Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 9. redni seji dne 7. 12. 2015 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Dolenje Skopice, DOS-04
podlaga in predmet za OPPN
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Dolenje Skopice, DOS-04(v nadaljevanju »OPPN«), ki ga je izdelalo podjetje M MUNDUS Mateja Sušin Brence s.p., november 2015 pod št. projekta PA-1506.
(2) OPPN se sprejme ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (Uradni list RS, št. 61/14).
(3) Na območju OPPN se načrtuje gradnja enostanovanjskih stavb s spremljajočimi stavbami in pripadajočo infrastrukturo. Določijo se merila in pogoji za določitev 4 parcel, namenjenih gradnji vključno z merili in pogoji za poseganje v prostor.
(1) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (FZ) je razmerje med zazidano površino (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
(2) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe s svojim najbolj izpostavljenim delom stavbe nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča.
(3) Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene, merjeno z notranje strani stavbe. V višino kolenčnega zidu je všteta tudi višina kapne lege.
(4) Kubus pomeni volumen oblike kvadra oziroma kocke.
(5) Mansarda (v nadaljevanju M) je prostor pod poševno streho, z višino kolenčnega zidu največ 1,4 m.
(6) Parcela objekta oziroma parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
(7) Spremljajoče stavbe so po svojem namenu enake enostavnim in nezahtevnim objektom, ki imajo enega ali več prostorov, v katerega človek lahko vstopi in sodijo po svoji velikosti oziroma zahtevnosti med manj zahtevne objekte.
(8) Spremljajoči objekti so po svojem namenu enaki enostavnim in nezahtevnim objektom, po svoji velikosti oziroma zahtevnosti pa sodijo v manj zahtevne objekte.
(9) Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Stavbišča predvidenih in obstoječih objektov prav tako predstavljajo površino za razvoj objekta(ov).
(10) Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, vendar je dopustno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(11) Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.
(12) Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
(13) Zazelenjena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
(1) OPPN vsebuje poleg tekstualnega dela (odlok) tudi grafični del ter priloge.
(2) Vsebina odloka določa:
1. opis prostorskih ureditve;
2. območje urejanja;
3. umestitev načrtovanih ureditev v prostor;
4. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
5. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
6. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
7. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela;
8. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
9. etapnost izvedbe prostorske ureditve;
10. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
11. obveznosti udeležencev graditve objektov;
12. usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del vsebuje naslednje načrte:
1. Območje OPPN | |
2. Vplivi in povezave | M 1:2000 |
3. Ureditvena situacija | M 1:1000 |
4. in 5. Prometne ureditve in infrastruktura | M 1:1000 |
6. Parcelacija | M 1:1000 |
(4) OPPN ima naslednje obvezne priloge: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage za pripravo OPPN, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, obrazložitev in utemeljitev OPPN in povzetek za javnost.
(5) Glede na z OPPN-jem načrtovane ureditve in varovanja, okoljsko poročilo za postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bilo potrebno.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
(1) Območje OPPN se nahaja v Dolenjih Skopicah in se izdela za območje prostorske enote DOS-04, ki se nahaja znotraj samega naselja v JV delu, med cestama LC 024031 ob jugu območja in JP 524331 ob S območja.
(2) Zajema zemljišča na parc. št. 2455/1 in 2454/2 k.o. Krška vas skupaj v velikosti 69 arov.
(3) Skladno s 142. členom OPN se spremeni meja EUP DOS-04 skladno z območjem tega OPPN.
(4) Meja območja OPPN je razvidna iz načrta 1 grafičnega dela »Območje OPPN«.
(1) Območje leži znotraj strnjene vaške pozidave med cestama LC 024031 ob jugu območja in JP 524331 ob S območja, ki zagotavljata dostopnost območja.
(2) V SZ delu območja stoji obstoječa domačija s spremljajočimi gospodarskimi objekti.
(3) Tako parcelacija kot pozidava v neposrednem območju imata tipično strukturo longitudinalne domačije z jasno usmerjenostjo S-J. Ob cestah se pojavlja usmeritev objekta, domačije oziroma stanovanjske hiše vzporedno s potekom ceste. Z razvojem kmetij so postale domačije utesnjene s pomanjkanjem možnosti za širitev, z drugačnim načinom bivanja pa tudi potrebami po drugačni strukturi, zato se z novejšimi posegi ne sledi več strogo poselitvenemu vzorcu.
(4) Teren je ravninski in dobro osončen.
(5) Ob obeh cestah potekajo infrastrukturni vodi: vodovod, elektrika, TK in KTV, na katere so priključeni obstoječi objekti v neposredni bližini OPPN.
(6) OPPN posega na območje kulturne dediščine (v južnem delu EŠD11069 arheološko najdišče Drnovo – Rimska cesta Neviodunum-Siscia. Ne posega pa niti na območje ohranjanja narave, niti na območje varstva voda (razen podzemne vode Krško polje) ali območje ogroženosti.
(7) S predvidenimi posegi se zapolnjuje nepozidan prostor znotraj naselje Dolenje Skopice. Predvideni poseg ne bo obremenilno vplival na obstoječo rabo prostora in ne bo predstavljal bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno prometno in komunalno energetsko infrastrukturo v širšem območju. Vplivov novogradnje na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito in na varnost pri uporabi ter pred hrupom, upoštevajoč ustrezne ukrepe, ni oziroma se stanje z izvedbo posegov ne poslabšuje.
(8) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz načrta 2 grafičnega dela »Vplivi in povezave«.
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta.
vrste objektov glede na namen po klasifikaciji objektov
(1) Dopustna je gradnja vrste objektov, skladno z namensko rabo, namenjenih bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in kmetijstvu z dopolnilnimi dejavnostmi.
(2) Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je dopustna gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom:
– 11100 Enostanovanjske stavbe, razen dvojčkov
– 12420 Garažne stavbe (kot spremljajoč samostojen objekt v funkciji stanovanjske stavbe)
– 12712 Stavbe za rejo živali v velikosti za potrebe kmetije in ne za intenzivno kmetijstvo (farme)
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje in sicer pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute.
(3) Kolikor bi bile na območju odkrite pomembnejše najdbe, je dopustna:
– 12730 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, pokrita prezentirana arheološka najdišča in ruševine.
(4) Dopustna je izgradnja infrastrukturnih objektov:
– 222 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja – z vsemi razredi in podrazredi.
(5) Dopustna je gradnja objektov za namen rabe obnovljivih virov energije (2302 energetski objekti).
(1) Dopustne so vrste dejavnosti skladno z namensko rabo prostora s prepletom spremljajočih dejavnosti in sicer oskrbne, storitvene (razen gostinstva), poslovne in servisne dejavnosti, dejavnosti zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika parcela objekta, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami,
– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (npr. povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve in v skladu z dopustnimi mejami določenimi s predpisi.
(2) Delež spremljajočih dejavnosti v posameznem objektu je max. 100 m2/objekt.
vrste objektov glede na zahtevnost
V območju OPPN je poleg manj zahtevnih objektov dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s 13. členom tega odloka.
III. MERILA IN POGOJI NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
zasnova in ureditvene enote
(1) Zapolnjuje se nepozidan del znotraj strnjene pozidave Dolenjih Skopic.
(2) Zemljišča na območju OPPN pripadajo enemu lastniku, ki želi na tem območju oblikovati 4 parcele, deloma namenjene novi gradnji, deloma namenjene k priključitvi k obstoječi grajeni strukturi, ki ima sedaj zaradi ozke parcelne strukture omejene možnosti širitve.
(3) Določijo se robni pogoji s površinami za razvoj objektov.
(4) Zasnova je razvidna iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«. Stavbe prikazane v grafičnem delu so simbolne narave.
lokacijski pogoji in pogoji o velikosti objektov
(1) Gradnja objektov je dopustna na površinah za razvoj objekta.
(2) Stanovanjski objekti se umeščajo na območju ob prometnicah v smereh, prikazanih v grafičnem delu, ki ohranjajo tradicionalno strukturo naselja.
(3) Površina za razvoj objekta je odmaknjena od parcelne meje parcele objekta 4 m. Dopustni so manjši odmiki nestanovanjskih stavb, kolikor ni na sosednji parceli obstoječ ali predviden stanovanjski objekt in sicer do 1,5 m, s soglasjem soseda tudi do parcelne meje, kolikor odmik sosednjega objekta omogoča vzdrževanje obeh objektov ali pa se objekta držita drug drugega. Dopustni manjši odmiki ali poseganje do parcelne meje so označeni v grafičnem delu.
(4) Izven površine za razvoj objektov je dopustna gradnja infrastrukturnih vodov, uvozov, ureditve utrjenih dvorišč ter nezahtevnih in enostavnih objektov, ki niso stavbe pod pogoji 13. člena tega odloka.
(5) Vsi nadzemni objekti morajo biti odmaknjeni od parcele ceste najmanj 2,0 m ali tudi več, če to zahteva preglednost in varnost na prometnih površinah.
(6) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
– Na dveh sosednjih parcelah je dovoljena izvedba dveh spremljajočih stavb kot enovit objekt, ki se na parcelni meji stikata s fasado, lahko z zamikom. Konstrukcija in oblikovni elementi obeh objektov morajo biti medsebojno poenoteni.
(7) Velikost objektov se zaradi vodila fleksibilnosti določi z robnimi pogoji, in sicer na površini za razvoj objekta, upoštevajoč gradbene meje in faktor zazidanosti.
– Največja dovoljena etažnost stanovanjskega objekta je (K)+P+M.
– Kletne etaže so dovoljene, kolikor to dopuščajo terenske razmere in komunalni priključki, in sicer maksimalne višine 2,50 m. Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena ter tvori zelene površine ali potrebne utrjene površine objekta, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja zazidanosti.
– Kota pritličja je lahko največ 0,5 m nad terenom na mestu vhoda.
– Maksimalna etažna višina pritličja je 3,00 m.
(8) Spremljajoče stavbe so lahko v sklopu osnovnega objekta ali ob njem ali kot samostoječi, vendar pod pogoji tega odloka za gradnjo objektov.
– V primeru potrebe po več vrst stavb iz te skupine (garaža, nadstrešek namenjen zaščiti osebnih avtomobilov, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, lopa ipd.), morajo biti funkcije le-teh združene v enovito spremljajočo stavbo.
– Spremljajoče stavbe so lahko le pritlične izvedbe (maksimalna svetla višina 2,50 m),lahko tudi podkletene.
(9) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo: Maksimalni faktor zazidanosti (Fz) je 0,5.
(10) Lokacijski pogoji in dopustni gabariti objektov so razvidni iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«.
pogoji za oblikovanje objektov in površin
(1) Tipologija zazidave enostanovanjskih stavb: samostojne hiše.
(2) Oblika osnovnega stanovanjskega objekta:
– Tloris pravokotne oblike v razmerju min 1:1,5.
– Orientacija daljše stranice (sleme strehe) v smeri S-J. Dopustna postavitev daljše stranice stanovanjskega objekta ob cesti na GP1 vzporedno s potekom le-te (V-Z).
– Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovne stavbe. Pri nadzidavah se varuje silhueta naselja.
(3) Streha:
– Simetrična dvokapna streha z naklonom 35°–45° s smerjo slemena v vzdolžni smeri objekta.
– Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami ali terasami do največ 1/2 strešine orientirane na dvoriščno stran in sicer na način, da prevladuje videz klasične simetrične dvokapnice.
– Barve kritin morajo biti bakreno rjave ali opečne barve. Prepovedana je uporaba svetlobo odbijajočih materialov kritine (npr. glazirana kritina).
– Strehe dozidanega in spremljajočega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon in kritina) ali ravna streha.
– Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni, terasami, kubusnimi izzidki, ložami (max. 1 element na eni strešini) na način, da prevladuje videz klasične simetrične dvokapnice.
– Čopi in frčade niso dopustni.
(4) Oblikovanje fasad
– Material: poleg stekla je dopustna kombinacija maksimalno dveh materialov.
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni.
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so večkotni in polkrožni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij (stebrišča, loki ...) in na strehah objektov (frčade ipd.).
– Fasade naj bodo v odtenkih svetlih, toplih, zemeljskih barv ali v beli barvi. Dovoljene so barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade (dodani ali odvzeti kubusi, vhod).
– Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. signalne barve, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, modra, turkizno modra).
(5) Postavitev zunanjih enot naprav
– Naprave za izkoriščanje sončne energije se na strehe postavijo praviloma vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z najmanjšim naklonom se postavijo pod največjim mogočim kotom in najboljšo mogočo orientacijo, praviloma skrite za fasadni venec oziroma morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.
– Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave.
– V primeru postavitve zunanje enote toplotne črpalke na mesto, vidno iz ulice, mora biti le-ta vizualno skrita.
(6) Spremljajoče stavbe
– Tloris pravokotne oblike v razmerju min 1:1,5.
– Orientacija daljše stranice (sleme strehe) v smeri S-J.
– Uporaba materialov in oblikovanje spremljajočih objektov naj izkazuje njegovo pojavno drugačnost. Oblikovno enostaven – nečlenjen objekt v barvah in materialih pod pogoji enakimi kot za stanovanjski objekt, vendar lahko drugačen kot stanovanjski objekt, na podstrešju brez kolenčnega zidu.
– Pogoji za oblikovnost streh so enaki kot pri osnovnem stanovanjskem objektu, le da je dopustna samo dvokapnica. Naklon je lahko tudi nižji, kolikor bi pri objektih velikih dimenzij in ob upoštevanju naklona osnovnega objekta pomenilo višji nestanovanjski objekt od osnovnega.
(7) Uvozi in utrjene površine:
– Zaradi zagotavljanja čim večjega deleža zelenih površin in zaradi različnih velikosti parcel objektov, se utrjene tlakovane površine načrtujejo v najmanjši možni velikosti, ki še izpolnjuje funkcijo – dovoz, parkirišča, manipulativni prostor, dvorišče kmetij.
– Vsaka stanovanjska enota mora imeti najmanj 2 parkirni mesti. Tretje parkirno mesto se zagotovi kot sestavni del hortikulturne ureditve – travne rešetke, leseni tramovi ali drugi površinski materiali kombinirani s površinami trave (razen betonsko satovje), kar velja tudi za vsako nadaljnje PM.
– Dovozi na parcele se asfaltirajo ali tlakujejo v širini najmanj 3,5 m, s poglobljenimi robniki in ustreznimi uvoznimi radiji. Parcele morajo zagotavljati obračanje vozil na parceli objekta, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
– Med javno cesto in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje, razen če upravljavec soglaša z drugačnimi pogoji.
– V primeru dodatne dejavnosti v objektu, morajo biti vse manipulativne in parkirne površine za potrebe dejavnosti na pripadajoči parceli.
(8) Nepozidane in neutrjene površine
– Območje se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi ponikanja meteorne vode kot zaradi privlačnosti prostora.
– Praviloma se ohrani obstoječa drevesa.
– Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov ali preglednostnega trikotnika. Sajenje dreves v varovalnih območij infrastrukture je dopustno pod pogoji, navedenimi v 15. členu tega odloka.
pogoji za nezahtevne in enostavne objekte
(1) Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
1. Majhna stavba (garaža, drvarnica oziroma pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt)
2. Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, vetrolov, manjša drvarnica, savna, zimski vrt)
3. Pomožni objekt v javni rabi (objekt za razsvetljavo, drog, urbana oprema, pomožni cestni objekti)
4. Ograja
5. Mala komunalna čistilna naprava
6. Rezervoar za vodo (samo vkopani)
7. Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
8. Pomožni kmetijsko gozdarski objekt
9. Pomožni komunalni objekt
10. Objekti za akumulacijo vode od tega vodni zbiralnik, bazen za kopanje, grajen ribnik, okrasni bazen
(2) K posameznem osnovnem objektu je dopustna postavitev samo enega objekta iste namembnosti.
(3) Lega in oblikovnost nezahtevnih in enostavnih objektov se izvaja smiselno pod pogoji o legi spremljajoče stavbe, navedenimi v 11. členu in o oblikovnosti spremljajoče stavbe, navedenimi v 12. členu, kolikor ni drugače navedeno v tem členu in pod pogoji OPN, kolikor ta odlok ne določa drugače.
(4) Dopustna je tudi ravna ali zazelenjena streha. Streha nadstreškov in zimskih vrtov je lahko v celoti transparentna.
(5) Lega nezahtevnih in enostavnih objektov na zemljišču
– Lega, velikost in oblikovnost nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so po definiciji stavbe v sklopu posameznih parcel pripadajočim stavbam, morajo izkazovati sekundarno funkcijo – manjši gabariti, oblikovno skromnejše.
– Najbolj izpostavljen del novih nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so po definiciji stavbe in ki so namenjene gospodarjenju (garaža, drvarnica, vrtna lopa, pomožni kmetijsko gozdarski objekt ipd.), mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen enako, kot velja za spremljajoče stavbe, in sicer locirano na gradbeno linijo. Pogoj o legi na gradbeni liniji ne velja za nezahtevne in enostavne objekte, ki so po definiciji stavbe in ki dopolnjujejo funkcijo bivanja (vrtna uta, letna kuhinja, savna, fitnes, zimski vrt, senčnica, nadstrešek, vetrolov ipd.).
– Če so odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od meja sosednjih parcel manjši od odmikov, določenih v drugi alineji tega odstavka tega člena, je treba pridobiti soglasje lastnikov sosednjih parcel.
– Odmik manjši od 2,00 m na meji s prometnico ni dopusten.
– Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče graditi do ali na parcelni meji sosednjega zemljišča v primeru gradnje objekta tudi na sosednjem zemljišču na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjega zemljišča predmetne parcelne meje, razen ob prometnicah.
(6) Ograje:
– Medsoseske ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.
– Odmik ograj od cestišča ne sme biti manjši od 2,00 m.
– Ograje so maksimalne višine 1,50 m, zelene ograje (žive meje) lahko tudi do 2,00 m.
– V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika.
– Masivne zazidane ograje in zasaditev meja s cipresami niso dopustni.
(7) Mesta za zbiranje in odjem smeti (odjemno in zbirno mesto komunalnih odpadkov) se oblikujejo kot del opreme naselja z upoštevanjem tradicionalnega značaja naselja. Postavi se na betonsko podlago, ogradi se z leseno ograjo, ki se lahko zakrije z grmičevjem in ki mora biti višja od zabojnikov. Nadkritje odjemnih in zbirnih mest ni dovoljeno.
pogoji za obstoječe objekte
Za obstoječe objekte veljajo enaki oblikovni pogoji kot za novogradnje po tem odloku, lokacija obstoječe stanovanjske hiše se ohranja.
IV. POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO INFRASTRUKTURO
(1) Zemljišča za gradnjo objektov se priklapljajo na obstoječo infrastrukturo v neposredni bližini (promet, elektrika, vodovod, Tk). Kanalizacijskega omrežja ni.
(2) Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posameznimi infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj. Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Prečkanja cest, uvozov, dvorišč se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo.
(3) Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora znašati odmik dreves od posameznih vodov najmanj 1,50 m, od vodovoda pa najmanj 2,00 m.
(4) Elektro omarice, omarice telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
(5) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD.
(6) Prometne ureditve so prikazane na načrtu 4 grafičnega dela OPPN »Prometne ureditve«.
(7) Potek komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
(1) Dostop do območja se zagotavlja preko obstoječe prometne mreže – iz LC 024031 Krška vas–D. Skopice ob jugu območja in JP 524331 D. Skopice–vas (Ivanšek) ob S območja, ob katerih stoji cestna razsvetljava.
(2) Parkirna mesta za posamezno parcelo in manipulativne površine, namenjene gradnji, se zagotavljajo na parceli, namenjeni gradnji tega objekta upoštevajoč določbe 12. člena tega odloka.
(3) Ob obeh cestah se predvidi se koridor za površine namenjene peš prometu le kot enostranski pločnik.
(4) Nove površine namenjene kolesarskemu prometu niso predvidene.
(5) Prometne ureditve so prikazane na načrtu 4 grafičnega dela OPPN »Prometne ureditve«.
vodovod in hidrantno omrežje
(1) Obstoječi vodovod poteka ob severni strani severne ceste in na jugu območja.
(2) Obstoječi vodovod, ki poteka čez območje, se po potrebi prestavi v infrastrukturni koridor ob južni cesti.
(3) Objekti se priklopijo na obstoječo infrastrukturo. Način in mesto priklopa ter dimenzioniranje se izvedejo pod pogoji upravljavca.
(4) Hidrantno omrežje je možno izvesti s priklopom na primarni vodovod ob severni strani območja OPPN. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno z veljavnimi predpisi.
(5) Potek vodovoda in hidratnega omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
(1) Na širšem območju ni izvedenega javnega kanalizacijskega sistema.
(2) Čiščenje odpadnih vod se izvaja individualno z MČN pod pogojem upravljavca.
(3) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin.
(4) Padavinske vode s streh se odvajajo v lokalni zbiralnik deževnice, ki se lahko uporablja za zalivanje in sanitarno vodo. Odvečne vode se odvajajo v ponikalnice. Pri tem morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in ne bo povzročena škoda tretji osebi.
(5) Odvodnjavanje odpadnih in padavinskih vod je razvidno iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
energetska infrastruktura
(1) Obstoječi elektrovod poteka v severnem strani severne ceste in na jugu območja ob cesti.
(2) Objekti se priklopijo na obstoječo infrastrukturo na TP 20/0,4kV Dolenje Skopice. Način in mesto priklopa ter dimenzioniranje se izvedejo pod pogoji upravljavca. Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko elektro omaric, ki so locirane pod pogoji 15. člena tega odloka.
(3) Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje obnovljivih virov energije. Fotovoltaični sistemi se lahko izvedejo le kot del strehe ali fasade obstoječih objektov.
(4) Potek elektroenergetskega omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
(1) Obstoječi TK in KTV vod potekata ob severnem in južnem robu območja.
(2) Objekti se priključijo na obstoječe omrežje.
(3) Dopustna je gradnja širokopasovnega omrežja in drugih telekomunikacijskih omrežij.
(4) Potek TK in KTV omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
zbiranje in odvoz odpadkov
(1) Zbirno mesto za komunalne odpadke je pri novogradnjah lahko v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto.
(2) Uredi se individualen odvoz komunalnih odpadkov z odjemnih mest ob cesti, ki morajo biti opremljena s posodo za odpad po navodilih upravljavca.
(3) Odjemno mesto za smetnjake se uredi skladno z določili 13. člena tega odloka. Odjemno mesto, kjer so nameščene posode, mora omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov in drugih odpadkov, hkrati pa mora biti dostopno posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
V. PARCELACIJA IN PROSTORSKI UKREPI
parcelacija in prostorski ukrepi
(1) Predvidene parcele objektov so določene glede na potrebe prostora, smiselno upoštevajoč obstoječo strukturo naselja.
(2) Pred gradnjo objektov, ki mejijo na obstoječe ali načrtovane občinske javne ceste ali drugo grajeno javno dobro lokalnega pomena je treba izvesti postopek ureditve meje, parcelacije, nove izmere ali drug postopek s katerim se uredi dejansko stanje in prenese lastništvo občinskih javnih cest ali drugega grajenega javnega dobra lokalnega pomena na občino.
(3) Parcelacija je razvidna iz načrta 6 grafičnega dela OPPN »Parcelacija«.
(4) Posebni prostorski ukrepi niso predvideni.
VI. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NARAVE IN OKOLJA
ohranjanje kulturne dediščine in narave
(1) OPPN v južnem delu posega na območje kulturne dediščine arheološko najdišče Drnovo – Rimska cesta Neviodunum-Siscia (EŠD11069).
(2) Izvesti je potrebno standardne postopke predhodnih arheoloških raziskav – t.j raziskav ob gradnji, ki zajemajo dokumentiranje profila in tlorisa strojnega izkopa s po terensko obdelavo gradiva, na celotnem območju zemeljskega posega. Predhodne arheološke raziskave mora izvesti strokovna ekipa (arheolog, tehnik, po potrebi 1–2 delavca) ob strojni pomoči (planirka). Po potrebi (v primeru detekcije arheoloških arhitekturnih ostankov), se mora na ogroženih delih najdišča izvesti zavarovalna arheološka izkopavanja omejenega obsega stroški tega posega v skladu z veljavno zakonodajo finančno bremenijo investitorja.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja na celotnem območju urejanja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja oziroma lastnika zemljišča oziroma investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(4) Območje obdelave ne posega v zavarovana območja, ekološko pomembna območja, območja Nature 2000, niti na območje naravnih vrednot.
(1) Območje OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov oziroma njihovih varstvenih pasov. Na območju se poplave ne pojavljajo in ni površinskih voda.
(2) Predvideni so predhodni ukrepi za varstvo površinskih voda in podtalnice skladno z veljavno zakonodajo – ustrezen način odvajanja in čiščenja padavinskih in odpadnih vod, lovilci olj in maščob, v primerih, določenih v veljavni zakonodaji, ponikalnice, zbiralnik za vodo.
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Območje stanovanj sodi po veljavnih predpisih med območja III. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in je dovoljena mejna raven hrupa 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi
(3) Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času obratovanja objektov morajo upoštevati veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.
(4) Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise. Območje OPPN sodi v območje I. stopnje varstva pred sevanjem.
(5) Pri osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje, ki svetijo, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja svetlobnega onesnaženja okolja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
(6) Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v občini.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA
obramba in varstvo pred nesrečami
(1) Obramba: Na območju urejanja niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Ukrepi ogroženih območij: Območje obravnave se ne nahaja na ogroženem območju – ne na poplavnem območju, ne na erozijsko ogroženem območju in ne na plazljivem ali plazovitem območju.
(3) Protipotresna varnost: Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za projektni potresni pospešek tal (g) je 0,2. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.
(4) Nevarnost razlitja nevarnih snovi: glede na namenskost stavb se ne predvideva pojavnost tovrstne nevarnosti.
(1) Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov, nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji.
(2) Intervencijske poti se zagotovijo na obstoječih prometnih površinah.
Dostop do javnih površin mora omogočati dostop in uporabo gibalno oviranim osebam skladno s predpisi in dobro prakso.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
etapnost izvedbe prostorske ureditve
Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenih vidikov.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom.
(3) Dopustna je priključitev GP3 in GP4 k obstoječim domačijam ob V in Z meji območja. V tem primeru sega površina za razvoj objekta do parcelne meje, h kateri se priklaplja GP.
zagotavljanje izgradnje infrastrukture
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je z drugimi predpisi drugače določeno.
(2) Podlaga za odmero komunalnega prispevka je program opremljanja, kot velja za širše območje Dolenjih Skopic. Poseben program opremljanja za ta OPPN se ne izdela.
obveznosti udeležencev graditve objektov
Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
dopustni posegi pred izvedbo ureditev
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
vpogled akta in nadzorstvo
(1) OPPN je v času uradnih ur na vpogled na Oddelku za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice.
(2) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedbene pogoje (PIP) v občinskem prostorskem načrtu (OPN).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-4/2015
Brežice, dne 7. decembra 2015
Ivan Molan l.r.
