Na podlagi 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 z vsemi spremembami in dopolnitvami), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 z vsemi spremembami in dopolnitvami), 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 55/07, 122/08, 45/10, 36/12 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 49/2013) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 9. redni seji dne 16. 12. 2015 sprejel
o proračunu Občine Kranjska Gora za leto 2016
S tem odlokom se za proračun Občine Kranjska Gora za leto 2016 (v nadaljevanju: proračun) določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.
Proračun Občine Kranjska Gora za leto 2016 sestavljajo:
– splošni del, to so bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja,
– posebni del proračuna, to je finančni načrt občine in
– načrt razvojnih programov,
sprejema pa se na nivoju kontov.
V bilanci prihodkov in odhodkov so na strani prihodkov izkazani načrtovani davčni prihodki, nedavčni prihodki, kapitalski prihodki, prejete donacije in transferni prihodki občine. Na strani odhodkov so izkazani planirani tekoči odhodki, tekoči transferi, investicijski odhodki in investicijski transferi.
V računu finančnih terjatev in naložb so planirana vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev ter dana posojila in povečanje kapitalskih deležev.
V računu financiranja se izkazuje zadolževanje občine in odplačevanje dolgov, ki je povezano s financiranjem salda bilance prihodkov in odhodkov.
V finančnem načrtu so izkazani odhodki neposrednega uporabnika proračuna po področjih funkcionalne klasifikacije javnofinančnih izdatkov, v prilogi pa tudi finančni načrt neposrednih uporabnikov občinskega proračuna na podlagi predpisane programske klasifikacije proračuna. Neposredni uporabniki občinskega proračuna so občinska uprava, krajevne skupnosti in občinski organi: občinski svet, nadzorni odbor in župan.
2. VIŠINA IN SESTAVA PRORAČUNA
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 7.633.116 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 7.030.810 |
70 | DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) | 4.924.070 |
| 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK | 3.100.000 |
| 703 DAVKI NA PREMOŽENJE | 1.147.060 |
| 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE | 677.010 |
| 706 DRUGI DAVKI | 0 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) | 2.106.740 |
| 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA | 1.833.030 |
| 711 TAKSE IN PRISTOJBINE | 4.000 |
| 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI | 34.000 |
| 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV | 77.000 |
| 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI | 158.710 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) | 100.000 |
| 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV | 0 |
| 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG | 0 |
| 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV | 100.000 |
73 | PREJETE DONACIJE (730+731) | 0 |
| 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV | 0 |
| 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE | 0 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) | 502.306 |
| 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ | 490.694 |
| 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE | 11.612 |
78 | PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) | 0 |
| 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE | 0 |
| 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ | 0 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 8.913.982 |
40 | TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) | 2.423.323 |
| 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM | 385.578 |
| 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST | 61.610 |
| 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE | 1.906.135 |
| 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI | 0 |
| 409 REZERVE | 70.000 |
41 | TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) | 3.197.700 |
| 410 SUBVENCIJE | 155.000 |
| 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM | 1.147.954 |
| 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM | 526.975 |
| 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI | 1.367.771 |
| 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO | 0 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI (420) | 2.679.954 |
| 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV | 2.679.954 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) | 613.005 |
| 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM | 468.898 |
| 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM | 144.107 |
III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.–II.) | –1.280.866 |
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
75 IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 0 |
| 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 0 |
| 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
| 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE | 0 |
44 V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) | 0 |
| 440 DANA POSOJILA | 0 |
| 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB | 0 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.) | 0 |
C. RAČUN FINANCIRANJA |
50 VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | 0 |
| 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE | 0 |
55 VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550) | 0 |
| 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA | 0 |
IX. | POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) – (II.+V.+VIII.) | –1.280.866 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII. – VIII.) | 0 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | 1.280.866 |
| STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA | 1.280.866 |
| – OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA | |
Proračunski primanjkljaj bo pokrit iz ocenjenih presežkov preteklih let.
3. CILJI IN NAČELA PRORAČUNA
V proračunu so zagotovljena sredstva za izvajanje programov, opredeljenih v posebnem delu proračuna.
Občina Kranjska Gora v letu 2016 razpolaga s sredstvi, ki bodo vplačana v njen proračun do konca leta. Sredstva proračuna za leto 2016 se nakazujejo proračunskim porabnikom do konca proračunskega leta, to je do 31. 12. 2016.
V proračunu se izkazujejo vsi prejemki, ki pripadajo občini ali jih ustvarijo neposredni uporabniki proračuna in vsi izdatki občine oziroma neposrednih uporabnikov proračuna za posamezne namene.
Vsi prejemki proračuna so namenjeni pokrivanju vseh izdatkov proračuna, razen prejemkov, ki so kot namenska sredstva določena z Zakonom o javnih financah, Zakonom o izvrševanju proračuna RS ali drugo področno zakonodajo.
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem odstavku 43. člena ZJF (donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj), tudi naslednji prihodki:
1. prihodki od požarne takse,
2. prihodki od turistične takse,
3. prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov,
4. prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
5. prihodki iz naslova takse za vzdrževanje gozdnih cest,
6. prihodki od počitniške dejavnosti,
7. prihodki od prodaje občinskega premoženja,
8. prihodki od najemnin komunalne infrastrukture,
9. prejemki iz državnega proračuna in drugih virov za določene namene,
10. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo,
11. sredstva unovčenih bančnih garancij in zavarovanj.
Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, razen sredstva, ki jih neposredni uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun za tekoče leto. Za obseg prenesenih sredstev se povečata obseg sredstev v finančnem načrtu uporabnika, na katerega se nanašajo.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun.
Sredstva se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov in v odvisnosti od dinamike nastajanja obveznosti in možnosti pokrivanja stroškov z lastnimi prihodki, če ni v zakonu, posebnem aktu občine, splošnem delu proračuna ali s pogodbo med občino in posrednim uporabnikom drugače določeno.
Sredstva za plače, prispevke delodajalca in osebne prejemke delavcev občinske uprave in delavcev v javnih zavodih se zagotavljajo po merilih in na način, kot je določeno v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, v skladu s kolektivno pogodbo in v skladu z zakonom.
Neposredni in posredni uporabniki proračuna, ki se financirajo iz občinskega proračuna, obračunavajo amortizacijo v skladu z zakonom.
Sredstva, ki jih posredni proračunski uporabniki dosežejo z lastno dejavnostjo, se uporabljajo za pokrivanje dejavnosti posrednega proračunskega uporabnika, investicijskega vzdrževanja in investicij, v skladu s sprejetim finančnim načrtom, če ni z zakonom ali odlokom drugače določeno.
Drugi prejemniki proračunskih sredstev prejmejo proračunska sredstva na osnovi pogodbe, sklenjene na podlagi javnega razpisa, odločbe, sklepa občinskega sveta in sklepa ali odredbe župana.
Sredstva, ki se dodelijo na podlagi javnih razpisov, dodeljuje s sklepom župan. Na sklep župana pritožba ni možna.
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
Proračunski uporabniki smejo v imenu občine prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se uporabijo za plačevanje že opravljenih storitev in dobav. Dogovarjanje predplačil je možno le v soglasju z županom in z vrsto finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje obveznosti v postopkih javnih naročil.
S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, banke in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe.
Občinska uprava lahko zahteva, da mu posredni uporabniki občinskega proračuna, pred deponiranjem prostih denarnih sredstev pri bankah ponudijo denarna sredstva, če je to treba zaradi zagotavljanja likvidnostnih sredstev oziroma za izvrševanje občinskega proračuna.
Pravne osebe, v katerih ima občina najmanj 15-odstotni delež v kapitalu, morajo najpozneje v 180 dneh po koncu poslovnega leta, vendar najmanj 30 dni pred objavo sklica seje skupščine predložiti občinski upravi gradivo za sejo skupščine in vsa revizijska poročila ter poročila nadzornih organov za preteklo poslovno leto.
Občinski svet se lahko na predlog župana odloči za nakup delnic ali deleža v gospodarski družbi, če so za nakup zagotovljena sredstva v proračunu in če se s tem zaščitijo občinski interesi.
Župan lahko na prošnjo dolžnika ob primernem zavarovanju in obrestovanju odloži plačilo, dovoli obročno plačilo dolga dolžnika ali spremeni predvideno dinamiko plačila dolga, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika.
Župan lahko zahteva takojšnje plačilo celotnega dolga, katerega plačilo je odloženo, če eden izmed obrokov ni pravočasno plačan.
Župan lahko odpiše ali delno odpiše plačilo dolga največ do skupne višine 1.000EUR, če bi bili stroški izterjave v nesorazmerju z višino terjatve.
Kot dolgovi se po zakonu o javnih financah ne štejejo dolgovi do države oziroma občine iz naslova obveznih dajatev.
13. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, oziroma od njega pooblaščena oseba. Občinska uprava mora redno mesečno spremljati izvrševanje proračuna in o tem obveščati župana. Računovodsko finančna služba kontrolira in odgovarja za formalno pravilnost nalogov in odredb, za usklajenost izplačil z višino in namenom porabe, za zakonitost in upravičenost porabe pa odgovarjajo delavci občinske uprave, zadolženi za likvidacijo dokumentov za posamezna področja.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije se lahko oblikujejo največ v višini 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan
Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacij se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika proračuna.
V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna, ki se določa s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. Proračunska rezerva se v letu 2016 oblikuje v višini 20.000 €.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah do višine 120.000 € župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z aktom o proračunu, odloča občinski svet s posebnim odlokom.
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih določa ta odlok in Zakon o javnih financah, upoštevaje strukturo predloga proračuna. Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja ni dovoljeno.
Ne glede na prvi odstavek tega člena župan lahko prerazporedi proračunska sredstva tako, da spremeni namen in višino sredstev, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva zagotovljena. Med izvrševanjem proračuna se lahko s sklepom župana o prerazporeditvi odpre nov konto ali nova proračunska postavka, če pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti.
O prerazporeditvi proračunskih sredstev na ravni štirimestnih kontov iz drugega odstavka tega člena mora župan poročati občinskemu svetu vsakih šest mesecev.
Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika samostojno poveča vrednost projekta iz načrta razvojnih programov največ do 20 % vrednosti projekta in mora o tem poročati občinskemu svetu.
O povečanju vrednosti projekta nad 20 % odloča občinski svet.
Projekti, ki niso uvrščeni v načrt razvojnega programa tekočega leta in se jim zaključek financiranja zaradi prenosa plačil iz predhodnega leta prestavi v tekoče leto, se v 30 dneh od uveljavitve proračuna brez soglasja občinskega sveta uvrstijo v načrt razvojnega programa tekočega leta.
Novi projekti se lahko uvrstijo v načrt razvojnega programa tekočega leta samo na podlagi odločitve občinskega sveta.
Vso investicijsko dokumentacijo za projekte, vključene v načrt razvojnih programov, sprejema župan.
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica pride iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev se lahko sklene samo v skladu s predpisi o javnem naročanju.
Vsako izplačilo iz proračuna mora imeti za podlago listine, s katerimi se ugotavljata obveznost in višina izplačila.
Posredni uporabniki proračuna so dolžni sprejeti in predložiti finančne načrte najpozneje v 30 dneh po sprejetju občinskega proračuna.
Finančni načrt posrednega uporabnika mora biti v skladu s sprejetim proračunom.
V finančnem načrtu se prikaže realizacija za leto 2014, ocena realizacije za leto 2015 in plan za leto 2016 z indeksi primerjav plana za leto 2016 na obe predhodni leti.
Posredni uporabniki proračuna so dolžni do 28. 2. 2016 občini predložiti poročila o delu, zaključne račune za leto 2015 in realizacijo finančnega načrta 2015.
Neposredni uporabniki pripravijo zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predložijo županu do 28. februarja tekočega leta.
Posredni uporabniki občinskega proračuna morajo predložiti letno poročilo za preteklo leto skupaj z obrazložitvami županu do 28. februarja tekočega leta.
Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance do 31. marca tekočega leta.
Župan predloži predlog zaključnega računa za preteklo leto občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.
Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v tridesetih dneh po njegovem sprejemu.
Premoženjsko bilanco občine za preteklo leto, ki vključuje tudi premoženjske bilance posrednih uporabnikov proračunskih sredstev, predloži občinska uprava do 30. aprila Ministrstvu za finance.
21. člen
Nadzorni odbor opravlja nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov glede na namen, obseg, dinamiko in smotrnostjo porabe sredstev proračuna.
Če se pri proračunskem nadzoru ugotovi, da se sredstva ne uporabljajo za namene, za katere so bila dodeljena, odbor zahteva, da se ta sredstva vrnejo v proračun ter o tem obvesti občinski svet.
Za zakonitost, upravičenosti in namembnost porabe sredstev zavodov oziroma drugih porabnikov proračuna odgovarjajo direktorji oziroma predstojniki in vodja računovodstva pri zavodu oziroma drugem porabniku proračuna.
Na zahtevo občinske uprave so posredni oziroma drugi porabniki proračuna dolžni predložiti podatke za analizo porabe proračunskih sredstev.
Če porabniki proračunskih sredstev ne ravnajo v skladu z določili tega odloka, jim lahko župan delno ali v celoti začasno ustavi financiranje. Župan o tem poroča občinskemu svetu, le ta pa lahko dokončno ustavi financiranje.
22. člen
Zadolževanje občine je možno na način in v skladu s 85. členom zakona o javnih financah ter v okvirih, ki so določeni v splošnem delu proračuna.
Občina se v letu 2016 ne bo zadolževala in ne bo izdala poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnega podjetja, zato se le ti v letu 2016 ne morejo zadolževati.
7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
Kolikor bo v letu 2016 potrebno začasno financiranje občine, se za čas začasnega financiranja uporablja ta odlok in sklep o začasnem financiranju, ki ga izda župan.
Župan v juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Poročilo mora vsebovati podatke, ki jih določa zakon o javnih financah.
26. člen
Splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov so sestavni dela tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 410-003/2015-2
Kranjska Gora, dne 17. decembra 2015
Janez Hrovat l.r.
