Vsebina Uradnega lista

Na podlagi prvega odstavka 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, in spr.) ter 13. in 152. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06 in spr.) je Občinski svet Občine Jesenice na 9. redni seji dne 19. 11. 2015 sprejel

Statut občine določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, razen organov občinske uprave, premoženje in financiranje občine, vrsto in vsebino splošnih in posamičnih aktov iz pristojnosti občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših lokalnih samoupravnih skupnostih ter druga vprašanja skupnega pomena v občini.

Občina Jesenice je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO, Uradni list RS, št. 60/94 in spr.).

Občina Jesenice je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati, razpolagati in upravljati z vsemi vrstami premoženja.

Sedež občine je na Jesenicah, Cesta železarjev 6.

Občino Jesenice predstavlja in zastopa župan.

Občina ima svoj grb in zastavo, katerih oblika, vsebina in uporaba se določijo z odlokom.

Občina ima svoj občinski praznik in spominski dan. Praznik občine in spominski dan sta določena s posebnim odlokom, ki ureja njuno zunanjo pojavnost in način obeleževanja.

Občina ima žig, ki je okrogle oblike in vsebuje označbo (grb) ter ime občine. Žig ima ob zgornjem robu napis Občina Jesenice, ob spodnjem robu naziv organa občine – Občinski svet, Nadzorni odbor, Občinska volilna komisija oziroma naziv ožjega dela občine. V sredini žiga je grb občine. Žigi so oštevilčeni. Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s svojim aktom.

Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade. Vrste nagrad in priznanj ter njihova vsebina in način podelitve se določijo s posebnim odlokom.

Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.

Občani uresničujejo svoje interese v občini preko organov občine, ki jih volijo na podlagi neposredne, splošne in enake volilne pravice, na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem.

Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom ali z ljudsko iniciativo.

Območje občine obsega mesto Jesenice z naselji Sava, Podmežakla, Plavž, Podkočna ter naselja Koroška Bela, Slovenski Javornik, Blejska Dobrava, Hrušica, Javorniški Rovt, Kočna, Lipce, Planina pod Golico, Plavški Rovt, Potoki in Prihodi. Način obeleževanja meje občine določi občinski svet z odlokom.

Območje občine se lahko spremeni z zakonom, po postopku, ki ga določa zakon.

Na območju občine so ustanovljene krajevne skupnosti. Pravni status, organizacija, naloge in način delovanja krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom in drugimi splošnimi pravnimi akti občine.

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom ali splošnim aktom občine, zlasti pa:

– pripravlja in sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte,

– pripravlja in sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna,

– pripravlja in sprejema občinski razvojni program in druge strategije razvoja občine,

– načrtuje prostorski razvoj in sprejema prostorske akte občine,

– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,

– določi način in pogoje ravnanja s premoženjem občine,

– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,

– sklepa pogodbe v premoženjsko–pravnih poslih, v katere vstopa,

– spremlja in analizira gospodarska gibanja v občini,

– sprejema akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj vseh dejavnosti gospodarstva v občini,

– oblikuje davčno politiko iz izvirne pristojnosti občine, ki pospešuje gospodarski razvoj,

– sodeluje s fizičnimi in pravnimi osebami, ki delujejo na področju gospodarstva, in v okviru pristojnosti in nalog občine pomaga pri razreševanju gospodarskih problemov v Občini Jesenice, kadar je to smotrno in možno,

– izvaja aktivno vlogo soupravljavca v javnih zavodih, agencijah in gospodarskih družbah, kjer je udeležena s kapitalom,

– zagotavlja pogoje in pospešuje razvoj obrtništva in podjetništva,

– zagotavlja pogoje in pospešuje ter ohranja razvoj kmetijstva in razvoj podeželja,

– zagotavlja pogoje in pospešuje razvoj gostinstva in turizma,

– organizira lokalno razvojno koalicijo,

– pridobiva finančna sredstva iz kohezijske politike EU za sofinanciranje investicij javnega pomena,

– z investiranjem javnih sredstev zagotavlja pogoje za razvoj gospodarstva oziroma gospodarskih subjektov,

– lahko ustanovi ali soustanovi javne zavode za posamezno področje,

– spodbuja razvoj demografsko ogroženih območij oziroma območij s posebnimi strukturnimi problemi,

Občina pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov z:

– odkupom primernih zemljišč in

– izvedbo potrebne infrastrukture na teh zemljiščih za potrebe razvoja gospodarstva.

– določa namembnost urbanega prostora,

– v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov,

– ugotavlja javni interes v primeru razlastitve za potrebe občine,

– vodi evidenco nepremičnin in drugega premoženja v lasti občine,

– gospodari s stavbnimi zemljišči in določa pogoje za njihovo uporabo,

– v skladu z zakonom upravlja javno dobro,

– sprejema in uresničuje stanovanjski program občine,

– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini in se vključuje v stanovanjski trg,

– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov,

– sodeluje z državo, javnimi zavodi in javnimi skladi, ki sofinancirajo stanovanjsko gradnjo,

– zdravstvenega varstva na primarni ravni,

– varstva in vzgoje predšolskih otrok,

– primarnega izobraževanja,

– izobraževanja odraslih ter vseživljenjskega učenja,

– socialnega varstva otrok in družine,

– socialnega varstva materialno ogroženih, ostarelih, invalidov in drugih ranljivih skupin prebivalstva,

– knjižnično dejavnost,

– muzejsko in gledališko dejavnost,

– dejavnosti na področju športa in rekreacije,

– mladinsko dejavnost,

– aktivne politike zaposlovanja,

– drugo vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko-dokumentacijsko in kulturno dejavnost,

Občina zagotavlja in pospešuje te dejavnosti tako, da:

– ustanavlja vzgojno-izobraževalne, kulturne, mladinske, zdravstvene in športne zavode, ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,

– zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih zmožnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

– sodeluje z zavodi s področja zdravstva, kulture, vzgoje in izobraževanja, mladinske dejavnosti ter športa, katerih ustanoviteljica je država,

– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih,

– ustvarja pogoje za vseživljenjsko učenje ter ostale oblike izobraževanja,

– ustvarja pogoje za uresničevanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja (izvajanje programov javnih del),

– sodeluje s centrom za socialno delo,

– omogoča izvajanje in dostopnost kulturnih, mladinskih, športnih, preventivnih ter socialno-varstvenih programov,

– skrbi za kulturno dediščino na svojem področju in zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,

– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe in aktivnosti občine,

– sodeluje z vladnimi in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na navedenih področjih,

– v okviru svojih pristojnosti določa obvezne in izbirne lokalne javne službe,

– določa obliko zagotavljanja in način opravljanja lokalnih javnih služb,

– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,

– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

– gradi in vzdržuje lokalno komunalno infrastrukturo,

V tem okviru občina skrbi za:

– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,

– ravnanje z odpadki in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,

– graditev in vzdrževanje komunalnih in energetskih objektov,

– urejanje lokalnega mestnega potniškega prometa,

– racionalno rabo energije in drugih naravnih virov,

– organizacijo in opravljanje pokopališke in pogrebne službe,

– občinske ceste, ulice in javne poti,

– površine za pešce in kolesarje,

– parkovne površine, obcestne zelenice in drevorede,

– igrišča za šport in rekreacijo ter druge športne objekte in naprave v lasti občine,

– otroška igrišča,

– objekte na področju kulture,

– objekte na področju vzgoje in izobraževanja,

– javne parkirne prostore,

– objekte in opremo za varovanje in reševanje,

– gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč,

– izvaja naloge, ki jih določajo predpisi s področja varstva okolja,

– spremlja stanje na teh področjih in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,

– sodeluje s pristojnimi inšpekcijami in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,

– skrbi za varstvo pred nalezljivimi boleznimi,

– organizira reševalno pomoč v požarih,

– organizira in izvaja druge ukrepe za varstvo pred požarom,

– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje v primeru elementarnih in drugih nesreč,

– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremo in izvajanje požarne varnosti in sredstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– ustanavlja javne zavode s področja zaščite in reševanja,

– organizira in usposablja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč,

– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito in spremlja njihovo delo,

– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev,

– odpravlja posledice naravnih in drugih nesreč,

– pripravlja in izvaja preventivne ukrepe za preprečevanje posledic naravnih in drugih nesreč,

– ureja sistem zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu z zakonodajo,

– spremlja nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,

– zagotavlja elektronske komunikacije za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikativnim sistemom,

– načrtuje in izvaja zaščitne ukrepe,

– izdela oceno ogroženosti ter načrt zaščite in reševanja,

– organizira, razvija ter vodi osebno in vzajemno zaščito,

– organizira, vodi in izvaja zaščito, reševanje in pomoč na območju občine,

– določa, organizira in opremlja organe, enote, službe Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,

– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč,

– določa in izvaja programe usposabljanja občinskega pomena,

– usklajuje načrte in druge priprave za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo,

– organizira občinsko redarstvo in občinsko inšpekcijo,

– ureja promet v občini in predpisuje prometno ureditev,

– opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov občine in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

– določa prekrške in denarne globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

– izvaja nadzor nad javnimi prireditvami,

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.

Člani občinskega sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji.

Občina Jesenice ima volilno komisijo kot samostojni organ, ki v skladu z zakonom skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter za varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

Občina Jesenice ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon oziroma drug na zakonu temelječ predpis.

Delo organov občine je javno.

Organi občine obveščajo javnost o svojem delu in načinu poslovanja ter o uresničevanju pravic strank ter drugih vprašanjih, ki zanimajo javnost, preko svojih publikacij, občinskega glasila ter drugih javnih medijev, preko svetovnega spleta, na novinarskih konferencah ali na drug primeren način.

Javnost dela se zagotavlja tudi z objavo splošnih aktov občine na spletni strani Občine Jesenice ter z navzočnostjo predstavnikov medijev in drugih zainteresiranih oseb na javnih sejah organov občine. Občina zagotavlja pogoje, ki omogočajo prisotnost zainteresiranih oseb na javnih sejah organov občine.

Pri dajanju obvestil morajo organi občine spoštovati predpise, ki določajo tajnost podatkov ali njihovih posameznih delov, kakor tudi predpise o dostopu do informacij javnega značaja. Obvestila morajo biti pripravljena tako, da varujejo ugled strank in drugih udeležencev v postopku.

Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam, v skladu z zakonom.

Organi občine zagotavljajo uporabnikom dostop do splošnih informacij o upravnih storitvah in drugih javnih storitvah. Organi občine dajejo splošne informacije o načinu poslovanja organov pri odločanju in izdajanju potrdil ter pojasnila v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in pravnih koristi fizičnih in pravnih oseb.

Organi občine obravnavajo predloge, pripombe, vprašanja, kritike ter pohvale strank in so dolžni odgovoriti na vloge strank na način in v rokih, kot jih določajo predpisi, ki urejajo upravno poslovanje občine, predvidoma v 15 (petnajstih) dneh od prejema vloge.

Na vložene peticije so organi občine dolžni odgovoriti v 30 (tridesetih) dneh od prejema.

Če zadeva, ki jo vodijo organi občine, nima narave informacije javnega značaja, imajo stranke in druge osebe pravico do vpogleda v zadevo, če verjetno izkažejo pravni interes v zadevi.

Občinski svet je najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:

– sprejema statut občine ter druge splošne akte občine,

– sprejema poslovnik za svoje delo,

– sprejema prostorske načrte,

– sprejema občinski razvojni program, druge strateške in izvedbene razvojne dokumente in druge razvojne načrte,

– sprejema občinski proračun, rebalans proračuna, spremembe proračuna in zaključni račun,

– na predlog župana s splošnim aktom ustanovi občinsko upravo ter določi njene naloge in notranjo organizacijo,

– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja organe skupne občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,

– nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,

– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,

– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,

– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,

– v skladu z zakonom odloča o ravnanju s stvarnim premoženjem v lasti občine,

– odloča o višini in obsegu najema posojila, dajanju poroštev ter izdaji soglasij k zadolževanju občine,

– razpisuje referendum,

– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, kakor tudi merila za sejnine članov svetov krajevnih skupnosti,

– določa vrste in način izvajanja lokalnih javnih služb,

– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,

– imenuje in razrešuje člane organov občine,

– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,

– sprejme odlok in program ter letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se lahko opravlja kot javna služba,

– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,

– odloča o drugih zadevah, ki jih določa veljavna zakonodaja.

Občinski svet Občine Jesenice ima 28 (osemindvajset) članov. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

Občinski svet dela in odloča na sejah. Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, vendar pa jih mora sklicati najmanj štirikrat na leto. Župan za vodenje seje občinskega sveta lahko pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.

Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.

Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Glas je opredeljen, če se glasi »ZA« ali »PROTI«.

Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. Župan o izvrševanju odločitev poroča občinskemu svetu najmanj trimesečno.

Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.

Seje občinskega sveta so javne. Javnost dela občinskega sveta se zagotavlja v skladu z določili tega statuta. Če to terja javni interes, lahko občinski svet sklene, da se javnost izključi. Postopek za izključitev javnosti opredeljuje poslovnik občinskega sveta.

Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.

Občinski svet ustanavlja tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa: statutarno-pravno komisijo, odbor za proračun in finance, odbor za družbene dejavnosti, odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe ter odbor za okolje in prostor ter gospodarjenje z nepremičninami. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov. V tem primeru imenuje občinski svet izmed svojih članov več kot polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta.

Delovna telesa ustanovi občinski svet za proučevanje posameznih področij, za pripravo strokovnih podlag za odločitve, ki jih sprejema občinski svet na teh področjih, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov splošnih in posamičnih pravnih aktov, ki jih sprejema občinski svet.

Občinski svet lahko ustanovi začasna delovna telesa, ki v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo posamezne zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu svoja mnenja in predloge v zvezi z obravnavano zadevo. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge.

Način dela občasnih delovnih teles, razmerja med njimi ter razmerja med njimi in drugimi organi občine določi občinski svet v skladu z zakonom ter določili statuta in poslovnika občinskega sveta.

Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen.

Nadzorni odbor v skladu z zakonom:

– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

– opravlja nadzor nad vodenjem poslov občine,

– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,

– ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev,

– opravlja druge naloge, če tako določa zakon.

Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti finančnega poslovanja občinskih organov, občinske uprave, krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij, katerih ustanovitelj je občina, ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna.

Za izvajanje z zakonom in tem statutom določenih nalog opravlja nadzorni odbor naslednje naloge nadzorovanja:

– proučevanje pravnih predpisov in aktov, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe,

– pregledovanje listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige),

– ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnosti in namenskosti porabe sredstev in njihov učinek glede na opredeljen cilj,

– priprava nadzorstvenega poročila s priporočili in predlogi,

– obravnavanje pripomb strank v postopku,

– obveščanje občinskega sveta in župana in predlaganje ukrepov iz njihove pristojnosti,

– obveščanje nadzorovane osebe oziroma njenih organov,

– prijava suma storitve prekrška ali kaznivega dejanja pristojnemu organu,

– druge naloge v skladu z določili tega statuta.

Nadzorni odbor ima 7 (sedem) članov. Člane nadzornega odbora imenuje in razrešuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora so imenovani z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta.

Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. (šesto) stopnjo strokovne izobrazbe, priporočene so izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja, lahko pa tudi z drugih področij.

Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, na predlog najmanj 8 (osmih) članov občinskega sveta. Predlogu mora biti predloženo kandidatovo pisno soglasje h kandidaturi.

Nadzorni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika nadzornega odbora in njegovega namestnika.

Predsednik predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine ter organi uporabnikov proračunskih sredstev, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora, organizira delo in strokovno pomoč ter pripravlja in vodi seje.

Funkcija člana nadzornega odbora ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana, člana sveta krajevne skupnosti, član nadzornega odbora pa tudi ne more biti javni uslužbenec v občinski upravi Občine Jesenice ali član poslovodstva organizacije, ki je uporabnik proračunskih sredstev.

Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi pravna oseba, katere zakonitost in pravilnost poslovanja ugotavlja nadzorni odbor. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je treba navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.

O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.

Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določila zakona, ki urejajo predčasno prenehanje funkcije župana in člana občinskega sveta.

Razrešitev člana nadzornega odbora opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem, ko člana nadzornega odbora z ugotovitvenim sklepom razreši občinski svet.

Občinski svet je dolžan imenovati nadomestnega člana nadzornega odbora v 60 (šestdesetih) dneh po opravljeni razrešitvi. Nadomestnemu članu nadzornega odbora preneha članstvo v nadzornem odboru z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadomestnega člana imenoval.

Nadzorni odbor z dvotretjinsko večino vseh članov sprejme poslovnik o svojem delu.

S poslovnikom podrobneje določi organizacijo dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov nadzornega odbora pri opravljanju nadzora, postopek nadzora, način odločanja, dokumentacijo in evidentiranje dela nadzornega odbora, če tega ne opredeljuje ta statut.

Nadzorni odbor sprejme letni program dela. Letni program dela vsebuje najmanj navedbo nadzorovanih oseb oziroma aktivnosti, ki bodo predmet nadzora, obseg nadzora, cilje nadzora ter potrebne vire sredstev za obdobje enega proračunskega leta. Z letnim programom dela nadzorni odbor seznani občinski svet in župana.

Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

Nadzori, ki jih opravlja nadzorni odbor, so lahko redni ali izredni. Redni nadzori se opravijo v skladu z letnim programom dela, izredni nadzori pa so tisti, ki niso opredeljeni v letnem programu in se opravijo na podlagi sklepov, ki jih naknadno sprejme nadzorni odbor.

Glede na obseg nadzora so nadzori lahko celoviti, delni ali ponovni. Glede na zahtevnost so nadzori zelo zahtevni, zahtevni in manj zahtevni.

Občinski svet ali župan lahko zaprosita, da nadzorni odbor opravi nadzor pri uporabniku proračunskih sredstev. Nadzorni odbor je dolžan te predloge oziroma zaprosila obravnavati. O svoji odločitvi glede izvedbe ali neizvedbe nadzora po zaprosilu je dolžan obvestiti predlagatelja.

Nadzor se začne s sklepom o izvedbi nadzora, ki ga sprejme nadzorni odbor.

Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati identifikacijo nadzorovane osebe, njene odgovorne osebe, predmet, obseg, cilj in čas nadzora ter tudi člane nadzornega odbora, ki bodo nadzor izvedli.

Sklep o izvedbi nadzora se obvezno vroči nadzorovani osebi. Od dne vročitve sklepa o izvedbi nadzora nadzorovani osebi do dne začetka izvajanja nadzora mora preteči najmanj 10 (deset) dni.

Člani nadzornega odbora, ki so zadolženi za izvedbo posameznega nadzora, pripravijo načrt izvedbe nadzora, ugotovitve, ocene in mnenja ter osnutke in predloge poročil o opravljenih rednih in izrednih nadzorih.

Člani nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, imajo pravico od nadzorovanih oseb zahtevati vse podatke, ki so jim potrebni za izvedbo zaupanih nalog. Nadzorovane osebe so zahtevane podatke dolžne dati.

V postopku nadzorovanja je nadzorovana oseba dolžna predložiti nadzornemu odboru vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku ter odgovarjati na ugotovitve in priporočila nadzornega odbora.

Zahtevane podatke in dokumentacijo je nadzorovana oseba dolžna predložiti nadzornemu odboru v roku 10 (deset) dni od prejema zahteve za dokumentacijo. Ta rok se na prošnjo nadzorovane osebe lahko podaljša.

Nadzorovana oseba lahko že pred izdajo osnutka poročila izvede ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, če je to časovno, tehnično in organizacijsko mogoče. Nadzorovana oseba je v postopku nadzorovanja upravičena nadzornemu odboru izraziti svoja mnenja in ugovarjati njegovim ugotovitvam.

Po opravljenem pregledu pripravijo člani nadzornega odbora, ki so zadolženi za nadzor, osnutek poročila.

Osnutek poročila sprejme nadzorni odbor in ga posreduje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku 15 (petnajst) dni od prejema osnutka poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. V enakem roku lahko predloži tudi poročilo o izvedbi ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

Člani nadzornega odbora, ki so opravljali nadzor, se morajo o navedbah nadzorovane osebe opredeliti in svojo odločitev obrazložiti v končnem poročilu.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih sprejme končno poročilo s priporočili in predlogi.

Končno poročilo mora vsebovati obvezne sestavine, ki jih na podlagi zakona predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo.

Končno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu.

Nadzorni odbor o posameznih zadevah lahko izda tudi mnenje. Mnenje lahko izda na lastno pobudo ali na predlog občinskega sveta, župana ali posameznega uporabnika javnih sredstev.

Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane osebe, ki so določene s poslovnikom nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15 (petnajstih) dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.

Občinski svet, župan in pristojni organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati končna poročila in izdana mnenja nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

Nadzorovana oseba, v poslovanju katere so bile razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti, mora nadzornemu odboru predložiti poročilo o odpravljanju razkritih nepravilnosti in smotrnosti (odzivno poročilo). Odzivno poročilo mora biti obvezno v pisni obliki. Rok za izdajo odzivnega poročila je 90 (devetdeset) dni od dne prejema končnega poročila nadzornega odbora.

V odzivnem poročilu nadzorovana oseba navede, na kakšen način je upoštevala ugotovitve, mnenja in priporočila nadzornega odbora ter sprejete popravljalne ukrepe.

Nadzorovana oseba lahko pri pripravi odzivnega poročila pridobi mnenje neodvisne strokovne službe (neodvisnega strokovnjaka).

Če nadzorovana oseba ugotovitev, mnenj in priporočil nadzornega odbora ni upoštevala in popravljalnih ukrepov ni uvedla, je dolžna ta dejstva v odzivnem poročilu navesti in ustrezno strokovno obrazložiti.

Nadzorovana oseba ni dolžna predložiti odzivnega poročila, če je že pred izdajo končnega poročila izvedla ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in o tem obvestila nadzorni odbor.

Delo nadzornega odbora je javno. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so kot take opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

Članom nadzornega odbora pripada nagrada za njihovo delo. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo nagrajevanje članov občinskega sveta. Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu. Višina potrebnih sredstev se opredeli s finančnim načrtom, pripravljenim na podlagi letnega programa dela.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec oziroma strokovna organizacija, ki jo na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.

Občino predstavlja in zastopa župan. Mandatna doba župana traja štiri leta.

Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina lahko največ tri podžupane. Podžupane imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta.

Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti.

V primeru odsotnosti ali zadržanosti župana ga nadomešča tisti podžupan, ki ga določi župan. Če ga ne določi, nadomešča župana najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in druge naloge, za katere ga župan pooblasti.

Nadomeščanje župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ne vpliva na funkcijo podžupana kot člana občinskega sveta. V tem primeru podžupan, ki nadomešča župana, ohrani pravico do posvetovanja in glasovanja na sejah občinskega sveta in sejah njegovih delovnih teles.

V soglasju z županom se lahko eden ali več podžupanov odloči, da bodo funkcijo opravljali poklicno.

Razloge za predčasno prenehanje mandata župana oziroma njegovo razrešitev ureja zakon.

Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja s sklepom ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa.

Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo.

Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov za predčasno prenehanje mandata župana.

Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.

Podžupanu preneha funkcija podžupana, če mu preneha mandat člana občinskega sveta.

Podžupanu preneha funkcija podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.

V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do izvolitve novega župana podžupan. Kadar ima občina več podžupanov, opravlja funkcijo župana do izvolitve novega župana tisti podžupan, ki ga določi župan.

Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo.

V funkciji župana je podžupan (oziroma drug član občinskega sveta) tudi izvrševalec proračuna za tekoče proračunsko leto.

Podžupan oziroma drug član občinskega sveta, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovanja pri odločitvah, ki jih sprejema občinski svet oziroma njegova delovna telesa.

Župan predstavlja in zastopa občino.

Poleg tega župan predvsem:

– predlaga občinskemu svetu v sprejem statut in druge splošne ter posamične pravne akte občine iz pristojnosti občinskega sveta,

– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,

– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, spremembe proračuna oziroma rebalans proračuna,

– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,

– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,

– v skladu z zakonom izvršuje ravnanja s premoženjem občine,

– predlaga ustanovitev organov skupne občinske uprave in njihovega delovnega področja,

– določi notranjo organizacijo občinske uprave in njene naloge,

– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi pogodb o zaposlitvi zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,

– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave,

– imenuje in razrešuje vodje organov skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,

– odloča o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine na drugi stopnji,

– opravlja druge zadeve, ki jih določa veljavna zakonodaja.

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:

– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami in uresničevanju zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,

– sprejme načrt zaščite in reševanja in vodi zaščito, reševanje in pomoč,

– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči, ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,

– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,

– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje, nima pa pravice glasovanja. Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah občinskega sveta, drugih organov občine, na sejah odborov in komisij občinskega sveta, na sejah kolegija političnih strank in na sejah svetov krajevnih skupnosti, nima pa pravice glasovanja.

Organi iz prejšnjega odstavka tega člena so dolžni župana vabiti na svoje seje, če ni sam sklicatelj.

Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko župan imenuje posebne komisije in druge strokovne organe občine.

Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti ter za opravljanje nalog, ki z zakonom ali drugim predpisom v pristojnosti posebnih komisij.

Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. To so krajevne skupnosti Blejska Dobrava, Hrušica, Plavž, Planina pod Golico, Podmežakla, Sava, Slovenski Javornik-Koroška Bela. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.

Sedež krajevne skupnosti je določen s statutom občine. Dve ali več krajevnih skupnosti imata lahko sedež na istem naslovu:

– krajevna skupnost Blejska Dobrava: Blejska Dobrava 44, 4273 Blejska Dobrava

– krajevna skupnost Hrušica: Hrušica 55a, 4276 Hrušica

– krajevna skupnost Plavž: Cesta Cirila Tavčarja 3b, 4270 Jesenice

– krajevna skupnost Planina pod Golico: Planina pod Golico 31, 4270 Planina pod Golico

– krajevna skupnost Podmežakla: Mencingerjeva 1, 4270 Jesenice

– krajevna skupnost Sava: Pod gozdom 2, 4270 Jesenice

– krajevna skupnost Slovenski Javornik-Koroška Bela: Borisa Kidriča 37c, 4270 Jesenice.

Grafične priloge, ki natančno označujejo meje krajevnih skupnosti, so sestavni del tega statuta.

Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor krajanov ali 100 prebivalcev dela občine, po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.

Krajevno skupnost ustanovi, ukine ali spremeni njeno območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju krajevne skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila krajevna skupnost.

Krajevna skupnost sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini.

Naloge krajevnih skupnosti so:

– na področju komunalnih javnih služb spremljajo stanje ter opozarjajo pristojne organe občine na potrebne ukrepe za zagotavljanje primernih življenjskih pogojev občanov,

– seznanjajo pristojne organe občine s problemi in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja ter aktivno sodelujejo s pristojnimi organi pri reševanju problemov in potreb prebivalcev krajevne skupnosti,

– na področju družbenih dejavnosti sodelujejo s socialnimi službami, vzgojno varstvenimi, zdravstvenimi, kulturnimi in športnimi organizacijami, organizirajo sosedske pomoči in vzpodbujajo društvene dejavnosti,

– opravljajo določene naloge, ki se nanašajo na zaščito in reševanje, v skladu s pooblastili in zadolžitvami župana ali drugega pristojnega organa občine,

– po navodilih pristojnih organov opravljajo naloge pri pripravi in izvedbi volitev in referendumov ter zborov občanov,

– dajejo pobude in predloge za uresničevanje drugih skupnih interesov občanov v posamezni krajevni skupnosti,

– opravljajo druge naloge, ki jih določi občinski svet ali župan.

Podrobneje se naloge, ki jih izvajajo krajevne skupnosti, in način njihovega izvajanja določijo z odlokom.

Predstavniški organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti ima 7 članov, razen svet krajevne skupnosti Plavž, ki ima 9 članov.

Svet krajevne skupnosti odloča v vseh zadevah v okviru nalog, ki jih opravlja krajevna skupnost.

Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.

Redne volitve v svet krajevne skupnosti se opravijo istočasno z rednimi volitvami v občinski svet.

Nadomestne volitve v svet krajevne skupnosti se opravijo, ko preneha mandat najmanj tretjini članov sveta krajevne skupnosti.

Volitve v svet krajevne skupnosti vodijo in izvajajo občinska volilna komisija in volilne komisije krajevnih skupnosti, ki jih imenujejo sveti krajevnih skupnosti.

Svet krajevne skupnosti ima predvsem naslednje naloge in pristojnosti:

– predlaga občinskemu svetu, županu in občinski upravi odločitve, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti,

– obravnava zadeve iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na krajevno skupnost,

– sprejema predlog finančnega načrta krajevne skupnosti,

– obravnava in sprejema predloge občanov in drugih oseb, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti, ter jih posreduje pristojnim v reševanje,

– sodeluje z društvi in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na območju krajevne skupnosti,

– na krajevno primeren način obvešča občane o svojem delu in drugih zadevah, pomembnih za krajevno skupnost,

– sodeluje pri organizaciji in izvedbi programov in aktivnosti, ki se izvajajo na območju krajevne skupnosti,

– v skladu z zakonom o gostinstvu daje mnenja v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov,

– predlaga pogoje za zagotavljanje prometne varnosti na območju krajevne skupnosti,

– oblikuje pobude za spremembo prostorskih aktov ter jih posredujejo pristojnim organom občine,

– izvaja druge naloge na podlagi odločitev pristojnih organov občine.

Pri uresničevanju svojih nalog in skupnih interesov sveti krajevnih skupnosti medsebojno sodelujejo in usklajujejo svoje aktivnosti.

Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja in zastopa krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta, skrbi za ustrezno sodelovanje z županom, občinskim svetom in službami občinske uprave, ter opravlja druge naloge, za katere ga zadolži ali pooblasti občinski svet oziroma župan.

Predsednik sveta krajevne skupnosti je v okviru svojih pooblastil odgovoren za finančno poslovanje krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta krajevne skupnosti, nima pa pravice glasovanja.

Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta krajevne skupnosti.

Za delovanje sveta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe tega statuta in poslovnika občinskega sveta.

Občinski svet lahko pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na območje krajevne skupnosti, pridobi mnenje sveta krajevne skupnosti. Če svet krajevne skupnosti ne poda mnenja v 15 (petnajstih) dneh od prejema zaprosila, odloči občinski svet po svoji presoji.

Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če s statutom ali posebnim predpisom ni drugače določeno.

Svet krajevne skupnosti za obravnavo posameznih vprašanj lahko skliče zbor krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.

Poleg sveta krajevne skupnosti kot predstavniškega organa krajevne skupnosti se lahko prebivalci krajevne skupnosti, glede na izražen interes, organizirajo tudi v drugih neformalnih oblikah povezovanja in združevanja.

Tako organizirani dajejo svetu krajevne skupnosti in občini pripombe in predloge, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno delovanje ter na delovanje lokalne skupnosti.

Organizacijsko-tehnična in administrativna dela v zvezi z delom svetov krajevnih skupnosti, kot tudi druge naloge za potrebe krajevnih skupnosti, opravljajo sodelavci za krajevne skupnosti. Sodelavci za krajevne skupnosti so v delovnem razmerju pri občinski upravi občine in za svoje delo odgovarjajo županu in direktorju občinske uprave.

Sodelavci za krajevne skupnosti so dolžni izvrševati sklepe in navodila sveta krajevne skupnosti in odredbe predsednika sveta krajevne skupnosti v skladu z zakonom, statutom in ostalimi splošnimi ali posamičnimi akti občine.

Delovanje krajevne skupnosti se financira iz naslednjih virov:

– iz proračuna občine,

– iz prostovoljnih prispevkov občanov in drugih sponzorjev in donatorjev,

– iz drugih virov, v skladu z zakonom in drugimi splošnimi akti.

Financiranje krajevnih skupnosti ureja zakon.

Sredstva za izvajanje nalog krajevne skupnosti se v občinskem proračunu zagotovijo ločeno po posameznih krajevnih skupnostih.

Krajevna skupnost je dolžna pripraviti predlog finančnega načrta za naslednje leto v roku, ki ga za to za vse proračunske porabnike določi župan.

Predlog finančnega načrta mora biti sestavljen v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, in v skladu z navodili za pripravo proračuna, ki jih izda pristojna služba občinske uprave.

Predlog finančnega načrta sprejme svet krajevne skupnosti. Predlog finančnega načrta z obrazložitvijo nato posreduje krajevna skupnost direktorju občinske uprave in za finance pristojnemu organu občinske uprave.

Pristojni organ občinske uprave pregleda prispele predloge finančnih načrtov krajevnih skupnosti in predlaga potrebne uskladitve s predlogom proračuna občine. Po posvetovanju s krajevno skupnostjo župan oblikuje dokončni predlog finančnega načrta posamezne krajevne skupnosti in ga vključi v predlog proračuna občine. Finančni načrt krajevne skupnosti je sestavni del proračuna občine.

Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.

Pravni posli, ki jih sklene ožji del občine brez predhodnega soglasja župana, so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben za izvrševanje občinskega proračuna, določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene ožji del občine, veljavni brez predhodnega soglasja župana.

Naloge, ki jih krajevne skupnosti izvajajo v imenu in na račun občine, se financirajo iz občinskega proračuna.

Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje organi krajevne skupnosti, zagotavlja občina.

Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih organov, ki jih ne izvajajo sodelavci za krajevne skupnosti, zagotavlja občinska uprava.

Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.

Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora ali dvotretjinske večine članov sveta krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:

– če ne izvršuje nalog, ki so mu zaupane v skladu s tem statutom, oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,

– če se po najmanj trikratnem sklicu sveta krajevne skupnosti v obdobju šestih mesecev svet krajevne skupnosti ne sestane na sklepčni seji,

– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občinskega proračuna ali drugimi dohodki, oziroma da so bila sredstva, ki so bila dodeljena krajevni skupnosti, uporabljena nenamensko.

Ob razpustitvi sveta krajevne skupnosti občinski svet razpiše predčasne volitve v svet krajevne skupnosti. Do izvolitve novih organov krajevne skupnosti opravlja naloge sveta krajevne skupnosti župan.

Neposredne oblike odločanja občanov pri odločanju v občini so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Občani na zboru občanov:

– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, imena občine, sedeža občine ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,

– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev krajevnih skupnosti oziroma za spremembo njihovih območij,

– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

– dajejo predloge organom občine v zvezi z varovanjem življenjskega okolja,

– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor,

– razpravljajo o delu organov občine,

– obravnavajo in oblikujejo mnenja in stališča v drugih zadevah, za katere tako določa zakon, ta statut ali drug splošni akt občine,

– obravnavajo in oblikujejo mnenja in stališča v drugih zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo ob sklicu zbora krajanov za posamezen del občine.

Odločitve, predloge, stališča in pobude zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost zadeva sodi, dolžni obravnavati in pri izvajanju nalog upoštevati. Kolikor pristojni občinski organ meni, da pobud, predlogov in stališč, sprejetih na zboru občanov, ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezni del. Za posamezen del se šteje ena krajevna skupnost, eno naselje, več krajevnih skupnosti ali več naselij.

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na pobudo sveta krajevne skupnosti.

Zbor občanov skliče župan tudi na zahtevo najmanj 5 (pet) odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 (pet) odstotkov volivcev v tej skupnosti.

Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora biti pisna in obrazložena. Zahtevi mora biti priložen seznam občanov, ki imajo volilno pravico in ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njegov podpis.

Župan skliče zbor občanov v 30 (tridesetih) dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

Župan s sklepom zavrne zahtevo za sklic zbora občanov, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Obrazložen sklep se vroči pobudniku zahteve oziroma prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.

Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje, kraj zbora občanov, čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

Sklic zbora občanov se objavi na oglasni deski občine, oglasni deski krajevne skupnosti ter v sredstvih javnega obveščanja najmanj 10 (deset) dni pred dnem sklica zbora občanov.

Zbor občanov vodi župan, od njega pooblaščeni podžupan ali predsednik sveta krajevne skupnosti. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

Zbor občanov v krajevni skupnosti, ki ima manj kot 1000 prebivalcev, je sklepčen, če na zboru sodeluje najmanj 5 (pet) odstotkov volivcev, v krajevni skupnosti, ki ima več kot 1000 (tisoč) prebivalcev, pa je zbor občanov sklepčen, če na zboru sodeluje najmanj 50 (petdeset) volivcev.

Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.

Na začetku zasedanja zbora občanov se ugotovi sklepčnost zbora občanov ter koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve. O poteku zbora občanov se vodi zapisnik. Z rezultati zbora občanov se seznani občinski svet in župana. Rezultati se objavijo na krajevno običajen način.

Kadar zbor občanov občine ali njenega posameznega dela obravnava pobude ali se izjavlja oziroma na referendumu odloča o statusnih vprašanjih ali o uvedbi samoprispevka, pa zbor občanov zaradi prenizke udeležbe ne more odločati ali pa je pobuda na zboru občanov zavrnjena, se lahko izjavljanje oziroma odločanje o tem vprašanju ponovi po preteku enega leta, razen če zakon ne določa drugače.

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu, spremembi proračuna, rebalansu proračuna in zaključnem računu občine, ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

Občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

Občinski svet lahko o splošnem aktu razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Postopek se določi s poslovnikom občinskega sveta.

Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 (pet) odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali ta statut.

Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma v 15 (petnajstih) dneh po sprejemu splošnega akta občine.

Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

Če je sprejeti splošni akt ali so njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 100 (sto) volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.

Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v 8 (osmih) dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v 8 (osmih) dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.

Pobudnik lahko v 8 (osmih) dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. Župan določi način dajanja podpore.

Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.

Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v roku 30 (trideset) dni, s svojim podpisom podprlo najmanj 5 (pet) odstotkov volivcev v občini.

Občinski svet razpiše referendum v 15 (petnajstih) dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v 15 (petnajstih) dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno sodno presojo take zahteve.

Referendum se izvede najprej 30 (trideset) in najkasneje 45 (petinštirideset) dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo, oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu, tako da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.

Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.

15 (petnajst) dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v sredstvih javnega obveščanja ter v prostorih občine in krajevnih skupnostih.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti, da se ugotovi volja občanov. Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.

Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi, zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje organov občine.

Najmanj 5 (pet) odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prvega odstavka tega člena in postopka s pobudo se smiselno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. Če se zadeva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v 1 (enem) mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.

Občinska uprava je organizirana v občinskem uradu, ki ima posamezne notranje organizacijske enote. Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave z odlokom določi občinski svet na predlog župana.

Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi občine, ki je podlaga za razporeditev delavcev na ustrezna delovna mesta, izda župan.

Občinski svet na predlog župana lahko odloči, da v skladu z zakonom ustanovi z drugimi občinami enega ali več organov skupne občinske uprave. Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi z odlokom, ki ga na skupen predlog županov v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic.

Delo občinske uprave neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Župan lahko pooblasti direktorja občinske uprave za podpisovanje določenih aktov poslovanja. Direktor občinske uprave je za svoje delo odgovoren županu.

Občinska uprava izvršuje splošne in posamične pravne akte, ki jih sprejmeta občinski svet in župan.

Organi občinske uprave odločajo o pravicah in dolžnostih ter pravnih koristih fizičnih in pravnih oseb v upravnih zadevah v upravnem postopku.

O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava.

Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje predpisov o splošnem upravnem postopku in za vodenje evidenc o upravnih stvareh.

O pritožbi zoper odločbo, ki jo je na prvi stopnji izdala občinska uprava v upravni zadevi iz občinske pristojnosti, in o pritožbi zoper odločbo, ko jo je izdal nosilec javnega pooblastila na podlagi predpisa občinskega sveta, odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posamične akte organa skupne občinske uprave odloča župan tiste občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

Pooblaščena uradna oseba v občinski upravi ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v upravnem postopku ter sodelovati v drugih ne-upravnih – pravno poslovnih razmerjih, v katere vstopa občina, če:

– je v zadevi, v kateri teče postopek, stranka, soupravičenec, sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke, družbenik zasebne družbe,

– je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec s to osebo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v zunajzakonski skupnosti,

– je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njegovega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca,

– teče postopek v upravni zadevi na drugi stopnji – če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju,

– so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti,

– zakon tako določa.

O izločitvi direktorja občinske uprave in uradnih oseb v občinski upravi odloča župan.

O izločitvi župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

O izločitvi uradnih oseb nosilca javnega pooblastila odloča župan.

Določbe prejšnjega člena o izločitvi se smiselno uporabljajo tudi za člane občinskega sveta, odborov in komisij pri občinskem svetu, za člane nadzornega odbora in člane drugih organov občine.

Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakonov, ki urejajo posamezna delovna področja, z aktom o ustanovitvi.

Z aktom o ustanovitvi organa so imenovani tudi člani tega organa ter določene njegove naloge, pristojnosti, njihov mandat in način delovanja.

Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom, in javnih služb, ki jih kot takšne določi sama.

Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotovi javne službe, ki so določene z zakonom. Občina lahko v skladu z zakonom, kot izbirne javne službe zagotovi gospodarske javne službe tudi na drugih področjih.

Občina organizira negospodarske javne službe na naslednjih področjih:

– osnovnošolsko izobraževanje,

– predšolska vzgoja in varstvo otrok,

– glasbena vzgoja,

– izobraževanje odraslih,

– osnovno zdravstvo,

– lekarniška dejavnost,

– socialno varstvene storitve,

– knjižničarstvo,

– muzejska dejavnost,

– gledališka dejavnost,

– športna dejavnost,

– mladinska dejavnost,

– druge negospodarske javne službe, za katere tako določa zakon.

Občina kot gospodarsko ali negospodarsko javno službo lahko določi tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarske, socialne in ekološke funkcije občine.

Občinski svet z odlokom določi vrsto posameznih javnih služb ter način in obliko njihovega izvajanja.

Občinski svet lahko za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne pristojnosti občine podeli javno pooblastilo javnemu podjetju, javnemu zavodu, javni agenciji, javnemu skladu, drugi pravni osebi ali posamezniku, če se s tem omogoči učinkovitejše in smotrnejše opravljanje nalog, zlasti, če se v celoti ali pretežno financirajo s plačili uporabnikov.

Pri izvajanju javnega pooblastila imajo nosilci pravice in dolžnosti občinske uprave.

Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti ustanovi javno službo tudi v okviru zaokroženih oskrbovalnih, izobraževalnih, informacijskih in drugih sistemov z drugimi občinami.

Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb ustanovijo občinski sveti udeleženih občin skupni organ, ki ga sestavljajo župani.

Akt o ustanovitvi skupnega organa določa naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitev stroškov med občinami.

Premoženje občine sestavljajo finančno in stvarno premoženje v lasti občine.

O ravnanju s stvarnim in finančnim premoženjem občine odloča občinski svet v skladu z zakonom.

Odločitev o pravnem poslu, katerega predmet je ravnanje s stvarnim in finančnim premoženjem občine, sprejme župan, ki pravni posel tudi sklene.

Odločitev o ustanovitvi ali ukinitvi naravnega javnega dobra sprejme občinski svet. Odločitev o ustanovitvi ali ukinitvi grajenega javnega dobra sprejme občinski svet.

S prostimi denarnimi sredstvi občine na računih upravlja župan.

Letni načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja z občinskim finančnim in stvarnim premoženjem ob izvedbi postopka sprejemanja proračuna sprejme občinski svet na predlog župana.

Župan v roku 30 (trideset) dni od uveljavitve proračuna uskladi letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja s sprejetim proračunom.

Med izvrševanjem proračuna lahko občinski svet na predlog župana spremeni ali dopolni letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem.

Nepremično premoženje občine se lahko odsvoji brezplačno le, če je pridobitelj oseba javnega prava, razen javnega podjetja, in se s tem zasleduje javni interes.

Nepremično premoženje se lahko pridobi brezplačno, razen, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino, glede na koristi brezplačne pridobitve.

Občina se financira iz lastnih prihodkov, prihodkov občine, ki so določeni s posebnimi predpisi, sredstev države, prihodkov od premoženja, sofinanciranj ter drugih prihodkov (pristojbine, nadomestila, odškodnine, druge dajatve). Prihodki pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.

Financiranje občine natančneje določa odlok o proračunu občine za vsako tekoče leto, ki ga na predlog župana sprejme občinski svet.

Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.

Odlok o proračunu določa obseg prejemkov in obseg izdatkov, postopke za izvrševanje proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na nivoju občine.

Postopek sprejemanja proračuna uredi občinski svet v poslovniku občinskega sveta.

Proračunska poraba mora biti usklajena s prejemki in temeljiti na letnem programu posameznih dejavnosti.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. Občina lahko prevzema obveznosti in izplačuje sredstva proračuna v breme proračuna tekočega leta samo za namen in do višine, ki sta določena s proračunom, in če so za to izpolnjeni vsi z zakonom in drugimi predpisi določeni pogoji.

V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Skladno z veljavno zakonodajo se namen, višina ter uporaba sredstev rezerve določijo v odloku o proračunu.

O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave in o uporabi sredstev obvešča občinski svet s pisnimi poročili.

O uporabi sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, ki je določena z odlokom o proračunu, odloča občinski svet.

Neposredni uporabniki občinskega proračuna so organi občine in krajevne skupnosti.

Posredni uporabniki občinskega proračuna so občinski skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je občina.

Letni programi dela in finančni načrti občinskih gospodarskih in negospodarskih javnih služb ter krajevnih skupnosti morajo biti na osnovi veljavne zakonodaje vsebinsko, finančno in časovno usklajeni s proračunom občine.

Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se funkcije in naloge občine začasno financirajo na podlagi proračuna za preteklo leto. Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor.

Če proračun ni sprejet v dodatnem roku treh mesecev začasnega financiranja, se začasno financiranje občine lahko podaljša s sklepom občinskega sveta na predlog župana.

Za izvrševanje proračuna je pristojen župan. Župan odgovarja za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi.

Župan lahko s pooblastilom prenese posamezna upravičenja za izvrševanje proračuna na druge osebe. Za izvrševanje proračuna lahko pooblasti zaposlene v občinski upravi in podžupane. Oseba, ki je v postopku izvrševanja proračuna pooblaščena za izdajo odredb za plačilo, je odredbodajalec.

Za izvrševanje dela proračuna, ki se nanaša na sredstva, ki so namenjena za delovanje krajevne skupnosti, je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti.

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prejemki ter predvideni in doseženi izdatki občine za preteklo leto. Za sestavo in sprejem zaključnega računa se uporabljajo določbe zakona.

Občina se lahko dolgoročno zadolži na podlagi odloka o proračunu, pod pogoji, ki jih določa zakon.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine. O soglasju odloča občinski svet.

Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, do višine, ki jo določa zakon. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine. O dajanju poroštev odloča občinski svet.

Finančno poslovanje izvršuje finančno-računovodska služba občine. Delo finančno-računovodske službe nadzorujejo direktor občinske uprave in nadzorni odbor.

Splošni akti občine so statut občine, poslovnik za delo občinskega sveta, odloki, pravilniki in navodila. Občinski svet sprejema tudi prostorske akte in druge načrte razvoja občine, proračun in zaključni račun kot posebne vrste splošnih aktov.

Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik za delo občinskega sveta.

Statut je temeljni splošni akt občine. Določa namen, temeljna načela, organizacijo in način delovanja lokalne skupnosti kot pravne osebe.

Statut sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

S poslovnikom se ureja organizacija in način dela občinskega sveta, postopek za sprejem pravnih aktov iz pristojnosti občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta

Poslovnik sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov občinskega sveta.

Z odlokom občina v skladu z zakonom ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja javne službe ter ureja druge zadeve, za katere tako določa zakon.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

Če ima pravilnik naravo splošnega akta izvršilne narave, ga sprejme občinski svet občine.

Če tako določa zakon, lahko župan s pravilnikom kot splošnim aktom uredi posamezna vprašanja delovanja občinske uprave.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb splošnih aktov iz pristojnosti občine.

S proračunom občine se razporedijo vsi prejemki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. Občinski proračun se sprejme po postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

Kadar ne sprejme drugega splošnega ali posamičnega akta, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko po svoji naravi splošni ali posamični pravni akt.

Statut, odloki in drugi splošni pravni akti občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih določeno drugače.

V Uradnem listu Republike Slovenije se objavijo tudi posamični pravni akti, za katere tako določa zakon oziroma za katere tako odloči občinski svet.

Interni akti organizacije in delovanja občinske uprave se objavijo na oglasni deski občine in začnejo veljati naslednji dan po objavi, če v njih ni določeno drugače.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti države ter na podlagi javnih pooblastil.

Premoženjsko-pravna razmerja, v katere vstopa občina kot enakopravni subjekt, na temelju svobodne volje strank, in za katerih kršitev je določena premoženjska sankcija, občina ureja po pravilih civilnega prava, v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.

Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastil ali soglasja občine, posega v njene pravice.

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko župan sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

Občina pri uresničevanju skupnih nalog lahko sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Občina lahko v sodelovanju z drugimi občinami združuje sredstva in ustanovi skupne organe, organe skupne občinske uprave, ustanovi in upravlja javne sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove.

Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov povezuje v združenja.

Statut sprejema občinski svet po postopku, kot ga določata zakon in poslovnik občinskega sveta. Postopek za sprejem sprememb in dopolnitev statuta je enak kot za sprejem statuta.

V primeru nejasnosti določil statuta daje njihovo obvezno tolmačenje občinski svet, na predlog statutarno-pravne komisije.

Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati Statut Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06 in spr.) in statuti krajevnih skupnosti. Organi občine so dolžni uskladiti veljavne predpise občine s tem statutom v enem letu po njegovi uveljavitvi.

Ta statut začne veljati 15 (petnajst) dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 101/2015 z dne 23. 12. 2015

4030. Statut Občine Jesenice, stran 13040.