Na podlagi 1. do 4. točke 206. člena in drugega odstavka 309. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15 in 81/15) in mnenja Slovenskega inštituta za revizijo Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
o računovodskih izkazih ter letnem in polletnem poročilu investicijskega sklada
(1) Ta sklep določa:
1. sheme letnih in polletnih računovodskih izkazov investicijskega sklada;
2. vsebino priloge s pojasnili k letnim in polletnim računovodskim izkazom investicijskega sklada;
3. analitični kontni načrt za investicijske sklade;
4. pravila vrednotenja postavk v računovodskih izkazih investicijskega sklada;
5. podrobnejšo vsebino letnega in polletnega poročila krovnega sklada.
(2) V primeru prenehanja investicijskega sklada brez likvidacije izdelava poročila na podlagi tega sklepa ni obvezna.
(3) Ta sklep se za alternativni investicijski sklad, ki javno zbira premoženje (v nadaljnjem besedilu: AJIS), in ga upravlja upravljavec alternativnih investicijskih skladov, z dovoljenjem Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev upravljanja alternativnih investicijskih skladov ali upravljavec alternativnih investicijskih skladov države članice z dovoljenjem pristojnega organa države članice za upravljanje alternativnih investicijskih skladov, uporablja samo glede tistih vsebin, ki niso določene z Zakonom o upravljavcih alternativnih investicijskih skladih (Uradni list RS, št. 32/15) oziroma Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 231/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izjemami, splošnimi pogoji poslovanja, depozitarji, finančnim vzvodom, preglednostjo in nadzorom (UL L št. 83 z dne 22. 3. 2013, str. 1).
Za namene tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. »Slovenski računovodski standardi« so veljavni računovodski standardi, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
2. »nakupna cena« je cena enote vrednostnega papirja oziroma naložbe, po kateri jo investicijski sklad plača. Stroški, povezani z nakupom vrednostnega papirja oziroma sklenitvijo posla, se pripoznavajo v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 3;
3. »prodajna cena« je cena enote vrednostnega papirja oziroma naložbe, ki jo investicijski sklad doseže na trgu;
4. »udenarljiva vrednost« je vrednost, po kateri je mogoče sredstvo v trenutku ovrednotenja udenariti;
5. »zadnji dnevni tečaj« je zaključni tečaj organiziranega trga vrednostnih papirjev ali drug primerljivi tečaj, ki ga objavi organizator trga in je rezultat opravljenih poslov. V primeru neprekinjenega delovanja organiziranega trga vrednostnih papirjev se kot zadnji tečaj upošteva tečaj tega trga, ki je veljal konec dneva (ob polnoči), za katerega se opravlja vrednotenje.
(pravila vrednotenja postavk)
(1) Investicijski sklad vrednoti postavke, izkazane v računovodskih izkazih, v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je pri vrednotenju in izkazovanju postavk investicijskega sklada potrebno upoštevati naslednje:
6. investicijska družba vrednoti lastne delnice po nabavni ceni;
7. investicijski sklad vrednoti zlato po zadnji ceni, ki jo je objavil »London Bullion Market Association«;
8. obrestovani vrednostni papirji se izkazujejo skupaj z obrestmi, v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji vrednostnih papirjev;
9. diskontirani kratkoročni vrednostni papirji se obravnavajo enako kot obrestovani vrednostni papirji, izkazujejo pa se po diskontirani nominalni vrednosti skupaj z obrestmi, v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji vrednostnih papirjev;
10. obveznice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo v neodplačani nominalni vrednosti, pomnoženi s tečajem tega trga, in v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic. Tako dobljeni vrednosti se prištejejo tudi obresti, izračunane po podatkih organizatorja trga. Investicijski sklad lahko sprejme računovodsko usmeritev, da se obresti pripisujejo v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic;
11. brezkuponske obveznice se obravnavajo enako kot obrestovane obveznice, izkazujejo pa se po diskontirani nominalni vrednosti ter dnevno obrestujejo v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic;
12. navadne delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo po zadnjem dnevnem tečaju;
13. prednostne delnice z nespremenljivimi dividendami, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo enako kot obveznice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev;
14. prednostne delnice z nespremenljivimi dividendami, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo enako kot delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev;
15. udeležbene prednostne delnice se izkazujejo enako kot navadne delnice;
16. drugi vrednostni papirji se izkazujejo po zadnjem dnevnem tečaju organiziranega trga vrednostnih papirjev oziroma po udenarljivi vrednosti. V drugih primerih se izkazujejo po nakupni vrednosti, razen v primerih skupnega ovrednotenja;
17. vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se razvrstijo v netržne vrednostne papirje v posesti do zapadlosti v plačilo ali v vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo; njihovo prevrednotenje pa se evidentira v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 3;
18. zmanjšanje ali povečanje vrednosti naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se izkazuje kot neiztržena izguba ali neiztržen dobiček pri naložbah. Negativne oziroma pozitivne razlike med prodajno ceno prodanih naložb in njihovo nakupno ceno oziroma vrednostjo na zadnji dan prejšnjega obračunskega obdobja se pri naložbi, izmerjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, izkazujejo kot iztržene izgube ali iztrženi dobički pri naložbah;
19. pri ovrednotenju vrednostnega papirja s ceno na organiziranem trgu vrednostnih papirjev se upošteva zadnji dnevni tečaj tega trga. Vrednostni papirji se vrednotijo po zadnjem znanem tečaju organiziranih trgov vrednostnih papirjev, na katerih so bili vrednostni papirji kupljeni;
20. dnevne obrestne mere se izračunavajo na običajen način, če pogoji izdajatelja obveznic ne določajo drugače;
21. dnevna vrednost naložbe s stalno donosnostjo se izračuna tako, da se nakupni oziroma tržni nominalni vrednosti naložbe najprej prišteje morebitno pogodbeno prevrednotenje od dneva nakupa, nato pa se ji prištejejo še pogodbeno določene obresti za obdobje od dneva nakupa oziroma zadnjega izplačila obresti do dneva, na katerega se sestavi računovodski izkaz;
22. naložbena nepremičnina se po začetnem pripoznanju, vrednoti po modelu poštene vrednosti, pri čemer se upošteva politike in postopke vrednotenja nepremičnin iz sklepa, ki ureja poslovanje družbe za upravljanje;
23. finančna sredstva, izražena v tuji valuti se preračunajo po tečaju Evropske centralne banke. Za valute, ki niso vsebovane na dnevni tečajnici Evropske centralne banke, se lahko ob utemeljenih razlogih, na podlagi v naprej določenih pravil, uporabi tudi drug tečaj.
(1) Če družba za upravljanje ugotovi, da je knjigovodska vrednost posameznega vrednostnega papirja, s katerim se ne trguje ali se z njim trguje neredno, premajhna ali prevelika, se lahko odloči za skupno ovrednotenje.
(2) Pri skupnem ovrednotenju se vrednostni papir, ki ga je družba za upravljanje ovrednotila na podlagi modela vrednotenja, izkaže po izračunani vrednosti, dokazani dobiček ali dokazana izguba pa se pripozna v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 3.22.
(3) Skupno ovrednotenje iz prvega odstavka tega člena je ovrednotenje naložbe investicijskega sklada za namene računovodskega poročanja na podlagi modela vrednotenja, ki ga soglasno sprejmeta družba za upravljanje in pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij ter je skladen z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejme Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti. Sprejeti model vrednotenja se razkrije skupaj s predpostavkami in pravili zagotavljanja vložkov vanj. Po sprejetem modelu vrednotenja družba za upravljanje, z uporabo v modelu predpisanih vložkov vanj, vrednoti naložbo investicijskega sklada.
Družba za upravljanje vodi poslovne knjige investicijskega sklada po načelih dvostavnega knjigovodstva.
(analitični kontni načrt)
(1) Sredstva in obveznosti do virov sredstev, spremembe sredstev in spremembe obveznosti do virov sredstev, prihodki in odhodki ter ugotavljanje in razporeditev rezultata poslovanja vzajemnega sklada se izkazujejo na sintetičnih in analitičnih kontih Kontnega načrta za vzajemne sklade kot ga določi Slovenski inštitut za revizijo.
(2) Za izkazovanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, sprememb sredstev in sprememb obveznosti do virov sredstev, prihodkov in odhodkov ter ugotavljanje in razporeditev rezultata poslovanja AJIS, se smiselno uporablja Kontni načrt za vzajemne sklade.
(vrste in sheme računovodskih izkazov)
(1) Računovodski izkazi investicijskega sklada morajo vsebovati informacije o premoženju in njegovih spremembah, obveznostih, poslovnem izidu in razdelitvi dobička oziroma drugih izplačil imetnikom enot investicijskega sklada za obravnavano obdobje ter premoženju na koncu tega obdobja.
(2) Letne računovodske izkaze investicijskega sklada sestavljajo:
1. bilanca stanja;
2. izkaz poslovnega izida;
3. izkaz denarnih tokov;
4. izkaz gibanja vrednosti enot investicijskega sklada v obtoku oziroma izkaz gibanja kapitala investicijske družbe;
5. priloga s pojasnili k računovodskim izkazom.
(3) Polletne računovodske izkaze investicijskega sklada sestavljajo:
1. bilanca stanja;
2. izkaz poslovnega izida;
3. priloga s pojasnili k računovodskim izkazom.
(4) Na zadnji delovni dan obračunskega obdobja kot je določen v pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada mora družba za upravljanje sestaviti bilanco stanja in izkaz poslovnega izida investicijskega sklada za namen izračuna čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada. Če družba za upravljanje izdaja investicijske kupone različnih razredov, se določba prejšnjega stavka smiselno uporablja za vsak razred investicijskih kuponov posebej.
(5) Če je v pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada predvidena možnost razdelitve dobička oziroma drugih izplačil imetnikom enot investicijskega sklada sredi obračunskega obdobja, mora družba za upravljanje na dan razdelitve dobička ali na dan drugih izplačil imetnikom enot investicijskega sklada sestaviti bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in prilogo k računovodskim izkazom. Sestavna dela te priloge sta izkaz premoženja ter pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj, če se razlikujejo od tistih v prejšnjem obračunskem obdobju.
(6) Podatki v računovodskih izkazih se izkazujejo v eurih.
(7) Sheme računovodskih izkazov investicijskega sklada so določene v prilogi 1 k temu sklepu.
(priloga s pojasnili k računovodskim izkazom)
(1) Priloga s pojasnili k letnim računovodskim izkazom investicijskega sklada mora vsebovati:
1. opis uporabljenih temeljnih računovodskih usmeritev, najmanj v obsegu in na način, kot je določeno v 9. členu tega sklepa;
2. pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj finančnih instrumentov, ki morajo vsebovati vsaj pojasnila kot so določena v 10. členu tega sklepa;
3. razkritje tveganj, ki jim je bil izpostavljen investicijski sklad pri svojem poslovanju, in opis njihovega obvladovanja;
4. pojasnila o uporabljenih tehnikah upravljanja sredstev investicijskega sklada;
5. pojasnila v zvezi z zadolževanjem investicijskega sklada;
6. pojasnila in razkritja posameznih vrst stroškov investicijskega sklada kot so opredeljeni v 247. in 248. členu oziroma 371. in 374. členu Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15 in 81/15; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-3), ki vsebujejo tudi pojasnilo o razporeditvi skupnih stroškov med posamezne podsklade oziroma razrede investicijskih kuponov in če je relevantno, stroške iz prvega odstavka 348. člena ZISDU-3;
7. v primeru AJIS, ki je imel pomemben delež sredstev v enotah investicijskih skladov v skladu s 365. členom ZISDU-3, razkritje najvišjega doseženega skupnega odstotka provizije za njegovo upravljanje in provizije za upravljanje ciljnega sklada oziroma drugega kolektivnega naložbenega podjema;
8. tabelo s podatki o čisti vrednosti sredstev, vrednosti enote investicijskega sklada in celotnih stroških poslovanja (CSP) na zadnji obračunski dan poslovnega leta za zadnja tri poslovna leta za vsak razred investicijskih kuponov posebej;
9. izkaz premoženja (strukturo naložb);
10. če je družba za upravljanje za račun investicijskega sklada sklepala posle nakupa ali prodaje naložb, ki niso razvrščene med finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, razkritje vrednosti teh poslov in stroškov neposredno povezanih z njimi;
11. če ima investicijski sklad naložbe iz četrtega odstavka 162. člena ZISDU-3, razkritje odstotka sredstev investicijskega sklada, vloženih skupaj v depozite, instrumente denarnega trga in druge vrednostne papirje, katerih izdajatelj je skrbnik tega investicijskega sklada ali oseba povezana z družbo za upravljanje tega podsklada;
12. če je bila sprejeta odločitev v zvezi upravljanjem storitev in poslov, ki omogočajo nastanek škodljivih nasprotij interesov kot to določa sklep, ki ureja poslovanje družbe za upravljanje, pojasnilo, da je bila sprejeta takšna odločitev in navedba razlogov za njen sprejem;
13. če je investicijska družba sklepala posle z lastnimi delnicami, razkritje teh poslov.
(2) V sklopu razkritij tveganj, ki jim je bil izpostavljen investicijski sklad pri svojem poslovanju in opisu njihovega obvladovanja, mora družba za upravljanje razkriti tudi:
1. metodo, ki se uporablja za merjenje skupne izpostavljenosti investicijskega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti iz 241. člena ZISDU-3;
2. informacije o referenčnem premoženju, če se za investicijski sklad uporablja metoda relativne tvegane vrednosti;
3. v zvezi z metodo tvegane vrednosti: informacije o najnižji, najvišji in povprečni izračunani VaR v poslovnem letu, lastnosti modela in podatke uporabljene v izračunu (model izračuna, interval zaupanja, prihodnje obdobje, za katerega se računa Var, historični podatki);
4. velikost uporabljenega finančnega vzvoda, ki se izračuna kot vsota nominalnih zneskov uporabljenih izvedenih finančnih instrumentov, če se za investicijski sklad uporablja metoda tvegane vrednosti.
(3) Priloga s pojasnili k polletnim računovodskim izkazom mora vsebovati:
1. opis uporabljenih temeljnih računovodskih usmeritev, najmanj v obsegu in na način, kot je določeno v 9. členu tega sklepa, če se razlikujejo v primerjavi z zadnjim letnim poročilom;
2. pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj finančnih instrumentov, ki morajo vsebovati vsaj pojasnila, kot so določena v 10. členu tega sklepa, če se razlikujejo v primerjavi z zadnjim letnim poročilom;
3. če ima investicijski sklad naložbe iz četrtega odstavka 162. člena ZISDU-3, razkritje odstotka sredstev investicijskega sklada, vloženih skupaj v depozite, instrumente denarnega trga in druge vrednostne papirje, katerih izdajatelj je skrbnik tega investicijskega sklada;
4. če je bila sprejeta odločitev v zvezi upravljanjem storitev in poslov, ki omogočajo nastanek škodljivih nasprotij interesov kot to določa sklep, ki ureja poslovanje družbe za upravljanje, pojasnilo, da je bila sprejeta takšna odločitev in navedba razlogov za njen sprejem;
5. izkaz premoženja (struktura naložb).
(temeljne računovodske usmeritve)
V zvezi z uporabljenimi temeljnimi računovodskimi usmeritvami pri sestavljanju računovodskih izkazov investicijskega sklada je treba v prilogi:
1. opisati posebnosti vrednotenja premoženja investicijskega sklada;
2. opisati posebnosti vrednotenja vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali pa so nelikvidni oziroma je njihovo izplačilo odloženo:
3. pojasniti posamezne rešitve in načine vrednotenja;
4. pojasniti razdelitev čistega dobička med obračunskim obdobjem oziroma druga izplačila imetnikom enot investicijskega sklada.
(pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj)
Pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj morajo vsebovati vsaj:
1. informacijo o učinku skupnih ovrednotenj in vrsti naložb, pri katerih je bil ta način ovrednotenja uporabljen, vključno s podatkom o deležu teh naložb v čisti vrednosti sredstev investicijskega sklada, informacijo o tem, kako pogosto je bilo izvedeno vrednotenje in podatke o ključnih parametrih (vložkih), ki so bili uporabljeni pri vrednotenju;
2. pregled uporabljenih instrumentov za zmanjšanje tveganja;
3. podatek o zastavljenih in posojenih vrednostnih papirjih;
4. informacijo o oblikovanju popravkov vrednosti naložb;
5. podatke o številu večjih nakupov ali večjih prodaj investicijskih kuponov;
6. specifikacijo drugih poslovnih obveznosti v bilanci stanja;
7. informacijo o morebitnih dogodkih po datumu bilance stanja, ki vplivajo na razumevanje računovodskih izkazov.
(dodatne vsebine letnega in polletnega poročila)
(1) Letno in polletno poročilo indeksnega investicijskega sklada, mora vsebovati podatek o sledilni napaki na koncu obravnavanega obdobja, pri čemer letno poročilo dodatno vsebuje tudi:
1. pojasnilo o morebitnih odstopanjih med pričakovano in dejansko sledilno napako v obravnavanem obdobju;
2. razkritje in pojasnilo letnega sledilnega razmika med uspešnostjo investicijskega sklada in uspešnostjo indeksa, ki mu sledi.
(2) Če so za učinkovito upravljanje sredstev investicijskega sklada bile uporabljene tehnike upravljanja sredstev investicijskega sklada, mora letno poročilo investicijskega sklada vsebovati tudi podatke o:
1. izpostavljenosti, doseženi zaradi uporabe tehnik upravljanja sredstev;
2. identiteti nasprotne stranke ali strank pri tehnikah za upravljanje sredstev;
3. vrsti in znesku zavarovanja, ki ga je investicijski sklad prejel za zmanjšanje izpostavljenosti do nasprotne stranke;
4. prihodkih, ki izhajajo iz uporabe tehnik za upravljanje sredstev v obravnavanem obdobju, plačanih neposrednih in posrednih stroških poslovanja ter provizijah in osebah, ki so jim bile provizije plačane, s pojasnilom, ali so te osebe povezane z družbo za upravljanje oziroma skrbnikom investicijskega sklada.
(3) Letno poročilo investicijskega sklada, ki nalaga sredstva v izvedene finančne instrumente mora vsebovati tudi podatke o:
1. izpostavljenosti, ki izhaja iz osnov izvedenih finančnih instrumentov;
2. identiteti nasprotne stranke ali strank pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti;
3. vrsti in znesku zavarovanja, ki ga je investicijski sklad prejel za zmanjšanje izpostavljenosti do nasprotne stranke.
(4) Letno poročilo investicijskega sklada, ki nalaga sredstva v izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev in uporablja tehnike za upravljanje sredstev mora vsebovati tudi:
1. če vrednost prejetega zavarovanja posameznega izdajatelja preseže 20 % čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada, identiteto tega izdajatelja;
2. podatek o tem, da vrednost prejetega zavarovanja v obliki vrednostnih papirjev, ki jih je izdala ali za katere jamči ena od držav članic, zanaša 100 % čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada.
(podrobnejša vsebina letnega in polletnega poročila krovnega sklada)
(1) Letno poročilo krovnega sklada sestavljajo zbirna bilanca stanja in izkaz poslovnega izida krovnega sklada iz priloge 2 k temu sklepu ter računovodski izkazi iz drugega odstavka 7. člena tega sklepa za vsak podsklad krovnega sklada posebej.
(2) Letno poročilo krovnega sklada iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi poslovna poročila posameznih podskladov, ki se lahko nahajajo v posebnem delu letnega poročila ločeno za vsak posamezni podsklad ali pa v skupnem delu letnega poročila krovnega sklada.
(3) Polletno poročilo krovnega sklada sestavljajo zbirna bilanca stanja in izkaz poslovnega izida krovnega sklada iz priloge 1 k temu sklepu ter računovodski izkazi iz tretjega odstavka 7. člena tega sklepa za vsak podsklad krovnega sklada posebej.
(4) Letno in polletno poročilo krovnega sklada sestavljata skupni del, ki se nanaša na krovni sklad v celoti in posebni del, v katerem je podrobneje predstavljeno poslovanje vsakega posameznega podsklada krovnega sklada. Podrobnejša shema letnega in polletnega poročila krovnega sklada je opredeljena v prilogi 2 k temu sklepu.
(letno poročilo krovnega sklada oblikovanega iz obstoječih vzajemnih skladov med poslovnim letom)
(1) Za letno in polletno poročilo krovnega sklada, ki je bil oblikovan iz obstoječih vzajemnih skladov med poslovnim letom, se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za krovni sklad.
(2) Zbirna bilanca stanja krovnega sklada, ki je bil oblikovan iz obstoječih vzajemnih skladov med poslovnim letom, v prvem stolpcu izkazuje zbir postavk posameznih bilanc stanj vseh podskladov na dan, na katerega se sestavi, v drugem pa zbir postavk posameznih bilanc stanj vseh vzajemnih skladov, ki so bili v obravnavanem obračunskem obdobju preoblikovani v podsklade, na zadnji dan prejšnjega obračunskega obdobja.
(3) Zbirni izkaz poslovnega izida krovnega sklada, ki je bil oblikovan iz obstoječih vzajemnih skladov med poslovnim letom, v prvem stolpcu izkazuje zbir postavk posameznih izkazov poslovnega izida podskladov v obravnavanem obračunskem obdobju (ki obsegajo podatke za vzajemni sklad do dneva preoblikovanja in podatke za podsklad od dneva preoblikovanja dalje), v drugem pa zbir postavk posameznih izkazov poslovnega izida vzajemnih skladov, ki so bili v obravnavanem obračunskem obdobju preoblikovani v podsklade, v enakem prejšnjem obračunskem obdobju.
(4) Računovodski izkazi posameznega podsklada, ki je nastal s preoblikovanjem vzajemnega sklada, izkazujejo na zadnji dan prejšnjega obračunskega obdobja oziroma za enako prejšnje obračunsko obdobje podatke vzajemnega sklada, ki je bil preoblikovan v podsklad.
(5) V primeru pridružitve novega podsklada, ki je nastal s preoblikovanjem vzajemnega sklada, k obstoječemu krovnemu skladu se za zbirno bilanco stanja in izkaz poslovnega izida krovnega sklada ter računovodske izkaze podskladov smiselno uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka tega člena.
(6) Računovodski izkazi iz drugega do petega odstavka tega člena morajo vsebovati tudi ustrezna pojasnila o preoblikovanju in datumu izvedbe preoblikovanja vzajemnih skladov v podsklade krovnega sklada oziroma o datumu pridružitve podsklada k obstoječemu krovnemu skladu.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Ta sklep se prvič uporabi za izdelavo polletnega poročila za poslovno leto 2016, do takrat pa se v zvezi z letnim in polletnim poročilom investicijskega sklada uporablja Sklep o letnem in polletnem poročilu investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 43/12 in 31/15 – ZISDU-3).
Ta sklep začne veljati 1. januarja 2016.
Št. 00701-47/2015-8
Ljubljana, dne 16. decembra 2015
EVA 2015-1611-0147
Agencije za trg vrednostnih papirjev
mag. Miloš Čas l.r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.