Na podlagi petega odstavka 147. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15) minister za pravosodje izdaja
o obliki in navodilu za pripravo letnega programa dela državnega tožilstva
(1) S tem pravilnikom se urejata oblika in navodilo za pripravo letnega programa dela državnih tožilstev.
(2) Letni program dela pripravi vodja državnega tožilstva v skladu z določbami zakona, ki ureja državno tožilstvo in tem pravilnikom.
(oblika letnega programa)
Letni program dela se izdela na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika in vsebuje tabelarični in opisni del.
(sestavna dela letnega programa)
(1) Letni program dela je sestavljen iz dveh delov, letnega izvedbenega načrta in načrta za izvajanje politike pregona.
(2) Letni izvedbeni načrt zajema oceno pričakovanega letnega pripada zadev, obsega rešenih zadev, časovna merila za tipična procesna dejanja, časovna merila reševanja zadev ter kazalce učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti.
(3) Načrt za izvajanje politike pregona za posamezna področja pregona določa usmeritve za vodenje pregona in oblikovanje kaznovalne politike ter natančnejše cilje in ukrepe za uresničevanje politike pregona.
(1) Z letnim izvedbenim načrtom se za naslednje leto ocenijo vrednosti iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) Letni izvedbeni načrt se pripravi na podlagi gibanja pripada, ter drugih statističnih podatkov za najmanj tri pretekla leta pred letom, za katero se načrtuje.
(3) Če državno tožilstvo glede obsega in časa reševanja zadev, časa za tipična procesna dejanja ter načrtovane učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti ne dosega povprečja zadnjih treh let, mora vodja državnega tožilstva posebej opredeliti načrtovane cilje glede povečanja obsega in skrajšanja časa reševanja zadev ter opredeliti ukrepe za njihovo doseganje.
(ocena pričakovanega letnega pripada zadev in ocena obsega načrtovanih rešenih zadev)
Ocena pričakovanega pripada zadev in ocena načrtovanega obsega rešenih zadev se izdela tako, da se upoštevajo povprečen pripad oziroma povprečen obseg rešenih zadev zadnjih treh let, pripad oziroma obseg rešenih zadev preteklih let v opazovanem obdobju, načrtovane spremembe zakonodaje in druge pomembne okoliščine, ki lahko bistveno vplivajo na višino pripada (Tabela 1 in Tabela 2).
(časovna merila za tipična procesna dejanja in za reševanje zadev)
Predvideni čas za tipična procesna dejanja in za reševanje posamezne vrste zadev določi vodja državnega tožilstva znotraj predvidenega časa za reševanje tipičnih procesnih dejanj in za posamezne vrste zadev v skladu z Merili za kakovost dela državnih tožilcev.
(časovna merila za tipična procesna dejanja)
(1) Časovna merila za tipična procesna dejanja določajo časovni okvir za opravo tipičnega procesnega dejanja glede na posamezno vrsto zadev (Tabela 3).
(2) Tipična procesna dejanja so ključne točke v celotnem postopku od pripada zadeve na državno tožilstvo do njene rešitve na tem državnem tožilstvu. Dve ključni točki predstavljata fazo postopka med dvema zaporednima procesnima dejanjema, za katero se izračuna njeno trajanje za vse zadeve, pri katerih se je končna točka faze postopka zgodila v tekočem oziroma prejšnjem letu znotraj celotnega postopka od pripada na državno tožilstvo do njene rešitve.
(časovna merila za reševanje zadev)
Časovna merila za reševanje zadev določajo pričakovani čas za rešitev zadeve od njenega pripada na državno tožilstvo do njene rešitve na tem državnem tožilstvu. Pri tem se upoštevajo še načrtovane spremembe zakonodaje in druge pomembne okoliščine (Tabela 4).
Učinkovitost se izkaže tako, da se število načrtovanih rešenih zadev deli posebej z načrtovanim številom dejansko prisotnih državnih tožilcev, ki delajo na zadevah in posebej z načrtovanim številom dejansko prisotnih državnih tožilcev in strokovnih sodelavcev, ki delajo na zadevah ter načrtovanim številom dejansko prisotnih državnih tožilcev, ki delajo na zadevah in tožilskega osebja skupaj (Tabela 5).
Uspešnost se izkaže s pričakovanim časom trajanja reševanja tožilskih zadev, ki se prikaže v razmerju med načrtovanim številom nerešenih zadev ob koncu zadnjega meseca pred izdelavo programa dela in številom rešenih zadev v tem obdobju, pomnoženo z 12 mesecev (Tabela 6).
Gospodarnost se izkaže tako, da se znesek proračunskih sredstev za posamezno državno tožilstvo deli z vsoto načrtovanega števila rešenih zadev državnega tožilstva (Tabela 7).
(načrt za izvajanja politike pregona)
(1) V načrtu za izvajanje politike pregona vodja državnega tožilstva glede na strukturo in obseg obravnavanih zadev za posamezna področja politike pregona natančneje opredeli ukrepe za izvajanje politike pregona na območju svoje pristojnosti.
(2) Za vsako posamezno področje politike pregona vodja državnega tožilstva oceni uresničevanje v preteklem letu, opredeli cilje za leto, za katero se pripravi program ter določi roke za doseganje teh ciljev.
(3) Pri pripravi načrta za izvajanja politike pregona se upošteva:
– stanje kriminalitete na posameznih področjih in območjih izvajanja pristojnosti državnega tožilstva,
– gospodarske, socialne in druge posebne okoliščine na območju pristojnosti državnega tožilstva in
– organizacijsko in kadrovsko stanje na državnem tožilstvu ter obremenitve državnega tožilstva in sodišč na območju njegove pristojnosti.
(ukrepi za izvajanje politike pregona)
(1) Ukrepi za doseganje načrtovanih ciljev politike pregona so organizacijski, kadrovski, izobraževalni, strokovni in nadzorstveni.
(2) Organizacijski in kadrovski ukrepi so zlasti: oblikovanje oddelkov ali drugih notranjih organizacijskih enot, povečanje oziroma zmanjšanje kadrovske zasedbe, določitev specializacij za posamezna področja dela ali vrsto zadev, sprememba letnega razporeda dela ter predlogi za spremembe oziroma dopolnitve meril Državnotožilskega sveta za kakovost dela državnih tožilcev in za uspešnost pregona državnih tožilstev ter racionalizacija poslovanja.
(3) Izobraževalni ukrepi so zlasti: opredelitev posebnih ali dopolnilnih znanj in sposobnosti, ki so potrebne za učinkovitejše izvajanje politike pregona na posameznih področjih, načrtovanje, izvajanje oziroma predlaganje izvedbe potrebnih in možnih oblik izobraževanja in usposabljanja državnih tožilcev in državnotožilskega osebja za pridobitev, utrditev ali izboljšanje teh znanj in sposobnosti.
(4) Strokovni ukrepi so zlasti: izdaja, sprememba ali dopolnitev splošnih navodil vodje državnega tožilstva oziroma pobuda za izdajo, spremembo ali dopolnitev splošnih navodil generalnega državnega tožilca.
(5) Nadzorstveni ukrepi so zlasti: obveščanje o kazenskih zadevah posebej hudih kaznivih dejanj, o zadevah, ki so širšega javnega pomena, ki imajo posebno odmevnost in o zadevah, v katerih morajo državni tožilci vodji državnega tožilstva pred odločitvijo predložiti na vpogled osnutek svojega akta zaradi zagotavljanja učinkovitosti in enotnosti pregona v okviru sprejete politike pregona ter pobude za odreditev in opravo strokovnih pregledov.
Če letni program dela v posameznih rubrikahpredvideva vrednosti za pretekla koledarska leta, za katera se te vrednosti glede na takrat veljavno metodologijo spremljanja statistično niso spremljale in obdelovale na način, ki ga predvideva ta pravilnik in zakon, se v ustreznih poljih označi, da vrednosti iz navedenih razlogov ni mogoče prikazati.
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 701-10/2015
Ljubljana, dne 18. decembra 2015
EVA 2015-2030-0013
mag. Goran Klemenčič l.r.
