.
(2) Licenca velja toliko časa, dokler prevoznik izpolnjuje pogoje in zahteve, ki jih predpisuje ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.
(3) Licenčni organ opravlja redni nadzor nad izpolnjevanjem pogojev iz 16. člena tega zakona najmanj vsakih pet let. Če licenčni organ resno dvomi, ali prevoznik izpolnjuje pogoje in zahteve za podelitev licence, določene v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih, lahko kadar koli preveri, ali jih dejansko izpolnjuje. Če ugotovi, da imetnik licence ne izpolnjuje pogojev za njeno pridobitev, licenco začasno ali trajno odvzame. Licenčni organ začasno odvzame licenco, če ugotovi, da imetnik licence ne izpolnjuje pogojev za njeno pridobitev, razen v primeru iz osmega odstavka tega člena. Če imetnik v roku, ki ga določi licenčni organ pri začasnem odvzemu licence, ne more izpolniti vseh pogojev za njeno pridobitev, mu licenčni organ trajno odvzame licenco. V primeru resnega dvoma, da imetnik licence, ki jo je izdal licenčni organ druge države članice Evropske unije, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev licence, mora licenčni organ o tem nemudoma obvestiti licenčni organ države članice, ki je licenco izdal.
(4) Če je licenca začasno ali trajno odvzeta zaradi neizpolnjevanja finančne sposobnosti iz četrtega odstavka prejšnjega člena, lahko licenčni organ izda začasno licenco pod pogojem, da varnost prometa ni ogrožena. Začasna licenca lahko velja največ šest mesecev od dneva njene izdaje.
(5) Če prevoznik ne izvaja prevoznih storitev v železniškem prometu vsaj šest mesecev ali jih ne začne izvajati šest mesecev od njene podelitve, lahko licenčni organ ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za njeno pridobitev in jo lahko začasno odvzame. Prevoznik lahko v primeru, če začenja dejavnost izvajanja prevoznih storitev v železniškem prometu, zaprosi za določitev daljšega roka. Licenčni organ lahko odobri podaljšanje roka glede na naravo izvajanja storitev.
(6) O statusnih spremembah mora prevoznik najpozneje v osmih dneh po prejemu sklepa registrskega sodišča obvestiti licenčni organ. Licenčni organ, če gre za združitev ali prevzem, lahko odloči, da mora prevoznik ponovno zaprositi za licenco. Od vložitve ponovnega zaprosila za licenco do odločitve licenčnega organa lahko prevoznik opravlja prevozne storitve v železniškem prometu v obsegu, kot mu to dovoljuje veljavna licenca, razen če licenčni organ zaradi ogrožanja varnosti prometa trajno odvzame licenco.
(7) Če namerava prevoznik spremeniti ali razširiti svojo dejavnost železniškega prevoza, za katero mu je bila podeljena licenca in bi to vplivalo na varnost železniškega prometa, mora licenco predložiti licenčnemu organu v ponovni pregled. V tem primeru licenčni organ ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za pridobitev licence. V kolikor prevoznik izpolnjuje pogoje za pridobitev licence, licenčni organ izda odločbo, s katero spremeni že izdano odločbo o podelitvi licence, v primeru neizpolnjevanja pogojev za pridobitev licence pa licenco začasno oziroma trajno odvzame.
(8) Agencija trajno odvzame licenco prevozniku, zoper katerega je pristojno sodišče izdalo pravnomočen sklep o začetku stečajnega postopka.
(9) Če agencija prevozniku licenco začasno ali trajno odvzame ali izda novo licenco oziroma podaljša njeno veljavnost, mora nemudoma o tem obvestiti Evropsko železniško agencijo.
(pogoji in postopek za pridobitev varnostnega spričevala)
(1) Za vožnjo po progah železniškega omrežja v Republiki Sloveniji mora prevoznik pridobiti varnostno spričevalo. Prevozniku, ki želi prvič registrirati svojo dejavnost v Republiki Sloveniji izda varnostno spričevalo agencija. V varnostnem spričevalu morata biti navedeni vrsta in obseg storitev v železniškem prometu.
(2) Varnostno spričevalo lahko velja za celotno ali samo za določeni del železniškega omrežja Republike Slovenije.
(3) Varnostno spričevalo je dokaz, da je prevoznik vzpostavil svoj sistem varnega upravljanja in da izpolnjuje zahteve tehničnih specifikacij o interoperabilnosti (v nadaljnjem besedilu: TSI) ter druge zahteve zakonodaje Evropske Skupnosti in nacionalnih predpisov o varnosti železniškega prometa.
(4) Varnostno spričevalo je sestavljeno iz:
– spričevala, s katerim prevoznik dokaže, da izvaja sistem varnega upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa in
– spričevala, s katerim se potrjuje, da je prevoznik sprejel ustrezne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje posebnih zahtev za varnost železniškega prometa na določenem omrežju. Zahteve lahko vključujejo uporabo TSI in nacionalnih varnostnih predpisov, pogoje, ki jih mora izpolnjevati osebje in dovoljenje za začetek obratovanja tirnih vozil, ki jih uporablja prevoznik v železniškem prometu.
(5) Za pridobitev spričevala iz druge alinee prejšnjega odstavka, mora prosilec predložiti naslednje dokumente:
– dokumentacijo v zvezi s TSI ali deli TSI, nacionalnimi varnostnimi prepisi in drugimi predpisi, ki veljajo za njegove dejavnosti, njegovim osebjem in tirnimi vozili ter dokumente, iz katerih je razvidno na kakšen način njegov sistem varnega upravljanja zagotavlja skladnost s TSI ali nacionalnimi varnostnimi predpisi;
– dokumentacijo v zvezi s kategorijami izvršilnega osebja, vključno z dokazilom, da v celoti izpolnjujejo zahteve iz TSI ali nacionalnih predpisov ter da so pravilno potrjeni;
– dokumentacijo v zvezi s tipi tirnih vozil, ki obratujejo, vključno z dokazilom, da v celoti izpolnjujejo zahteve iz TSI ali nacionalnih predpisov in da so pravilno potrjeni.
Da bi se preprečilo podvajanje dela in zmanjšalo število informacij, se predloži samo povzetek dokumentacije v zvezi z elementi, ki so v skladu s TSI in drugimi zahtevami iz direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES z njunimi spremembami.
(6) Spričevalo, izdano v skladu s prvo alineo četrtega odstavka tega člena v državi članici Evropske skupnosti, je za enake storitve veljavno tudi v Republiki Sloveniji.
(7) V primeru, da namerava prevoznik v Republiki Sloveniji izvajati dodatne storitve v železniškem prometu, mu agencija izda dodatno nacionalno spričevalo v skladu z drugo alineo četrtega odstavka tega člena.
(8) Varnostno spričevalo velja največ 5 let in se ga lahko na vlogo prevoznika podaljša. Varnostno spričevalo se delno ali v celoti dopolni, kadar se bistveno spremenita vrsta ali obseg dejavnosti.
(9) Imetnik varnostnega spričevala nemudoma obvesti agencijo o vseh pomembnih spremembah pogojev za tisti del spričevala, ki se spreminja. Poleg tega imetnik obvesti agencijo vselej, kadar zaposli novo kategorijo osebja ali začne uporabljati nove vrste tirnih vozil.
(10) Agencija lahko zahteva, da se določeni del varnostnega spričevala revidira, ko se bistveno spremeni varnostni regulativni okvir. Če agencija ugotovi, da imetnik varnostnega spričevala ne izpolnjuje več pogojev za izdano spričevalo, lahko prekliče veljavnost spričevala iz prve oziroma druge alinee četrtega odstavka tega člena, pri čemer mora obrazložiti razloge za svojo odločitev. Agencija o preklicu veljavnosti dodatnega nacionalnega spričevala, izdanega v skladu s sedmim odstavkom tega člena, nemudoma obvesti varnostni organ države članice, ki je izdal spričevalo iz prve alinee četrtega odstavka tega člena. Prav tako mora agencija preklicati veljavnost varnostnega spričevala, če je očitno, da ga imetnik v letu po njegovi izdaji ni uporabljal v skladu z namenom, zaradi katerega je bilo izdano.
(11) Agencija obvesti Evropsko železniško agencijo v roku enega meseca o varnostnih spričevalih iz prve alinee četrtega odstavka tega člena, ki so bila izdana, podaljšana, dopolnjena ali je bila preklicana njihova veljavnost. V obvestilu navede ime in naslov prevoznika, datum izdaje, obseg in veljavnost varnostnega spričevala ter, v primeru preklica veljavnosti, razloge za svojo odločitev.
(12) Za zagotovitev izvedbe nalog iz tega člena lahko agencija kadarkoli izvede upravni nadzor pri imetniku varnostnega spričevala.
(dostop do sredstev za usposabljanje)
(1) Vsi prevozniki v železniškem prometu, ki predložijo vlogo za varnostno spričevalo, imajo enakopraven in nediskriminatoren dostop do sredstev za usposabljanje vlakovnega osebja, kadar je to usposabljanje potrebno za izpolnitev pogojev za pridobitev varnostnega spričevala.
(2) Ponujene storitve glede dostopa do sredstev za usposabljanje morajo vključevati usposabljanje v zvezi s poznavanjem prog, operativnimi pravili in postopki, sistemom signalizacije, in sistemom upravljanja – nadzora in vodenja prometa ter intervencijskih postopkov v primeru resnih nesreč, nesreč in incidentov, ki se izvajajo na teh progah.
(3) Upravljavci železniške infrastrukture in njihovo izvršilno osebje imajo enakopraven in nediskriminatoren dostop do sredstev za usposabljanje.
(4) Usposabljanje iz prvega odstavka tega člena se zaključi z izpitom in podelitvijo spričevala o uspešno zaključenem usposabljanju,če je tako usposobljeno vlakovno osebje pogoj za pridobitev varnostnega spričevala.
(5) Agencija zagotovi, da so pri usposabljanju izpolnjene varnostne zahteve iz TSI ali nacionalnih varnostnih predpisov. Za zagotovitev izvedbe te naloge lahko kadarkoli izvede upravni nadzor.
(6) Če so sredstva za usposabljanje dostopna samo v okviru storitev, ki jih izvaja samo en prevoznik ali upravljavec, so sredstva in storitve dostopne tudi drugim prevoznikom po primerni in nediskriminatorni ceni, ki je stroškovna in lahko vključuje profitno maržo.
(7) Pri zaposlovanju novega vlakovnega osebja in drugih izvršilnih železniških delavcev mora prevoznik upoštevati tudi usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje, pridobljene pri drugih prevoznikih. V ta namen mora biti temu osebju omogočen dostop do dokumentov, ki izkazujejo usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje ter pridobitve in pošiljanje kopij le-teh.
(8) V vsakem primeru je vsak prevoznik v železniškem prometu in upravljavec odgovoren za raven usposobljenosti in kvalifikacij svojega izvršilnega osebja.
(podeljevanje varnostnega pooblastila upravljavcu železniške infrastrukture)
(1) Za upravljanje javne železniške infrastrukture mora upravljavec pridobiti varnostno pooblastilo, ki mu ga izda agencija.
(2) Varnostno pooblastilo vsebuje:
– overitev, ki potrjuje, da upravljavec izvaja sistem varnega upravljanja javne železniške infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;
– overitev, ki potrjuje, da upravljavec izpolnjuje posebne zahteve, potrebne za varno načrtovanje, vzdrževanje in delovanje železniške infrastrukture, vključno z vzdrževanjem signalnovarnostnih naprav in vodenjem prometa.
(3) Varnostno pooblastilo velja največ pet let in se ga lahko na vlogo upravljavca podaljša. Varnostno pooblastilo se delno ali v celoti dopolni vselej, kadar se bistveno spremenijo železniška infrastruktura ali načela za njeno delovanje in vzdrževanje. Imetnik varnostnega pooblastila brez odlašanja obvesti agencijo o vseh navedenih spremembah.
(4) Agencija lahko zahteva, da se določeni del varnostnega pooblastila revidira, ko se bistveno spremeni varnostno regulativni okvir.
(5) Če agencija ugotovi, da imetnik varnostnega pooblastila ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev za pooblastilo, ki ga je izdala, prekliče veljavnost pooblastila, pri čemer mora utemeljiti razloge za svojo odločitev. Za zagotovitev izvedbe te naloge lahko kadarkoli izvede upravni nadzor.
(6) Agencija v enem mesecu obvesti Evropsko železniško agencijo o varnostnih pooblastilih, ki so izdana, podaljšana, spremenjena ali je bila preklicana njihova veljavnost. V obvestilu navede ime in naslov upravljavca, datum izdaje, obseg in veljavnost varnostnega pooblastila ter, v primeru preklica veljavnosti, razloge za svojo odločitev.
(zahteve v zvezi s podeljevanjem varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila)
(1) Agencija odloči o vlogi za varnostno spričevalo ali varnostno pooblastilo brez odlašanja najkasneje pa v štirih mesecih po posredovanju vseh potrebnih informacij in dodatnih informacij, ki jih zahteva agencija. Prosilec mora zahtevane dodatne informacije posredovati nemudoma.
(2) Zaradi olajšanja ustanavljanja novih prevoznikov v železniškem prometu in predložitve vlog prevoznikov iz drugih držav članic Evropske unije, agencija izda podrobna navodila o tem, kako pridobiti varnostno spričevalo. V teh navodilih navede vse zahteve in prosilcu nudi na razpolago vse potrebne dokumente.
(3) Posebna navodila se izdajo za prevoznike v železniškem prometu, ki zaprosijo za varnostno spričevalo v zvezi s storitvami na določenem omejenem delu železniške infrastrukture, pri čemer je treba posebej navesti predpise, ki veljajo za ta del.
(4) Navodila za predložitev vloge, ki opisujejo in pojasnjujejo zahteve za varnostna spričevala in navajajo dokumente, ki jih je treba predložiti, so prosilcem na voljo brezplačno. Vse vloge za varnostna spričevala se predložijo v jeziku, ki ga določi agencija.
(5) Zoper odločitev agencije o varnostnem spričevalu in varnostnem pooblastilu ni dovoljena pritožba, dopusten je upravni spor.
(1) Naloge regulatornega organa po tem zakonu opravlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AKOS).
(2) Regulatorni organ je organizacijsko, funkcionalno, pravno, finančno in pri odločanju neodvisen od upravljavca, agencije, prosilcev in od katerega koli pristojnega organa, udeleženega v postopku sklenitve pogodbe za opravljanje obvezne gospodarske javne službe s področja železniškega prometa.
(3) Direktor AKOS in njegovi namestniki (v nadaljnjem besedilu: predstavnik vodstva) za zagotovitev svoje neodvisnosti od kakršnih koli interesov na trgu železniškega prometa, vsako leto predložijo svetu AKOS izjavo o nezdružljivosti v kateri so navedeni vsi neposredni ali posredni interesi, ki bi utegnili vplivati na njihovo neodvisnost in opravljanje nalog. Predstavnik vodstva se izloči iz postopka sprejemanja odločitev v primerih, ki se nanašajo na prevoznika, s katerim je imel neposreden ali posreden odnos v letu pred začetkom postopka. Po koncu mandata v regulatornem organu najmanj eno leto ne smejo imeti poklicne funkcije ali odgovornosti v katerem koli reguliranem prevozniku ali subjektu v železniškem prometu.
(4) Če ta zakon ne določa drugače, se za vodenje, poslovanje in delovanje regulatornega organa uporabljajo zakon, ki ureja elektronske komunikacije, in notranji akti regulatornega organa.
(5) Regulatorni organ vodi postopek in izdaja posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.
(6) Zoper posamične akte regulatornega organa ni dovoljena pritožba, dopusten pa je upravni spor. Regulatorni organ lahko na zahtevo stranke zadrži izvršitev svoje odločitve, zoper katero je bila vložena tožba v upravnem sporu, če bi ji lahko takojšnji učinek odločitve povzročil nepopravljivo ali očitno čezmerno škodo. Ne glede na prejšnji stavek, ohrani upravno sodišče pristojnost za odločanje o zadržanju izvršitve dokončne odločitve regulatornega organa v skladu s predpisi, ki urejajo upravni spor.
(7) Posamični akti regulatornega organa se objavijo na njegovi spletni strani, v obliki, ki upošteva prepoved objave osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ali poslovnih skrivnosti.
(naloge regulatornega organa)
(1) Prosilec za vlakovno pot ima pravico vložiti pritožbo pri regulatornem organu, če meni, da je bil nepravično obravnavan, diskriminiran ali kako drugače oškodovan, še zlasti proti odločitvam upravljavca, ali proti odločitvam prevoznika ali upravljavca objektov za izvajanje železniških storitev v zvezi s:
– programom omrežja;
– v programu omrežja vsebovanimi merili;
– postopkom dodeljevanja vlakovnih poti in odločitvami v tem postopku;
– ureditvijo določanja in zaračunavanja uporabnine;
– ureditvijo dostopa v skladu s 15. členom tega zakona;
– dostopom do storitev in njihovim zaračunavanjem v skladu s 15. členom tega zakona.
(2) Regulatorni organ preuči vsako pritožbo in po potrebi zahteva ustrezne informacije ter začne posvetovanje z vsemi strankami v postopku v enem mesecu od prejema pritožbe. O vsaki pritožbi odloči najpozneje v šestih tednih od prejema vseh potrebnih informacij.
(3) Regulatorni organ brez poseganja v pristojnost organa, pristojnega za konkurenco, po uradni dolžnosti spremlja konkurenčne razmere na trgu storitev v železniškem prometu, predvsem tako, da preverja pogoje iz prvega odstavka tega člena, z namenom preprečevanja diskriminacije prosilcev. V primeru diskriminacije prosilcev, izkrivljanja trga ali druge oblike nezaželenega razvoja dogodkov na tem trgu, zlasti v zvezi z akti, postopki in odločitvami, navedenimi v prvem odstavku tega člena, sprejme ukrepe za njihovo odpravo oziroma preprečitev.
(4) Regulatorni organ zagotavlja, da so uporabnine, ki jih določi upravljavec, v skladu z drugim oddelkom četrtega poglavja Direktive 2012/34/EU nediskriminatorne. Pogajanja o višini uporabnin za uporabo javne železniške infrastrukture med prosilci in upravljavcem so dovoljena le, če potekajo pod nadzorom regulatornega organa. Regulatorni organ posreduje, če je verjetno, da bodo v pogajanjih kršene določbe tega zakona.
(5) Regulatorni organ lahko odobri nadaljnje zaračunavanje povišane uporabnine, ki vsebuje dajatev, ki odraža nezadostnost infrastrukturnih zmogljivosti na določenem odseku v obdobjih preobremenjenosti infrastrukture, če:
– načrta povečanja infrastrukturnih zmogljivosti ni mogoče uresničiti zaradi razlogov, na katere upravljavec nima vpliva, ali
– razpoložljive možnosti niso ekonomsko ali finančno izvedljive.
(6) Regulatorni organ je pristojen, da izvaja revizijo ali zahteva zunanjo revizijo nad upravljavcem, upravljavcem objektov za izvajanje železniških storitev ali prevozniki, da bi preveril izvajanje določb o ločevanju poslovnih računov iz 15.i in 22.a člena tega zakona. Od subjektov, nad katerim se izvaja revizija, ima pravico zahtevati vse ustrezne informacije, zlasti vse ali nekatere računovodske informacije, ki so navedene v Prilogi VIII Direktive 2012/34/EU in so podrobne do zadostne mere, za katero se presodi, da je potrebna in sorazmerna. Če regulatorni organ ugotovi pomanjkljivosti v zvezi z dodeljevanjem državnih pomoči, o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance.
(7) Regulatorni organ ima pravico od upravljavca, agencije, prosilcev in vsake prizadete tretje stranke zahtevati potrebne informacije. Zahtevane informacije se predložijo v razumnem roku, ki ga določi regulatorni organ in ne presega enega meseca, razen v izjemnih okoliščinah, ko regulatorni organ odobri podaljšanje za največ dva tedna. Informacije, ki se predložijo regulatornemu organu, vključujejo vse podatke, ki jih zahteva v okviru svoje pritožbene funkcije in naloge spremljanja konkurenčnih razmer na trgih storitev železniškega prometa v skladu s tem zakonom. Med te informacije spadajo tudi informacije, potrebne za statistične namene in namen spremljanja trga.
(8) Regulatorni organ se redno, najmanj pa vsaki dve leti, posvetuje s predstavniki uporabnikov storitev železniškega tovornega in potniškega prevoza, da se upoštevajo njihovi pogledi na trg v železniškem prometu.
(9) Regulatorni organ v sodelovanju z varnostnim in licenčnim organom vzpostavi okvir za izmenjavo informacij in medsebojno sodelovanje, z namenom preprečitve škodljivih vplivov na konkurenco ali varnost na trgu storitev v železniškem prometu. Ta okvir vključuje mehanizem, s katerim regulatorni organ zagotavlja varnostnemu in licenčnemu organu priporočila o vprašanjih, ki lahko vplivajo na konkurenco na trgu storitev v železniškem prometu, varnostni organ pa regulatornemu in licenčnemu organu pošilja priporočila o vprašanjih, ki lahko vplivajo na varnost. Posamezen organ v okviru svojih pristojnosti pred sprejetjem odločitve prouči vsa tovrstna priporočila. Če ta organ odloči, da ne bo upošteval teh priporočil, svojo odločitev utemelji.
(10) Regulatorni organ daje nezavezujoče mnenje o osnutku poslovnega načrta upravljavca, osnutku pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona in o načrtu razširitve zmogljivosti, v katerem se navede zlasti, ali navedeni dokumenti ustrezajo konkurenčnim razmeram na trgih storitev železniškega prometa.
(financiranje regulatornega organa)
(1) Regulatorni organ se financira s prihodki iz plačil prevoznikov in iz plačila upravljavca javne železniške infrastrukture. Plačila po tem členu krijejo stroške, ki jih ima regulatorni organ z izvrševanjem določb tega zakona.
(2) Obveznost plačila prevoznika iz prejšnjega odstavka znaša 500 točk in je povečana za znesek, ki ustreza deležu prevozniku zaračunane uporabnine iz 15.d člena tega zakona. Obveznost plačila upravljavca javne železniške infrastrukture znaša 5500 točk.
(3) Vrednost točke in višina deleža iz prejšnjega odstavka se določita s tarifo, ki je splošni akt regulatornega organa.
(4) Predlog tarife iz prejšnjega odstavka vsebuje posebno obrazložitev, v kateri se navedejo razlogi za sprejetje ali spremembo tarife in cilji, ki bi jih tako dosegli, in mora biti prehodno javno objavljen na spletni strani regulatornega organa. Predlog tarife mora regulatorni organ najpozneje do 31. oktobra tekočega leta predložiti v soglasje vladi, skupaj s programom dela in finančnim načrtom za prihodnje koledarsko leto ter revidiranimi računovodskimi izkazi za preteklo koledarsko leto. Če vlada do 15. decembra tekočega leta ne izda soglasja, se do uveljavitve nove tarife uporablja veljavna tarifa.
(5) Pred izdajo ali spremembo tarife je treba ugotoviti in predvideti stroške iz prvega odstavka tega člena ter določiti rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od dveh mesecev, v katerem so zavezanci iz prvega odstavka tega člena pozvani, da dajo svoje mnenje, pripombe in predloge glede načrtovane izdaje ali spremembe tarife.
(6) Plačilo iz tega člena za posameznega zavezanca po uradni dolžnosti, vnaprej za tekoče leto odmeri regulatorni organ z odločbo.
(7) Zavezanci iz prvega odstavka tega člena morajo svoje denarne obveznosti poravnati v rokih, ki so določeni z odločbo. Če zavezanec v določenem roku ne poravna obveznosti, se ta prisilno izterja na način in po postopku, ki velja za prisilno izterjavo davčnih obveznosti.
(8) Agencija, ki na podlagi 15.d člena tega zakona določa višino uporabnine, mora najkasneje v 30 dneh od določitve višine uporabnine to sporočiti regulatornemu organu.
(sodelovanje z regulatornimi organi držav članic Evropske unije)
(1) Regulatorni organ sodeluje v mreži regulatornih organov držav članic Evropske unije z namenom, da si z njimi izmenjuje informacije o delu, načelih in praksi odločanja ter o težavah pri razlagi prenesene zakonodaje Evropske unije o železnicah.
(2) Regulatorni organ sodeluje z regulatornimi organi drugih držav članic Evropske unije tudi v okviru delovnih dogovorov zaradi zagotavljanja medsebojne pomoči pri izvajanju nalog spremljanja trga, obravnavanja pritožb ali v postopkih po uradni dolžnosti.
(3) V primeru pritožbe ali postopka po uradni dolžnosti glede vprašanja dostopa do javne železniške infrastrukture ali zaračunavanja uporabnine v zvezi z mednarodno vlakovno potjo ter pri spremljanju konkurence na trgu storitev mednarodnega železniškega prevoza se regulatorni organ posvetuje z regulatornimi organi vseh drugih držav članic Evropske unije, čez katere teče zadevna mednarodna vlakovna pot, in po potrebi z Evropsko komisijo ter od njih zahteva vse informacije, ki jih potrebuje pred sprejetjem odločitve. Regulatorni organ zagotovi drugim regulatornim organom držav članic Evropske unije, s katerimi se posvetuje, vse informacije, če zanje zaprosijo. Te informacije se lahko uporabijo samo za namen, za katerega so bile zahtevane.
3. Sprememba namembnosti zemljišč
(odškodnina za spremembo namembnosti zemljišč, potrebnih za gradnjo javne železniške infrastrukture)
Vlada lahko na predlog ministra, pristojnega za promet, zniža ali oprosti plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v delu, ki je prihodek proračuna države, če gre za zemljišče, potrebno za gradnjo ali rekonstrukcijo javne železniške infrastrukture.
IV. JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET
(javna agencija za železniški promet in njene naloge)
(1) Za opravljanje nalog iz tega člena, vlada ustanovi javno agencijo za železniški promet.
(2) Za izvrševanje javnih pooblastil izdaja agencija splošne akte in upravne odločbe na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu.
(3) Agencija opravlja naloge:
– varnostnega organa,
– certifikacijskega organa,
– ocenjevalnega organa in
– licenčnega organa.
(4) Člani sveta agencije ne smejo biti zaposleni pri imetnikih tirnih vozil, proizvajalcih železniških podsistemov ali delov podsistemov, prevoznikih, subjektih pristojnih za vzdrževanje, upravljavcih, nosilcih bistvenih funkcij upravljavca in drugih fizičnih osebah, ki so kakor koli neposredno povezane z nadgradnjami ali investicijami v javno železniško infrastrukturo in oskrbovalnimi službami, za katere obstaja zaradi njihovih povezav možnost konflikta med njihovimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih zasleduje agencija. Z aktom o ustanovitvi agencije se določijo natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani sveta agencije.
(5) Agencija sodeluje z varnostnimi, certifikacijskimi, licenčnimi in ocenjevalnimi organi drugih držav članic Evropske unije zaradi uskladitve svojih meril odločanja z merili v Evropski uniji in z Evropsko železniško agencijo.
(financiranje agencije in njenih nalog)
(1) Agencija se financira iz državnega proračuna in iz lastnih prihodkov.
(2) Prihodki agencije so:
– plačila stroškov postopkov za dodeljevanje licenc, varnostnih spričeval, varnostnih pooblastil in drugih posamičnih aktov z delovnega področja agencije;
– drugi prihodki.
(financiranje gospodarskih javnih služb in razvoja javne železniške infrastrukture)
(1) Sredstva za izvajanje javne gospodarske službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu se zagotavljajo s prodajo storitev in iz državnega proračuna, ali proračuna lokalne skupnosti.
(2) Sredstva za izvajanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenje prometa na njej, ter drugih nalog upravljavca iz 11.a in 11.b člena tega zakona se zagotavljajo iz državnega proračuna ter iz drugih virov, če tako določa zakon.
(3) Sredstva za investicije v javno železniško infrastrukturo in sredstva za vzdrževalna dela v javno korist se zagotavljajo iz državnega proračuna, lahko pa se zagotavljajo tudi s sredstvi vlaganj domačih in tujih oseb in iz drugih virov skladno z zakonom.
(4) Sredstva za nadomestilo stroškov iz 4. člena tega zakona zagotavlja prevoznikom, ki izvajajo prevoz potnikov v mednarodnem železniškem prometu in/ali prevoz blaga, država iz proračuna.
(prepoved prenosa finančnih sredstev)
(1) Pravna oseba, ki opravlja dejavnosti, povezane z upravljanjem železniške infrastrukture, ter dejavnosti, povezane s prevoznimi storitvami, mora zagotoviti izdelavo in objavljanje ločenih izkazov in bilanc stanja, na eni strani za poslovanje prevoznikov v železniškem prometu, ki je povezano z njihovimi prevoznimi storitvami, in na drugi strani za poslovanje, povezano z upravljanjem železniške infrastrukture. Javna finančna sredstva, ki so dodeljena za eno od teh dveh področij dejavnosti, se ne smejo prenesti na drugo področje dejavnosti. Računovodski izkazi, ki se nanašajo na obe dejavnosti, morajo odražati prepoved prenosa javnih sredstev.
(2) Prevozniki v železniškem prometu morajo izdelati in objaviti izkaz uspeha in bilanco stanja ter letno poročilo za poslovanje v zvezi z zagotavljanjem prevoza blaga v železniškem prometu. Sredstva za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem prevoza potnikov v železniškem prometu kot javne službe morajo biti prikazana ločeno v ustreznih poslovnih računih in se ne smejo prenašati na dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem drugih prevoznih storitev ali na kakršno koli drugo poslovanje.
VI. NALOGE VARNOSTNEGA, LICENČNEGA, INŠPEKCIJSKEGA IN PREISKOVALNEGA ORGANA
(naloge varnostnega organa)
(1) Varnostni organ opravlja naslednje naloge:
1. izdaja, podaljšanje, sprememba in preklic varnostnega spričevala ali njegovega dela;
2. izdaja, podaljšanje, sprememba in preklic varnostnih pooblastil;
3. nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za pridobitev varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil;
4. izdaja dovoljenj za začetek obratovanja strukturnih podsistemov, v skladu z zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu;
5. preverjanje ali podsistemi, ki jim je izdano dovoljenje za začetek obratovanja, obratujejo in se vzdržujejo v skladu z bistvenimi zahtevami;
6. nadzor nad skladnostjo strukturnih podsistemov ali delov podsistema z bistvenimi zahtevami, določenimi z zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu;
7. nadzor nad ustreznostjo registracije tirnih vozil ter pravilnostjo in posodobljenostjo varnostnih informacij v nacionalnem registru, vzpostavljenem v skladu z zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu;
8. spremljanje, pospeševanje, uveljavljanje in razvijanje varnostno regulativnega okvira in sistema nacionalnih varnostnih predpisov, kar vključuje pripravo predlogov podzakonskih predpisov s področja varnosti železniškega prometa;
9. izdelava letnih poročil o svojem delu za Evropsko železniško agencijo;
10. začasni preklic in odvzem dovoljenj za strojevodje ter pošiljanje zahtevkov za začasni preklic spričeval drugim organom držav članic, ki izdajajo dovoljenja za strojevodje;
11. zagotavljanje, da so vse dejavnosti, povezane z usposabljanjem, ocenjevanjem sposobnosti, posodabljanjem dovoljenj in spričeval, stalno nadzorovane v skladu s sistemom standardov kakovosti, razen dejavnosti, ki so že zajete v sistemu varnega upravljanja;
12. izdaja, posodobitev, zagotavljanje dvojnikov, začasni preklic in odvzem dovoljenja za strojevodjo;
13. nadzor nad rednim preverjanjem psihofizičnih sposobnosti in stalnim strokovnim usposabljanjem strojevodij;
14. izdaja, začasni preklic ali odvzem pooblastila subjektom usposabljanja in subjektom preverjanja v skladu z zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu;
15. vodenje, objava in posodabljanje registra izdanih dovoljenj za strojevodjo ter registra subjektov usposabljanja in subjektov preverjanja;
16. kontrola izdanih dovoljenj in spričeval za strojevodje na celotnem področju javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji;
17. javna objava opisa postopka in drugih potrebnih informacij za pridobitev dovoljenja za strojevodjo;
18. pošiljanje informacij o statusu dovoljenj za strojevodjo pristojnim organom drugih držav članic, Evropski železniški agenciji ali delodajalcu strojevodij na njihovo utemeljeno zahtevo;
19. vodenje in posodabljanje nacionalnega registra železniških vozil;
20. zagotavljanje informacij o nacionalnih predpisih Evropski železniški agenciji, za vodenje nacionalnega referenčnega dokumenta;
21. obveščanje Evropske železniške agencije o izdanih, spremenjenih, preklicanih, odvzetih varnostnih spričevalih, varnostnih pooblastilih in dovoljenjih za začetek obratovanja strukturnih podsistemov;
22. presojanje, ali je treba na podlagi varnostnega priporočila preiskovalnega organa, sprožiti dodatne aktivnosti;
23. pošiljanje priporočil regulatornemu in licenčnemu organu, ki se nanašajo na varnost železniškega prometa;
24. sodelovanje z regulatornim organom zaradi uresničevanja priporočil regulatornega organa, ki lahko vplivajo na konkurenco na trgu storitev v železniškem prometu:
25. obveščanje certifikacijskih, licenčnih in varnostnih organov drugih držav članic Evropske unije v primeru utemeljenega suma kršitve, ki izhaja iz nalog nadzora;
26. priznavanje upravljavca ali prevoznika za opravljanje nalog ocenjevalnega organa;
27. preverjanje usposobljenosti priglašenih organov na podlagi zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu;
28. preverja usposobljenost imenovanih organov na podlagi zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu.
(2) Varnostni organ je pristojni organ za izvajanje Uredbe 1077/2012 z dne 16. novembra 2012 o skupni varnostni metodi za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila (UL L št. 320 z dne 17. 11. 2012, str. 3).
(3) Naloge varnostnega organa se ne smejo prenesti na upravljavca, prevoznika ali oskrbovalno službo. Varnostni organ mora biti organizacijsko, finančno, pravno in pri odločanju neodvisen od katerega koli prevoznika v železniškem prometu, upravljavca železniške infrastrukture, prosilca in oskrbovalnih služb.
(4) Varnostni organ opravlja svoje naloge na odprt, nediskriminatoren in pregleden način. Pri opravljanju svojih nalog lahko zahteva tehnično pomoč upravljavca, prevoznika ali drugih za to usposobljenih organov. Upravljavec ali prevoznik mora varnostnemu organu omogočiti in zagotoviti nemoteno opravljanje nadzora v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, mu dovoliti vstop v poslovne prostore ter mu dati na razpolago vse zahtevane podatke, listine in druge dokumente, ki se nanašajo na predmet nadzora.
(5) Varnostni organ vsem udeleženim stranem omogoči, da dajo svojo izjavo in pojasnijo svoja stališča. Varnostni organ brez odlašanja odgovori na zahteve in vloge ter sporoči svoje zahteve glede informacij, ki jih potrebuje za odločitev. Varnostni organ sprejme vse svoje odločitve v štirih mesecih po predložitvi vseh zahtevanih informacij, razen izdaje dovoljenj za strojevodje, ki jih mora izdati v enem mesecu od prejema popolne vloge.
(6) Med razvojem varnostnega regulativnega okvira se varnostni organ posvetuje z vsemi vpletenimi in zainteresiranimi stranmi, vključno z upravljavcem, prevozniki v železniškem prometu, vzdrževalci, uporabniki in predstavniki delavcev.
(7) Vsako leto varnostni organ objavi letno poročilo o dejavnostih v prejšnjem letu in ga pošlje Evropski železniški agenciji najpozneje do 30. septembra. Poročilo mora vsebovati informacije o:
– razvoju varnosti na železnici, vključno z združevanjem skupnih varnostnih kazalnikov iz Priloge I Direktive 2004/49/ES na ravni držav članic;
– pomembnih spremembah zakonodaje in ureditve v zvezi z varnostjo na železnici;
– spremembah pri podeljevanju varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila;
– ugotovitvah in izkušnjah v zvezi z nadzorom nad upravljavci železniške infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu;
– odstopanjih od sistema podeljevanja spričeval subjektom, pristojnim za vzdrževanje tovornih vagonov;
– izkušnjah predlagateljev pri uporabi skupne varnostne metode za ovrednotenje in oceno tveganja, po potrebi pa tudi o svojih lastnih izkušnjah v zvezi uporabe te metode.
(8) Šteje se, da veljavno varnostno spričevalo iz druge alinee četrtega odstavka 18. člena tega zakona, ki ga prevozniku izda varnostni organ sosednje države, velja tudi na območju javne železniške infrastrukture od državne meje do postaj izmenjave upravljavcev, določenih v sporazumu, ki ureja mejni železniški promet, sklenjenem med upravljavcem in upravljavci železniških infrastruktur sosednjih držav, v katerem se določijo zahteve za izvajanje mejnega železniškega prometa.
(9) Varnostni organ sodeluje z varnostnimi organi drugih držav članic Evropske unije zaradi uskladitve svojih meril odločanja z merili v vsej Evropski uniji. Cilj sodelovanja je zlasti poenotenje in usklajevanje podeljevanja varnostnih spričeval prevoznikom v železniškem prometu, ki so jim dodeljene mednarodne vlakovne poti v skladu s postopkom iz v skladu s postopkom iz 15. člena Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 75 z dne 15. 3. 2001, str. 29).
(naloge licenčnega organa)
(1) Licenčni organ opravlja naslednje naloge:
– izdaja, začasni odvzem, trajni odvzem ali sprememba licenc;
– izdaja, in odvzem začasne licence;
– nadzor nad veljavnostjo in izpolnjevanjem pogojev za izdano licenco;
– sodelovanje z licenčnimi organi drugih držav članic Evropske unije zaradi izmenjave izkušenj;
– obveščanje tujih licenčnih organov, če nosilec licence v naši državi krši pogoje in zahteve, ki jih mora izpolnjevati, za izdano licenco;
– sodeluje z varnostnim in regulatornim organom za izmenjavo informacij ali priporočil, namenjenih preprečevanju škodljivih vplivov na konkurenco ali varnost na trgu storitev v železniškem prometu;
– obveščanje Evropske železniške agencije o izdanih, spremenjenih, odvzetih in začasnih licencah.
(2) Licenčni organ ne sme opravljati storitev železniškega prevoza in mora biti neodvisen od prevoznikov.
(inšpekcijski nadzor in naloge prekrškovnega organa)
(1) Prometni inšpektorat Republike Slovenije izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov in drugih splošnih aktov, v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(2) Neposredne naloge inšpekcijskega nadzora po tem zakonu opravljajo inšpektorji za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji).
(3) Inšpektor mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja varnost v železniškem prometu.
(4) Inšpektorju je zagotovljen enak položaj, pravice in obveznosti kot jih ima inšpektor po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(5) Inšpektor ima pri opravljanju nadzora v skladu s tem členom, naslednje pravice in dolžnosti:
– odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v roku, ki ga določi;
– prepovedati nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu prevozniku, če zanje nima veljavne licence ali varnostnega spričevala ali če ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument,
– prepovedati nadaljnje opravljanje nalog upravljavcu, če ne izpolnjuje pogojev, določenih v varnostnem pooblastilu;
– druge pravice in dolžnosti, ki jih imajo inšpektorji po zakonu, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo, vključno s pravicami in dolžnostmi prekrškovnega organa.
(6) Zoper odločbo inšpektorja po prejšnjem odstavku je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. O pritožbi zoper odločbo odloča ministrstvo. Pritožba zoper odločbo, s katero je odrejena takojšnja odprava nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varnost železniškega prometa, ne zadrži njene izvršitve. Odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika je dolžna najkasneje v osmih dneh po preteku roka, določenega za odpravo pomanjkljivosti, inšpektorja obvestiti o izpolnitvi z odločbo odrejenih ukrepov.
(7) V kolikor inšpektor pri svojem delu ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji pod katerimi so bili izdani varnostno spričevalo, varnostno pooblastilo, dovoljenje za obratovanje strukturnih podsistemov in dovoljenje za začetek obratovanja novih in bistveno spremenjenih tirnih vozil, mora o tem takoj obvestiti varnostni organ.
(naloge preiskovalnega organa)
(1) Preiskovalni organ izvaja preiskave resnih nesreč, nesreč in incidentov v železniškem prometu s ciljem izboljšanja varnosti v železniškem prometu. Preiskovalni organ mora biti organizacijsko, finančno in pravno neodvisen od upravljavca železniške infrastrukture, prevoznika v železniškem prometu, organa za določanje uporabnine, organa za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti in priglašenega organa ter od drugih subjektov, katerih interesi bi lahko bili v navzkrižju z nalogami, ki so zaupane preiskovalnemu organu. Mora biti tudi funkcionalno neodvisen od varnostnega organa in regulatornega organa.
(2) Preiskovalni organ mora preiskati resne nesreče.
(3) Preiskovalni organ lahko po lastnem preudarku odloči, da bo preiskal tudi nesreče in incidente, ki bi v podobnih okoliščinah lahko nesreče povzročili, vključno s primeri tehničnih napak strukturnih podsistemov ali komponent interoperabilnosti železniškega sistema. Pri svoji odločitvi upošteva:
a) resnost nesreče ali incidenta;
b) ali je nesreča ali incident del niza nesreč ali incidentov, ki zadevajo celotni sistem;
c) vpliv na varnost v železniškem prometu na ravni Evropske skupnosti in
d) zahteve upravljavcev železniške infrastrukture, prevoznikov v železniškem prometu, varnostnega organa ali države članice Evropske skupnosti.
(4) Preiskovalni organ v zvezi s svojimi ugotovitvami daje priporočila varnostnemu organu v cilju izboljšanja varnosti železniškega prometa, vključno s priporočili za izdajo odločb o odreditvi odprave ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v določenem roku, prepovedi nadaljnjega izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu prevozniku, če zanje nima veljavne licence ali varnostnega spričevala ali če ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument, ali izvrševanja drugih pravic in dolžnosti, ki jih ima varnostni organ po zakonu, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo. Kadar je to potrebno zaradi narave varnostnega priporočila, se ta pošljejo tudi drugim organom v Republiki Sloveniji ali v drugih državah članicah Evropske Skupnosti.
(5) Varnostno priporočilo ne sme vzpostaviti domneve o krivdi oziroma odgovornosti za nesrečo ali drug izredni dogodek.
(6) Varnostni organ in po potrebi drugi državni organi morajo upoštevati varnostna priporočila in v ta namen sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo uresničitev. Varnostni organ in po potrebi drugi državni organi obveščajo preiskovalni organ najmanj enkrat na leto o sprejetih ukrepih in o ukrepih, ki jih načrtujejo v zvezi s priporočili. Varnostni organ in po potrebi drugi državni organi obveščajo najmanj enkrat na leto o sprejetih ukrepih in o ukrepih, ki jih načrtujejo v zvezi s priporočili, tudi varnostni organ druge države članice, ki jim ja posredoval varnostno priporočilo.
(7) Prevozniki, upravljavec in varnostni organ, če izve, da prevoznik oziroma upravljavec tega nista storila, so dolžni obveščati preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu.
(1) Preiskave vodi glavni preiskovalec.
(2) Glavni preiskovalec je pri opravljanju svojih nalog v okviru svojih pooblastil samostojen.
(3) Za glavnega preiskovalca je lahko imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje:
– da ima najmanj visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri;
– da ima najmanj pet let delovnih izkušenj s področja železniškega prometa.
(4) Sredstva za izvajanje nalog preiskovalnega organ se zagotovijo v proračunu.
(5) Naloge preiskovalnega organa opravlja samostojna organizacijska enota v ministrstvu.
VII. POSLOVNI SISTEM SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH DRUŽB
VII.a PRIVATIZACIJA SLOVENSKIH ŽELEZNIC IN DRUŽB V NJENI LASTI
VII.b VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO
(vpis v zemljiško knjigo)
(1) Zemljišča in objekte, ki so del javne železniške infrastrukture, določi Vlada Republike Slovenije.
(2) Zemljišča in objekte iz prejšnjega odstavka vpiše v zemljiško knjigo sodišče po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka.
(1) Z globo od 3000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik, ki izvaja prevozne storitve v železniškem prometu:
– brez dodeljene vlakovne poti ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je dodeljena (prvi in osmi odstavek 15. člena);
– brez licence ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je ta dodeljena (prvi in sedmi odstavek 16. člena);
– brez varnostnega spričevala ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je to dodeljeno (prvi in drugi odstavek 18. člena);
– ne zagotovi agenciji vseh podatkov, do katerih je upravičena na podlagi predpisov.
(2) Z globo od 3000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec, ki opravlja svoje naloge v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je dodeljeno varnostno pooblastilo.
(3) Z globo od 400 do 2000 eurov se kaznuje odgovorna oseba prevoznika oziroma upravljavca, ki stori prekršek iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.
(1) Z globo od 5.000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec objektov, če ne zagotavlja ločenega vodenja računov za upravljanje objektov za izvajanje železniških storitev iz 15.i člena tega zakona.
(2) Z globo od 800 do 2000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(1) Z globo od 2.500 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik ali upravljavec, če:
– ne nudi tehnične pomoči varnostnemu organu na njegovo zahtevo (tretji odstavek 24. člena tega zakona);
– ne zagotovi varnostnemu organu neoviran dostop do vseh dokumentov in prostorov, naprav, objektov in opreme ali na drug način prepreči ali onemogoči njegovo delo (tretji odstavek 24. člena tega zakona);
– ne obvesti preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih (sedmi odstavek 26. člena tega zakona);
– se ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor odredil odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti (prva alinea petega odstavka 25. člena tega zakona);
– ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor prepovedal nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu (druga alinea petega odstavka 25. člena tega zakona);
– inšpektorja v roku ne obvesti o izvršitvi ukrepov (šesti odstavek 25. člena tega zakona);
– prepreči ali onemogoči inšpektorju opravljanje nalog inšpekcijskega nadzorstva ali mu ne da potrebnih podatkov (sedmi odstavek 25. člena tega zakona).
(2) Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(1) Z globo od 2.000 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– takoj oziroma v določenem roku ne zagotovi zahtevanih informacij regulatornemu organu (sedmi odstavek 18.d člena tega zakona);
– ne ravna po izvršljivi odločbi regulatornega organa, s katero mu je bila naložena določena obveznost (drugi in tretji odstavek 18.d člena tega zakona).
(2) Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 40 do 500 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Zakon o železniškem prometu – ZZelP (Uradni list RS, št. 92/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Sredstva in obveznosti do virov sredstev obstoječe javne železniške infrastrukture in z njo povezanih finančnih obveznosti, se iz premoženja javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., izločijo po stanju na dan 31. 12. 1999.
(2) Sredstva počitniških zmogljivosti, s katerimi na podlagi zakona o gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami Slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) gospodari javno podjetje Slovenske železnice, d.d., se prenesejo na to javno podjetje, razen sredstev počitniških zmogljivosti, ki so jih do 1. 1. 1999 uporabljali delavci zavodov Železniška srednja šola Ljubljana in Srednja prometna šola Maribor in katera se prenesejo v premoženje, ki ga upravljata ta dva zavoda. Sredstva počitniških zmogljivosti, s katerimi na podlagi navedenega zakona gospodarijo SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o., se prenesejo v premoženje SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o. Vlada s sklepom določi sredstva počitniških zmogljivosti, ki se prenesejo na javno podjetje Slovenske železnice, d.d. in na SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o.
34. člen – upoštevan ZZelP-A
in ZZelP-B
(finančne obveznosti države)
(1) Država prevzame izpolnjevanje obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova črpanih posojil, najetih za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške infrastrukture, ki izhajajo iz:
– 26. in 27. člena zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice, (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93);
in posojil, za katere je dano poroštvo države na podlagi:
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila Evropske banke za obnovo in razvoj, za obnovo Slovenskih železnic – Ljubljana (ZPOPNPEB – Uradni list RS, št. 47/93);
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodb o najetju posojil Evropske investicijske banke za obnovo slovenskih železnic (ZPOPNPEI – Uradni list RS, št. 71/93);
– zakona o garanciji Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju kredita Evropske investicijske banke za projekt Slovenske železnice II (ZGOPS – Uradni list RS, št. 39/94);
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za najete kredite Slovenskih železnic, d.d., za odplačilo obveznosti iz naslova najetih kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ – Uradni list RS, št. 17/96);
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kredita najetega pri Evropski investicijski banki za transjugoslovanski železniški projekt II/A (ZKPTP – Uradni list RS, št. 41/97);
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge na smeri Puconci-Hodoš-državna meja (ZPSZPH – Uradni list RS, št. 48/98);
– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del za posodobitev in razvoj železniške infrastrukture (ZPFRZI – Uradni list RS, št. 31/99 in 89/99).
Obveznosti iz posojilnih pogodb s poroštvom države, sklenjenih med javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d. in bankami prevzema država po stanju na dan 31. 12. 1999, kot so navedene v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena za posojili s poroštvom države na podlagi ZPSZPH in ZPFRZI, katerih javno podjetje Slovenske železnice, d.d., še ni črpalo, ministrstvo, pristojno za finance in javno podjetje Slovenske železnice, d.d., posebej opredelita način prevzema teh obveznosti, njihovo vrednost in ročnost v pogodbi iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Sredstva za odplačevanje obveznosti, navedenih v prvem in prejšnjem ter šestem odstavku tega člena, zagotavlja država v proračunu.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance, z javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d., sklene pogodbo, v kateri se datumsko določi izpolnjevanje obveznosti iz posojilnih pogodb, navedenih v prvem in šestem odstavku tega člena, in postopek plačevanja teh obveznosti.
(5) Država bo v letu 2000 prevzela dolgove, ki so določeni v prvem in drugem odstavku tega člena.
(6) Država v letu 2001 prevzame dolgove javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova posojil, najetih na podlagi zakona o dopolnitvi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge v smeri Puconci-Hodoš- državna meja (Uradni list RS, št. 85/2000) in zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del gradnje in vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 30/2001).
(7) Država v letu 2003 prevzame dolg javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., iz naslova posojila najetega na podlagi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 59/2002).
(8) Do prevzema dolga iz prejšnjega odstavka se sredstva za odplačevanje obresti in ostalih stroškov iz najetega posojila zagotavljajo iz proračunskih sredstev ministrstva, pristojnega za finance.
34.a člen – upoštevan ZZelP-D
(črtan)
35. člen – upoštevan ZZelP-C
in ZZelP-F
(izvajanje gospodarskih javnih služb v prehodnem obdobju)
(1) Za čas do izvedbe reorganizacije javnega podjetja Slovenske železnice,d.d., sklene država z njim pogodbe:
– za opravljanje prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu, ki ga kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja država in
– za opravljanje nalog pooblaščenega upravljavca.
(2) Pogodbe iz prejšnjega odstavka sklene z javnim podjetjem Slovenske železnice, d. d. v imenu in za račun države po predhodni odobritvi vlade agencija.
36. člen – upoštevan ZZelP-C
(začasna ureditev pristopa)
Šteje se, da prevoznik, ki opravlja prevozne storitve v železniškem prometu ob uveljavitvi tega zakona, izpolnjuje pogoje za pridobitev licence in varnostnega spričevala po tem zakonu.
(veljavnost obstoječih pogodbenih razmerij)
Obstoječa pogodbena razmerja v zvezi z najemom, zakupom ali prodajo posameznih delov javne železniške infrastrukture, ki jih je sklenilo javno podjetje Slovenske železnice, d.d., ostanejo v veljavi tudi po začetku veljavnosti tega zakona, s tem da mora biti ne glede na določbe pogodbe zagotovljen prost pristop na javno železniško infrastrukturo. Če je treba, mora najemnik, zakupnik ali kupec z lastnikom ali njegovim pooblaščencem skleniti dodatek k pogodbi.
Predpise iz četrtega odstavka 4. člena, drugega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 6. člena, četrtega odstavka 11. člena, sedmega in enajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in tretjega odstavka 18. člena izda vlada najkasneje v dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
40. člen – upoštevan ZZelP-C
Dogovor iz prvega odstavka 7. člena tega zakona sklenejo stranke kolektivne pogodbe najkasneje do 31. 12. 1999.
42. člen
(prenehanje veljavnosti zakonov)
Z začetkom veljavnosti tega zakona preneha veljati zakon o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 71/93), zakon o gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) in zakon o poravnavi obveznosti Slovenskih železnic na področju prometnih storitev (Uradni list RS, št. 37/95).
43. člen – upoštevan ZZelP-C
(začetek uporabe posameznih določb)
(1) Določbe druge alinee točke a, določbe točke b in določbe prve in druge alinee točke c petega odstavka 15. člena ter določbe drugega stavka prvega odstavka 17. člena tega zakona se začnejo uporabljati, ko postane Republika Slovenija članica Evropske unije. Določbe tretje alinee točke c petega odstavka 15. člena tega zakona se začnejo uporabljati 15. marca 2008.
(2) Dokler Republika Slovenija ni članica Evropske skupnosti, se kombinirani promet uvršča med prevozne storitve v železniškem prometu, ki so javna dobrina. Za zagotavljanje sredstev za kombinirani promet se uporabljajo pravna pravila, kot jih določajo 3., 4., 6. in 7. člen zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93).
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o dopolnitvi Zakona o železniškem prometu – ZZelP-A (Uradni list RS, št. 11/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o dopolnitvi Zakona o železniškem prometu – ZZelP-B (Uradni list RS, št. 33/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-C (Uradni list RS, št. 110/02) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
II. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
24. člen – upoštevan ZZelP-D
(poroštvo države za posojila, ki jih v letu 2003 za opravljanje svojih nalog najame agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 12.200,000.000 tolarjev (dvanajst milijard dvesto milijonov tolarjev) s pripadajočimi obrestmi in stroški posojil, ki jih agencija do višine 9.067,000.000 tolarjev najame za kritje stroškov vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture v letu 2003 skladno z nacionalnim programom razvoja slovenske železniške infrastrukture in letnim načrtom gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, ter za financiranje gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu do višine 3.133,000.000 tolarjev.
(2) Sredstva, zagotovljena s posojili iz prejšnjega odstavka, se črpajo po namenu in obsegu, določenem v finančnem načrtu agencije.
(pogoji za dodelitev poroštva)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo iz prejšnjega člena pod naslednjimi pogoji:
– moratorij: najmanj eno leto;
– ročnost: najmanj 7 let;
– obrestna mera: primerljiva za obresti za posojila z državnim poroštvom;
– vsi stroški, povezani s pripravo in odobritvijo posameznega posojila, ne smejo presegati 0,5 odstotka vrednosti glavnice posojila.
(2) Obseg izdajanja poroštev Republike Slovenije se zmanjšuje z vsakokratnim zneskom najetega posojila, za katerega bo dano poroštvo Republike Slovenije.
(sklepanje poroštvenih pogodb)
Poroštvene pogodbe v imenu in za račun Republike Slovenije sklene minister, pristojen za finance.
27. člen – upoštevan ZZelP-E
(poroštvo države za posojila, ki jih v letu 2004 za opravljanje svojih nalog najame agencija)
(1) Republika Slovenija daje poroštvo za obveznosti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 12.700,000.000 tolarjev (dvanajst milijard sedemsto milijonov tolarjev) s pripadajočimi obrestmi in stroški posojil, ki jih agencija najame za kritje stroškov vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture v letu 2004 skladno z nacionalnim programom razvoja slovenske železniške infrastrukture in letnim načrtom gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture.
(2) Za določitev pogojev za dodelite poroštva, za sklepanje pogodb o poroštvu in za določitev namena in obsega porabe sredstev, ki bodo zagotovljena s posojili, se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 24. člena 25. in 26. člena tega zakona.
Z dnem začetka delovanja agencije preidejo vsi zaposleni v Direkciji za železniški promet na delo v agencijo.
Direktor Direkcije za železniški promet opravlja funkcijo kot direktor agencije do poteka mandatne dobe, za katero je imenovan.
(začasno opravljanje pristojnosti agencije)
Do začetka delovanja agencije izvaja njene pristojnosti Direkcija za železniški promet.
(postopki, ki jih vodi Direkcija za železniški promet)
(1) Postopke, ki jih ob uveljavitvi tega zakona vodi Direkcija za železniški promet, nadaljuje po svoji ustanovitvi agencija.
(2) Naloge, ki jih določa drugi odstavek 21. člena zakona kot naloge Direkcije za železniški promet pa s tem zakonom niso določene kot naloge agencije, opravlja ministrstvo.
Agencija opravlja svoje delo na sedežu dotedanje Direkcije za železniški promet.
(financiranje agencije v prehodnem obdobju)
Proračunska sredstva, namenjena za delo agencije, se v proračunu za leto 2003 in 2004 štejejo sredstva na proračunskih postavkah Direkcije za železniški promet. Proračunska sredstva iz navedenih postavk črpa agencija na podlagi pogodbe, ki jo sklene z Ministrstvom za promet.
(sprejem ustanovitvenega akta agencije)
Vlada sprejme ustanovitveni akt agencije najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(odgovornost pooblaščenega upravljavca za prekrške)
Kazenske določbe zakona in zakona o varnosti železniškega prometa (Uradni list RS, št. 85/2000), ki se nanašajo na upravljavca oziroma na odgovorno osebo upravljavca, se v zvezi z opravljanjem nalog, ki jih določa 11. člen zakona kot naloge opravljanja gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture ter vodenja železniškega prometa, nanašajo na pooblaščenega upravljavca in njegovo odgovorno osebo.
(odgovornost agencije za prekrške)
Kazenske določbe zakona in zakona o varnosti železniškega prometa, ki se nanašajo na upravljavca oziroma na odgovorno osebo upravljavca, se, razen določb iz prejšnjega člena, nanašajo na agencijo in njeno odgovorno osebo.
Predpise iz četrtega odstavka 4. člena, drugega odstavka 5. člena, drugega odstavka 6. člena, petega odstavka 11. člena, osmega in dvanajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in tretjega odstavka 18. člena zakona uskladi vlada z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.
(prenehanje veljavnosti predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati navodilo o vsebini in načinu vodenja računovodskih evidenc za prejemnike državnih nadomestil na področju železniškega prometa (Uradni list RS, št. 11/2001).
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen prve alinee 8. člena tega zakona, ki se, razen za obračun uporabnine, začne uporabljati 1. 1. 2005.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-D (Uradni list RS, št. 56/03) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Obresti in ostali stroški iz posojila najetega na podlagi zakona iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, ki jih je javno podjetje Slovenske železnice, d.d., do uveljavitve tega zakona že poravnalo posojilodajalcu namesto države, se v roku največ šestdesetih dni od uveljavitve tega zakona poravnajo Slovenskim železnicam, d.d., ali njihovemu pravnemu nasledniku iz sredstev ministrstva, pristojnega za finance.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-E (Uradni list RS, št. 86/04) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-F (Uradni list RS, št. 15/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(ustanovitev regulatornega organa)
Z dnem uveljavitve tega zakona uravnalni organ nadaljuje z delom kot regulatorni organ.
(izpolnjevanje pogojev za varnostno pooblastilo)
(1) Šteje se, da Holding Slovenske železnice, d.o.o. ob uveljavitvi tega zakona izpolnjuje pogoje za pridobitev varnostnega pooblastila po tem zakonu.
(2) Agencija na podlagi prejšnjega odstavka izda Holdingu Slovenske železnice, d.o.o. varnostno pooblastilo v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(sprememba ustanovitvenega akta agencije)
Vlada Republike Slovenije uskladi Sklep o ustanovitvi Javne agencije za železniški promet (Uradni list RS, št. 30/03 in 59/03) s tem zakonom v roku 90 dni od njegove uveljavitve.
(prevzem sredstev, pravic in obveznosti iz naslova javne železniške infrastrukture)
(1) Ministrstvo od agencije najkasneje v 90 dneh od uveljavitve tega zakona prevzame naloge, finančna sredstva ter druge pravice in obveznosti s področja investicij v javno železniško infrastrukturo.
(2) Holding Slovenske železnice, d.o.o. od agencije najkasneje v 90 dneh od uveljavitve tega zakona prevzame naloge, finančna sredstva, ter druge pravice in obveznosti s področja upravljanja javne železniške infrastrukture (razen investicij v javno železniško infrastrukturo).
(prevzem finančnih obveznosti)
(1) Republika Slovenija z dnem uveljavitve tega zakona prevzame dolg agencije iz naslova črpanih posojil, navedenih v prilogi 1 tega zakona, ki je njegov sestavni del.
(2) Obveznosti iz posojilnih pogodb s poroštvom države iz prejšnjega odstavka tega člena prevzame Republika Slovenija po stanju na dan uveljavitve tega zakona.
(3) Prevzeta obveznost se evidentira le na kontih bilance stanja državnega proračuna. S prevzemom dolga s strani Republike Slovenije ne nastane nobena terjatev do agencije.
(4) Sredstva za odplačevanje obveznosti, navedenih v prvem odstavku tega člena, zagotavlja Republika Slovenija v državnem proračunu.
(prevzem nalog in nadaljevanje postopkov)
(1) Postopke izdajanja dovoljenj in soglasij, ki jih izdaja agencija na podlagi Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo), z dnem prevzema pravic in obveznosti iz drugega odstavka 40. člena tega zakona prevzamejo Slovenske železnice.
(2) Organi, ki so opravljali naloge v skladu z Zakonom o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) in Zakonom o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) do uveljavitve tega zakona, opravljajo te naloge do njihovega prenosa na pristojne organe, določene s tem zakonom.
(delovna razmerja javnih uslužbencev)
(1) Javni uslužbenci agencije, ki so opravljali nadzor nad opravljanjem gospodarskih javnih služb, investicijami in trženjem javne železniške infrastrukture, do uveljavitve tega zakona, sklenejo pogodbo o zaposlitvi z ministrstvom pristojnim za promet oziroma upravljalcem.
(2) Javni uslužbenci agencije, ki glede na vsebino svojega dela opravljajo javne naloge in bodo v ministrstvu opravljali javne naloge se ob smiselni uporabi 194. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo) z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji delovnih mest prevedejo v ustrezne uradniške nazive in sklenejo pogodbo o zaposlitvi.
(3) Šteje se, da javni uslužbenci iz prejšnjega odstavka izpolnjujejo pogoje glede strokovnega izpita za imenovanje v naziv, če na dan prevedbe v naziv izpolnjujejo pogoje iz 193. in 193.a člena Zakona o javnih uslužbencih, pri čemer se kot službena doba šteje tudi doba v agenciji.
(4) Javni uslužbenci, ki bodo razporejeni na uradniška delovna mesta, pa nimajo opravljenega strokovnega izpita in ne izpolnjujejo pogoja za priznavanje izpolnjevanja pogoja glede strokovnega izpita iz prejšnjega odstavka, morajo strokovni izpit opraviti v treh letih po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
(5) Vsi ostali javni uslužbenci agencije, ki opravljajo po vsebini strokovno tehnične naloge in bodo v ministrstvu opravljali strokovno tehnične naloge, z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji delovnih mest sklenejo pogodbo o zaposlitvi za ustrezna delovna mesta. V primeru, da ne izpolnjujejo pogojev za zasedbo tega delovnega mesta lahko opravljajo delo na takih delovnih mestih še naprej ob pogoju, da gre po vsebini in zahtevnosti za istovrstne naloge.
(prvo letno poročilo varnostnega organa)
Prvo referenčno leto za letno poročilo varnostnega organa iz osmega odstavka 24. člena zakona je leto 2006.
Firma Holding Slovenske železnice, d.o.o. se spremeni v Slovenske železnice, d.o.o.
(sprememba Odloka o preoblikovanju)
Vlada Republike Slovenije uskladi Odlok o preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice d.d. v družbo z omejeno odgovornostjo – Holding Slovenske železnice, d.o.o. s tem zakonom v roku 60 dni od njegove uveljavitve.
(pripojitev odvisnih družb)
(1) Slovenskim železnicam se pripojijo naslednje odvisne družbe:
– Slovenske železnice – Infrastruktura, družba za opravljanje vzdrževanja železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa, d.o.o.
– Slovenske železnice – Potniški promet, družba za opravljanje prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o.
– Slovenske železnice -Tovorni promet, družba za opravljanje prevoza blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o.
(2) Odvisne družbe iz prejšnjega odstavka se pripojijo po postopku, kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(3) Do pripojitve odvisnih družb iz prvega odstavka tega člena vodijo njihove poslovne knjige Slovenske železnice. V poslovnih knjigah se evidentirajo poslovni dogodki na način, kot je določen v pogodbah o naročilu, sklenjenimi med Slovenskimi železnicami in odvisnimi družbami iz prvega odstavka pred uveljavitvijo tega zakona.
(ekonomsko socialni svet s področja železniškega prometa)
Ekonomsko socialni svet s področja železniškega prometa, ustanovljen na podlagi 19. člena Zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (Uradni list RS, št. 26/03), nadaljuje z delom v okviru pristojnosti, določenih s pravili o njegovem delovanja.
(predpis vlade in drugi akti)
(1) Vlada Republike Slovenije izda vse potrebne predpise in druge akte za vzpostavitev pogojev za delovanje regulatornega, varnostnega in preiskovalnega organa najkasneje v 90 dneh od uveljavitve tega zakona.
(2) Drugi predpisi, izdani na podlagi zakona, se uskladijo s tem zakonom najkasneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.
(prenehanje veljavnosti zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (Uradni list RS, št. 26/03).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati tretja alinea 12. člena Zakona o poslovni sanaciji Holdinga Slovenske železnice, d.o.o. (Uradni list RS, št. 45/04).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-G (Uradni list RS, št. 58/09) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Prve okvirne pogodbe v skladu s 15.e členom zakona se lahko od 1. januarja 2010 sklepajo za obdobje petih let z možnostjo enkratnega podaljšanja, in sicer na podlagi značilnosti infrastrukturnih zmogljivosti, ki so jih uporabljali prosilci, ki so izvajali storitve pred 1. januarjem 2010, pri čemer se upoštevajo prosilčeve posebne naložbe ali sklenjene gospodarske pogodbe. Začetek veljavnosti takšne pogodbe odobri regulatorni organ.
(1) Agencija v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona od Slovenskih železnic d.o.o. prevzame dela in naloge zaračunavanja uporabnine ter zaposlene, ki na Slovenskih železnicah d.o.o. opravljajo ta dela in naloge.
(2) Zaposlenim iz prejšnjega odstavka se zaradi spremembe delodajalca pravice in obveznosti iz delovnega razmerja določijo v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja.
(3) Slovenske železnice d.o.o. v roku sedmih dni po uveljavitvi tega zakona posredujejo Ministrstvu za promet seznam delovnih opravil in nalog z zahtevano stopnjo izobrazbe za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena s seznamom delavcev ter programske opreme, potrebnih za izvajanje nalog v zvezi z zaračunavanjem uporabnine in izdelavo voznega reda omrežja.
(4) Ministrstvo za promet zagotovi, da se ustrezna višina proračunskih sredstev, namenjenih za izvajanje nalog in potrebno opremo za zaračunavanje uporabnine, prenese iz sredstev, namenjenih za izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja prometa, na agencijo.
(5) Vlada Republike Slovenije v treh mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi določbe Uredbe o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi (Uradni list RS, št. 38/08) z določbami tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-H (Uradni list RS, št. 106/10) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(1) Vlada Republike Slovenije določi družbo za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo iz 13.a člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Družba prevzame naloge od Direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Naloge glede vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo in izvajanja revizij projektne dokumentacije, do prevzema teh nalog s strani gospodarske družbe iz 13.a člena zakona, še naprej izvaja Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Ob prevzemu nalog vodenja investicij družba prevzame tudi del zaposlenih, ki na dan uveljavitve tega zakona izvaja naloge vodenja investicij. Del zaposlenih, ki na dan uveljavitve tega zakona izvaja naloge nadzora nad izvajanjem gospodarskih javnih služb, izvajanjem nadgradenj in druge naloge, ki niso neposredno povezane z vodenjem investicij, prevzame Ministrstvo za promet.
(3) Javna agencija za železniški promet v osmih mesecih od uveljavitve tega zakona od družbe Slovenske železnice d.o.o. prevzame naloge, povezane z izdelavo voznega reda omrežja in zaračunavanjem ter pobiranjem uporabnine. Do prevzema te naloge nalogo izdelave voznega reda omrežja še naprej izvaja upravljalec javne železniške infrastrukture.
(4) Družba Slovenske železnice d.o.o. postopke nadgradnje javne železniške infrastrukture, ki jih izvaja ob uveljavitvi tega zakona, dokonča po dosedanjih predpisih.
Zaposlenim iz prejšnjega člena se zaradi spremembe delodajalca pravice in obveznosti iz delovnega razmerja določijo v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja oziroma zakona, ki ureja pravice in obveznosti javnih uslužbencev.
(1) Naloge upravljavca javne železniške infrastrukture od družbe Slovenske železnice d.o.o. prevzame gospodarska družba, ki je ustanovljena kot odvisna družba družbe Slovenske železnice d.o.o. za upravljanje z javno železniško infrastrukturo v dveh mesecih od njene ustanovitve. Do takrat naloge upravljavca javne železniške infrastrukture opravlja družba Slovenske železnice d.o.o.
(2) Vlada Republike Slovenije za izvajanje nalog upravljavca iz prejšnjega odstavka sklene pogodbo z gospodarsko družbo iz prejšnjega odstavka.
(1) Minister, pristojen za promet, izda podzakonske predpise iz sedmega odstavka 11. člena in tretjega odstavka 13.a člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Informacijski sistem iz šestega odstavka 11. člena in drugega odstavka 13.a člena zakona se vzpostavi v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(3) Vlada Republike Slovenije izda predpis iz petega odstavka 15.d člena zakona in predpis iz sedmega odstavka 21. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Naloge regulatornega organa prevzame Agencija za pošto in elektronske komunikacije od Ministrstva za promet tri mesece po uveljavitvi tega zakona. V tem roku prevzame tudi zaposlene na Ministrstvu za promet, ki so na dan uveljavitve tega zakona zaposleni v Sektorju za izvajanje nalog regulatornega organa. Zaposlenim, ki jih prevzame Agencija za pošto in elektronske komunikacije, se zaradi spremembe delodajalca pravice in obveznosti iz delovnega razmerja določijo v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja in zakona, ki ureja pravice in obveznosti javnih uslužbencev.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-I (Uradni list RS, št. 63/13) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(1) Regulatorni organ predlog tarife za leto 2013 predloži vladi najkasneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona. Vlada odloči o soglasju najkasneje v roku 30 dni od prejema predloga.
(2) Regulatorni organ po uradni dolžnosti, najkasneje v roku 60 dni od uveljavitve tarife izda odločbe, s katerimi se odmeri višina plačil iz 18.e člena zakona.
(3) Do uveljavitve tarife iz prvega odstavka tega člena se finančna sredstva za delovanje regulatornega organa zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-J (Uradni list RS, št. 84/15) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prenos nalog agencije na upravljavca)
(1) Z agencije na upravljavca, se na podlagi 11.b člena zakona, najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona, opravi prenos dela in nalog dodeljevanja vlakovnih poti, določanja, zaračunavanja in pobiranja uporabnine, izdelave, sprejema, uveljavitve in objave voznega reda omrežja, zagotavljanja učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti, zagotavljanja konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa ter ustrezno programsko opremo v skladu s sklenjenimi pogodbami.
(2) Agencija opravlja naloge iz prejšnjega odstavka do njihovega prenosa na upravljavca.
(sporočanje podatkov Evropski komisiji)
Ministrstvo Evropski komisiji prvič sporoči podatke iz 15.h člena zakona najkasneje do 16. junija 2016 oziroma, ko bo Evropska komisija zahtevala potrebne podatke.
(uskladitev podzakonskih predpisov)
Vlada Republike Slovenije v treh mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi določbe Uredbe o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi (Uradni list RS, št. 113/09 in 73/12) ter Uredbe o izdelavi voznega reda omrežja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 73/12) z določbami tega zakona.
(1) Upravljavec določi višino uporabnine v prvem programu omrežja, ki se objavi po uveljavitvi podzakonskega predpisa, ki ureja dodeljevanje vlakovnih poti in uporabnino, v skladu s prejšnjim členom tega zakona.
(2) Do določitve višine uporabnine v programu omrežja iz prejšnjega odstavka se uporablja Akt o določitvi uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 105/13).
(zagotavljanje učinkovitosti)
(1) Način zagotavljanja učinkovitosti v železniškem prometu, na podlagi drugega odstavka 15.f člena zakona, se objavi po uveljavitvi podzakonskega predpisa, ki ureja dodeljevanje vlakovnih poti in uporabnino, v skladu s 36. členom tega zakona.
(2) Do določitve načina zagotavljanja učinkovitosti v železniškem prometu iz prejšnjega odstavka se uporablja Akt o načinu zagotavljanja učinkovitosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 108/13 in 57/15).
(uskladitev akta o ustanovitvi upravljavca)
Ustanovitelj družbe uskladi Akt o ustanovitvi družbe Slovenske železnice – Infrastruktura, družba za upravljanje in vzdrževanje železniške infrastrukture ter vodenje železniškega prometa, d. o. o. s tem zakonom v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
(uskladitev sklepa o ustanovitvi agencije)
Vlada Republike Slovenije uskladi Sklep o ustanovitvi Javne agencije za železniški promet (Uradni list RS, št. 30/03, 59/03, 54/07, 76/08, 37/10, 67/11, 22/11 in 63/13) s tem zakonom v 90 dneh od njegove uveljavitve.
(veljavnost obstoječih pogodbenih razmerij z agencijo)
Upravljavec, agencija in prevozniki sklenejo dodatke k obstoječim pogodbam o dostopu na javno železniško infrastrukturo in pogodbam o plačevanju uporabnine, s katerimi se prenesejo obveznosti plačila uporabnine agenciji na upravljavca v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(odvzem statusa javnega dobra zemljišč)
(1) V primeru, da je bilo na podlagi izločitve premoženja pravnih prednikov Slovenskih železnic, d. o. o. po stanju na dan 31. december 1999 zemljišče ali objekt vpisan v zemljiško knjigo kot del javne železniške infrastrukture, čeprav niso izpolnjeni pogoji iz 10. člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 63/13), Vlada Republike Slovenije na predlog upravljavca z odločbo odvzame zemljišču ali objektu status javnega dobra. K predlogu mora upravljavec priložiti ustrezna pisna dokazila.
(2) Kadar je delu javne železniške infrastrukture odvzet status grajenega javnega dobra na podlagi odločbe iz prejšnjega odstavka, ga vlada prenese v last tisti odvisni družbi družbe Slovenske železnice, d. o. o., ki opravlja dejavnost, ki je vsebinsko povezana s prenesenim premoženjem, kar upravljavec dokaže s pisnimi dokazi.
(sprememba Zakona o varnosti v železniškem prometu)
V Zakonu o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo in 91/13) se 6. točka prvega odstavka 5. člena spremeni tako, da se glasi:
| »6. | »incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je | povezan s prometom vlakov in vpliva na varnost železniškega prometa«. |
(prenehanje veljavnosti podzakonskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o postopku za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajo licence za opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu, njen odvzem ali podaljšanje in postopek obveščanja tujih licenčnih organov (Uradni list RS, št. 34/01 in 122/07).
(prenehanje veljavnosti taksne tarife)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 2. točka pod a) tarifne številke 35, Taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo in 14/15 – ZUUJFO).
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
