Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. decembra 2015.
Št. 003-02-10/2015-6
Ljubljana, dne 23. decembra 2015
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA (ZDIJZ-E)
1. člen
V Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US) se v 1. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L št. 41 z dne 14. 2. 2003, str. 26) in Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L št. 345 z dne 31. 12. 2003, str. 90), zadnjič spremenjena z Direktivo 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L št. 175 z dne 27. 6. 2013, str. 1).«.
Za tretjim odstavkom 3.a člena se dodajo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(4) Izraz strojno berljiva oblika pomeni, da so podatki ali metapodatki strukturirani tako, da lahko programske aplikacije z lahkoto določajo, prepoznajo in izločajo določene podatke, vključno s posameznimi dejanskimi navedbami in njihovo notranjo strukturo.
(5) Izraz odprti podatek pomeni, da je podatek v datotečnem formatu, katerega struktura je določena v dogovorjenih odprtih standardih, ki jih je sprejela organizacija za standarde in ki se lahko uporabijo ter implementirajo brez tehničnih omejitev. Poleg tega je prosto dostopen ter na voljo za uporabo in razširjanje brez omejitev po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, razen navedbe avtorstva ali vira.
(6) Izraz formalni odprti standard pomeni standard, ki je javno dostopen, brez omejitev uporabe in natančno opredeljuje zahteve za zagotavljanje interoperabilnosti programske opreme in je določen v pisni obliki ter ga ministrstvo, pristojno za upravo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), objavi na nacionalnem portalu odprtih podatkov.
(7) Izraz metapodatek pomeni informacije, ki opisujejo zbirko podatkov in storitve v zvezi s podatki ter omogočajo njihovo iskanje, evidentiranje in uporabo.«.
Drugi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv ali se hrani v lastni hrambi v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja po tem zakonu. Za dostop do arhivskega gradiva iz prejšnjega stavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive, za ponovno uporabo tega gradiva pa določbe tega zakona.«.
5.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(izjeme v zvezi s postopki in varovanje tajnosti vira)
(1) Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku.
(2) Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi Banka Slovenije, organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniški nadzor, ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor, če je nadzorni postopek še v teku. Ko je postopek nadzora zaključen, organ lahko zavrne dostop ali njeno ponovno uporabo tudi, če bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali če bi to resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, ki je vodila postopek.
(3) Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira.«.
Za 6.a členom se dodata nova 6.b in 6.c člen, ki se glasita:
(ponovna uporaba informacij muzejev in knjižnic)
(1) Ne glede na določbo 3. točke šestega odstavka 6. člena tega zakona muzeji po zakonu, ki ureja varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: muzeji) in knjižnice po zakonu, ki ureja knjižničarstvo (v nadaljnjem besedilu: knjižnice), omogočajo ponovno uporabo informacij javnega značaja, na katerih nobena oseba ni imetnik pravic intelektualne lastnine.
(2) Kadar so muzeji in knjižnice sami imetniki pravic intelektualne lastnine na zahtevani informaciji javnega značaja, morajo omogočati njeno ponovno uporabo, če jo sami ponovno uporabljajo ali če so ponovno uporabo omogočili vsaj enemu prosilcu.
(3) Šteje se, da je nesorazmeren napor iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona podan predvsem, kadar je informacija javnega značaja v postopku strokovne obdelave, restavriranja, digitalizacije v okviru celotnih fondov ali večjih sklopov gradiva ali je zaradi poškodovanosti izvirnika ni mogoče uporabljati.
(4) Za ponovno uporabo informacij javnega značaja muzejev in knjižnic se uporabljajo splošne določbe tega zakona o ponovni uporabi, če ta zakon ne določa drugače.
(ponovna uporaba arhivskega gradiva)
(1) Za ponovno uporabo arhivskega gradiva se, kolikor ta zakon ne določa drugače, uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo knjižnice in muzeji, če se zahteva za ponovno uporabo nanaša na arhivsko gradivo:
– ki je v skladu z zakonom, ki ureja arhive, prosto dostopno javnosti,
– na katerem ni pravic intelektualne lastnine tretjih oseb in
– ki ga hrani arhiv v okviru izvajanja javne službe ali je v skladu z zakonom, ki ureja arhive, v lastnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: arhivsko gradivo).
(2) Ne glede na določbe šestega odstavka 6. člena tega zakona se ponovna uporaba arhivskega gradiva lahko zavrne iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku.«.
V 7. členu se besedi »prejšnjega člena« nadomestita z besedilom »5.a ali 6. člena tega zakona«.
Drugi odstavek 8. člena se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »prvega in drugega odstavka tega člena« nadomesti z besedama »prejšnjega odstavka«.
V prvem odstavku 10. člena se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
| »4. | dokumentacijo na področju javnih naročil ter javnih razpisov za dodelitev sredstev, subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega ali občinskih proračunov;«. |
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če za določeno področje obstaja nacionalni namenski portal, organi informacije objavijo na tem portalu.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ob objavi predloga predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: akta), se z namenom zagotavljanja transparentnosti postopka sprejemanja akta posreduje v svetovni splet tudi osebno ime in naziv zunanjega strokovnjaka ali firmo in naslov pravne osebe, ki je sodelovala pri pripravi akta.«.
V prvem odstavku 10.a člena se tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– tistih poslovnih subjektov iz prve alineje drugega odstavka 1.a člena tega zakona, v katerih je delež oseb javnega prava v osnovnem kapitalu ali upravljavskih pravicah, posamično ali skupaj 100 %.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Organ, pristojen za javna plačila, posreduje v svetovni splet informacije javnega značaja o transakcijah, opravljenih s strani posrednih ali neposrednih proračunskih uporabnikov in registriranih zavezancev iz prvega odstavka tega člena, z izjemo transakcij v dobro ali breme podračunov, namenjenih za plačevanje in razporejanje davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev, in sicer:
– datum transakcije,
– znesek in valuta transakcije,
– račun, naziv ali firma in sedež prejemnika v dobro, razen če je prejemnik fizična oseba,
– če je iz kode namena razvidno, da se izplačilo nanaša na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve in je prejemnik fizična oseba, se objavijo podatki iz plačilne transakcije, ki se nahajajo v polju naziv in kraj prebivanja prejemnika,
– namen plačila.«.
V šestem odstavku se za besedo »objavo« doda besedilo »računa,«.
Enajsti odstavek se spremeni tako, da glasi:
»(11) Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava posreduje v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, informacije javnega značaja iz prvega odstavka 6.a člena tega zakona, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve, razen višine posameznih izplačil in računa pravne osebe, v roku petih dni od sklenitve posla. Informacije morajo biti na spletnih straneh poslovnega subjekta objavljene tri leta od sklenitve posla. Če navedenih poslov poslovni subjekt ni sklenil, mora v svetovni splet posredovati informacijo, da tovrstnih poslov ni sklenil.«.
V dvanajstem odstavku se na koncu doda stavek, ki se glasi: »Informacije morajo biti na spletni strani poslovnega subjekta stalno dostopne in jih je treba ob vsaki spremembi, v roku petih dni od nastanka spremembe, z njo uskladiti, razen informacij o skupni višini neto izplačanih prejemkov v preteklem letu, ki se objavijo najpozneje do 15. februarja tekočega leta za preteklo leto.«.
Za dvanajstim odstavkom se doda novi trinajsti odstavek, ki se glasi:
»(13) Določbe tega člena ne veljajo za Slovensko obveščevalno – varnostno agencijo.«.
Za 10.a členom se doda nov 10.b člen, ki se glasi:
(zagotavljanje odprtih podatkov za ponovno uporabo)
(1) Organi praviloma omogočajo ponovno uporabo informacij javnega značaja preko posredovanja v svetovni splet z objavo v odprtih formatih, ki upoštevajo formalne odprte standarde, v strojno berljivi obliki, skupaj z metapodatki, razen kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka.
(2) Organi na nacionalnem portalu odprtih podatkov javnega sektorja (v nadaljnjem besedilu: nacionalni portal), ki ga vodi ministrstvo, objavijo seznam vseh zbirk podatkov iz svoje pristojnosti z metapodatki ter zbirke odprtih podatkov ali povezave na spletne strani, kjer so zbirke odprtih podatkov objavljene. Za objavo zbirk odprtih podatkov se uporabljajo določbe prejšnjega odstavka.
(3) Podatke, objavljene na nacionalnem portalu, lahko kdorkoli ponovno uporablja v pridobitne ali druge namene brezplačno, pod pogoji, da se:
– ponovna uporaba podatkov izvaja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in
– ob vsaki ponovni uporabi navede vir podatkov, ki je na nacionalnem portalu odprtih podatkov naveden ob podatkih za ponovno uporabo.«.
V 11. členu se besedilo »7. točke prvega odstavka prejšnjega člena« nadomesti z besedilom »4. in 7. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona«.
Naslov 1. podpoglavja se spremeni tako, da se glasi: »1. Ustna zahteva za dostop ali ponovno uporabo informacije javnega značaja«.
V prvem odstavku 14. člena se besedilo »podatke iz prvega ali šestega odstavka 6. člena« nadomesti z besedilom »varovane podatke iz 5.a ali 6. člena«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ta člen se ne uporablja v postopku z zahtevo za ponovno uporabo informacij muzejev in knjižnic ter arhivskega gradiva.«.
Naslov 2. podpoglavja se spremeni tako, da se glasi: »2. Pisna zahteva za dostop ali ponovno uporabo informacije javnega značaja«.
V prvem odstavku 15. člena se za besedo »značaja« doda besedilo »ali njeno ponovno uporabo«.
V prvem odstavku 16. člena se za besedo »značaja« doda besedilo »ali njeno ponovno uporabo«.
V četrtem odstavku 17. člena se v 3. točki črta besedilo »(pridobitni oziroma nepridobitni namen)«.
22. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek.
(2) Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo.
(3) O zahtevi za ponovno uporabo organ odloči s pisno odločbo. Če je edini pogoj ponovne uporabe navedba vira, organ ne glede na prejšnji stavek o tem napravi zgolj uradni zaznamek.
(4) Če so zahtevane informacije na spletu dostopne in na voljo za ponovno uporabo v odprtem formatu in v strojno berljivi obliki, skupaj z objavljenimi pogoji za ponovno uporabo, organ prosilca napoti na ustrezno mesto in o tem napravi uradni zaznamek. Ne glede na to lahko prosilec zahteva ponovno uporabo pod drugačnimi pogoji od tistih, ki jih je organ navedel ob podatkih.
(5) Zavrnilna odločba mora poleg ostalih sestavin vsebovati tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena, ter pouk o pravnem sredstvu.
(6) Če organ zahtevo delno ali v celoti zavrne na podlagi 2. točke šestega odstavka 6. člena tega zakona, mora v odločbi navesti osebo, ki razpolaga s pravicami intelektualne lastnine ali vsaj navesti osebo, od katere je organ pridobil svoj obseg pravic intelektualne lastnine.
(7) Prejšnji odstavek se ne uporablja za muzeje, knjižnice in arhive, kadar s tem podatkom ne razpolagajo.
(8) Če organ v roku iz 23. člena tega zakona ne omogoči prosilcu dostopa do informacije ali njene ponovne uporabe in če tudi ne izda in ne vroči prosilcu pisne odločbe po drugem ali tretjem odstavku tega člena, se šteje, da je zahtevo zavrnil.«.
Za četrtim odstavkom 24. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) V primeru izjemnih okoliščin iz prvega odstavka tega člena se lahko v odločbi o ponovni uporabi informacij javnega značaja muzejev in knjižnic določi rok do 90 delovnih dni za posredovanje zahtevanih informacij.«.
Drugi odstavek 25. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba, organ v primeru iz prejšnjega odstavka prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Kadar gre za podatke iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena tega zakona, organ ne glede na prejšnji stavek omogoči dostop v skladu s prejšnjim odstavkom.«.
Besedilo 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument pomeni izjemo po 5.a ali 6. členu tega zakona.«.
V drugem odstavku 26.a člena in drugem odstavku 27.a člena se besedilo »pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja« v vseh sklonih nadomesti z besedama »Informacijski pooblaščenec« v ustreznem sklonu.
V 31. členu, četrtem odstavku 32. člena in v petem odstavku 36.a člena se beseda »pooblaščenec« v vseh sklonih nadomesti z besedama »Informacijski pooblaščenec« v ustreznem sklonu.
V prvem odstavku 27. člena se besedi »zahtevo zavrnil« nadomestita z besedilom »odločil o zahtevi za dostop ali ponovno uporabo«.
V tretjem, petem in šestem odstavku se besedilo »pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja« nadomesti z besedama »Informacijski pooblaščenec«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Kadar organ zavrne ponovno uporabo arhivskega gradiva po prvi alineji prvega odstavka 6.c člena tega zakona, pritožba na Informacijskega pooblaščenca ni dovoljena.«.
Drugi odstavek 34. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko organ prosilcu zaračuna le materialne stroške. Organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 20 eurov (z vključenim DDV).«.
34.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(cena in drugi pogoji glede ponovne uporabe informacij)
(1) Za ponovno uporabo podatkov lahko organ zaračuna mejne stroške, ne sme pa zaračunati cene.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zaračunava ceno za ponovno uporabo:
– organ, ki mora v skladu z načrtom ali programom dela ali financiranja poleg proračunskih sredstev ustvariti prihodek za kritje vsaj 30 odstotkov svojih stroškov, povezanih z izvajanjem svojih javnih nalog, in
– knjižnica, muzej in arhiv.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka se za ponovno uporabo informacij zaračuna cena, ki ne sme preseči stroškov zbiranja, priprave, razmnoževanja in razširjanja informacij ter običajnega donosa vloženih sredstev. Cena mora biti stroškovno naravnana ter določena v običajnem knjigovodskem obdobju ter v skladu s predpisanimi knjigovodskimi pravili za organ. Obračunska podlaga za ceno je informacija javnega značaja.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru prve alineje drugega odstavka tega člena cena za ponovno uporabo lahko zaračunava zgolj za pridobitni namen. Šteje se, da gre za pridobitni namen, kadar je prosilec gospodarska družba ali drug poslovni subjekt, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, katerega namen ustanovitve je v ustvarjanju dobička, razen kadar informacije ponovno uporabi medij z namenom informiranja.
(5) V primeru druge alineje drugega odstavka tega člena se lahko pri izračunu cene upošteva tudi stroške hrambe in pridobitve pravic informacij ali gradiva.
(6) O tem, da organ lahko zaračunava ceno na podlagi prve alineje drugega odstavka tega člena, odloči ministrstvo za obdobje dveh let, na podlagi predloga, ki mora biti utemeljen s številčnimi podatki iz sprejetega letnega vsebinskega in finančnega programa ter poročila. Pritožba organa na odločitev ministrstva ni dovoljena, dopusten pa je upravni spor.
(7) Obvezen pogoj za ponovno uporabo informacij javnega značaja je navedba vira. Navedba vira za muzeje in knjižnice obsega: naziv organa in zbirko, iz katere je informacija, za gradivo arhivov pa: ime ali signaturo arhiva ter arhivski fond oziroma zbirko, iz katere je obravnavano arhivsko gradivo.
(8) Organ lahko določi tudi druge pogoje ponovne uporabe, če je to potrebno:
– zaradi zagotavljanja ažurnosti in pravilnosti informacije javnega značaja,
– za pravilno razumevanje informacije javnega značaja ali
– zaradi zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu.
(9) Za ponovno uporabo informacij javnega značaja muzejev in knjižnic se lahko določijo tudi posebni pogoji, če je to potrebno zaradi:
– zagotavljanja celovitosti in avtentičnosti gradiva,
– zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu,
– materialnega varstva in hrambe gradiva ali
– zagotavljanja kakovosti digitalizacije gradiva.
(10) Šteje se, da metapodatki zavezancev za ponovno uporabo predstavljajo uradno besedilo z upravnega področja v smislu zakona, ki ureja avtorsko in sorodne pravice. Ponovna uporaba metapodatkov je brezplačna in prosta.«.
V prvem odstavku 35. člena se besedilo »pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja« nadomesti z besedama »Informacijskega pooblaščenca«, za besedo »dostopu« pa se doda besedilo »ali ponovni uporabi«.
Za 36.a členom se doda nov 36.b člen, ki se glasi:
(izključne pravice zaradi digitalizacije informacij muzejev in knjižnic ter arhivskega gradiva)
(1) Muzeji, knjižnice in arhivi lahko za namen digitalizacije podelijo izključno pravico do ponovne uporabe digitaliziranega gradiva, praviloma za največ deset let. Če je trajanje izključne pravice zaradi posebnih potreb po digitalizaciji gradiva daljše od deset let, se v 11. letu in nato vsakih sedem let preveri potrebnost takšne izključne pravice, o čemer se izda poseben sklep. Zoper sklep je dovoljena pritožba.
(2) Muzej, knjižnica ali arhiv lahko podeli izključno pravico iz prejšnjega odstavka na podlagi javnega razpisa, pri izbiri pa ima prednost, kdor:
– bo končnim uporabnikom omogočil brezplačen ali cenovno najbolj ugoden dostop do digitaliziranega gradiva oziroma
– bo pravice izključne ponovne uporabe izkoriščal krajši čas oziroma
– bo zagotovil višjo kakovost digitalne oblike v skladu z veljavnimi standardi oziroma
– izpolnjuje dodatne potrebne pogoje za ravnanje z gradivom, ki je predmet digitalizacije.
(3) Nosilec izključne pravice do ponovne uporabe gradiva iz prvega odstavka tega člena mora muzeju, knjižnici ali arhivu, ki mu je podelil izključno pravico, zagotoviti brezplačen izvod digitaliziranega gradiva. Ta izvod je po poteku izključne pravice do ponovne uporabe na voljo za ponovno uporabo komurkoli, pred potekom izključne pravice pa instituciji, ki je podelila izključno pravico, za izvajanje njenih javnih nalog. Kljub podeljeni izključni pravici lahko institucija, ki je podelila pravico, digitalizira največ 15 odstotkov gradiva, ki je predmet pogodbe, zaradi potreb izvajanja javnih nalog.«.
Tretji odstavek 37. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Vlada sprejme skupno poročilo o izvajanju tega zakona na podlagi prejetih poročil iz prvega odstavka tega člena enkrat na dve leti, do 31. marca, in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije v seznanitev.«.
V tretjem odstavku 39. člena se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– če ne objavi ali redno ne vzdržuje kataloga informacij javnega značaja iz 8. člena tega zakona ali ne posreduje v svetovni splet informacij javnega značaja iz 10. člena tega zakona;«.
V četrti alineji tretjega odstavka se črta besedilo »iz drugega odstavka 26. člena«.
Na koncu četrte alineje tretjega odstavka se pred piko doda podpičje in nova peta alineja, ki se glasi:
»– če v roku iz petega odstavka 10.a člena tega zakona ne posreduje v svetovni splet javno dostopnih informacij javnega značaja iz sklenjene pogodbe«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki stori prekršek iz prve ali pete alineje prejšnjega odstavka.«.
Za četrtim se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, če v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, ne posreduje vseh informacij javnega značaja iz enajstega ali dvanajstega odstavka 10.a člena tega zakona.
(6) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, če ne objavi na svojih spletnih straneh kontaktnih podatkov iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.«.
Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se besedilo »iz prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »iz petega ali osmega odstavka tega člena«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Ne glede na spremenjeni 34.a člen zakona se v dveh letih od uveljavitve tega zakona lahko zaračunava cena za ponovno uporabo za evidence ali podatkovne zbirke, v zvezi s katerimi organ ustvari zadosten prihodek za kritje znatnega dela stroškov njihovega zbiranja, priprave, razmnoževanja in razširjanja, in sicer:
– za evidence in podatkovne zbirke meteoroloških in hidroloških podatkov ter podatkov o kakovosti zraka, vode in tal, in sicer: točkovni meteorološki, hidrološki in fenološki podatki ter podatki o kakovosti zraka, terminski višinski podatki nad Ljubljano, pridobljeni z radiosondažnimi meritvami, podatki meteorološkega radarja za območje Slovenije, kemijski podatki kakovosti voda in tal ter biološki podatki kakovosti voda,
– za numerične rezultate analize vremena in zelo kratkoročnih napovedi ter numerične rezultate meteorološke modelske verige,
– za evidence in podatkovne zbirke urejanja prostora, in sicer: zbirko podatkov državnega prostorskega koordinatnega sistema ter zbirko podatkov daljinskega zaznavanja ter nepremičninske evidence.
(2) Za zaračunavanje cene za ponovno uporabo za evidence iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 34.a člena zakona.
(1) Izključne pravice, ki so jih podelile knjižnice, muzeji ali arhivi in so obstajale 17. julija 2013 in niso bile podeljene zaradi digitalizacije gradiva, prenehajo veljati po poteku pogodbe in v vsakem primeru najpozneje deset let od uveljavitve tega zakona.
(2) Izključne pravice, ki so jih podelile knjižnice, muzeji ali arhivi in so obstajale 17. julija 2013 in so bile podeljene zaradi digitalizacije gradiva, prenehajo veljati po poteku pogodbe. Če pogodba o izključni pravici določa trajanje izključne pravice za več kot deset let od uveljavitve tega zakona, se zanjo uporablja prvi odstavek 36.b člena zakona.
Vlada uskladi Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11) s spremenjenimi določbami zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne štiri mesece po uveljavitvi. Do takrat se uporabljajo določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US).
(2) Četrta alineja četrtega odstavka 10.a člena zakona se začne uporabljati po pridobitvi nove kode namena, ki jo potrdi Evropski svet za plačila (European Payments Council) in obsega: donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve in po vzpostavitvi informacijskega sistema za uporabo nove kode pri opravljanju plačilnih storitev. Datum začetka uporabe te določbe objavi v Uradnem listu Republike Slovenije minister, pristojen za finance.
Št. 010-01/15-19/23
Ljubljana, dne 15. decembra 2015
EPA 734-VII
dr. Milan Brglez l.r.
