Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. decembra 2015.
Št. 003-02-10/2015-5
Ljubljana, dne 23. decembra 2015
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-2B)
1. člen
V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B in 95/14 – ZUJF-C) se v 7. členu v 23. točki za besedama »kmetijske dejavnosti« doda besedilo »in obdobja delovnega razmerja v tujini«.
38. točka se spremeni tako, da se glasi:
»38. uživalec poklicne pokojnine: zavarovanec-član, ki mu je priznana poklicna pokojnina v skladu z 204. členom tega zakona;«.
Na koncu besedila 45. točke se pika nadomesti s podpičjem in dodata se novi 46. in 47. točka, ki se glasita:
»46. zavarovanec-član: fizična oseba, ki je v skladu s 199. členom tega zakona vključena v poklicno zavarovanje, vse dokler ji ne preneha članstvo v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
47. zavezanec: pravna ali fizična oseba, ki je dolžna plačevati prispevke za obvezno oziroma poklicno zavarovanje po tem zakonu.«.
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Pravice iz obveznega zavarovanja se uveljavljajo pri zavodu po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače.
(2) Vse odločbe in sklepi ter drugi dokumenti zavoda, razen odločb in sklepov, s katerimi je odločeno o pravicah iz obveznega zavarovanja in o lastnosti zavarovanca iz prvega in tretjega odstavka 177. člena tega zakona, se vročajo z navadno vročitvijo. Če gre za navadno vročitev, vročitev velja za opravljeno 15. dan od dneva odpreme.
(3) Odločbe in sklepi zavoda, s katerimi je odločeno o pravicah iz obveznega zavarovanja in o lastnosti zavarovanca iz prvega in tretjega odstavka 177. člena tega zakona, se vročajo z osebno vročitvijo.
(4) Če gre za osebno vročitev po elektronski poti, vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, ali z iztekom 15. dnevnega roka od dneva, ko je bil dokument puščen v varnem elektronskem predalu naslovnika.
(5) Kot varen elektronski predal se uporablja informacijski sistem eZPIZ zavoda.
(6) Odločbe, sklepi in drugi dokumenti zavoda se vročajo v fizičnem ali elektronskem izvirniku, v fizičnem ali elektronskem (skeniranem) prepisu.«.
Za 11. členom se doda novi 11.a člen, ki se glasi:
(podpis in pretvorba odločbe)
(1) Izvirnik odločbe podpiše uradna oseba, ki jo izda in uradna oseba, ki je vodila postopek oziroma pripravila osnutek odločbe.
(2) Če se odločba ali sklep izda v elektronski obliki, vsebuje elektronski podpis uradne osebe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu podpisu. Če se odločba v skladu z zakonom izdela samodejno, ima lahko namesto podpisa faksimile.
(3) Na odločbi ali sklepu v elektronski obliki se označi, da je podpisana z elektronskim podpisom z navedbo podatkov o podpisniku, času podpisa, izdajatelju in identifikacijski številki elektronskega potrdila. Na odločbi ali sklepu se navede tudi spletni naslov, na katerem so objavljeni podatki o postopku preveritve veljavnosti elektronskega podpisa.
(4) Fizični prepis odločbe ali sklepa se overi z oznako o točnosti prepisa in lastnoročnim podpisom uradne osebe, ki je opravila prepis, elektronski pa z elektronskim podpisom uradne osebe.
(5) Overitev fizičnega prepisa odločbe ali sklepa, izdane v elektronski obliki ni potrebna, če organ zagotovi druge načine preverjanja istovetnosti fizičnega prepisa z elektronskim izvirnikom. Na odločbi ali sklepu se navede spletni naslov, na katerem so objavljeni podatki o postopku preveritve istovetnosti.
(6) Fizični prepis odločbe ali sklepa iz četrtega in petega odstavka tega člena ima enako dokazno vrednost kot izvirnik odločbe.«.
V prvem odstavku 12. člena se besedilo »Davčne uprave Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava)«.
V šestem odstavku 22. člena se besedilo »Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčne uprave)« nadomesti z besedilom »finančne uprave«.
V 38. členu se črtata tretji in peti odstavek, dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
Za 39. členom se doda novi 39.a člen, ki se glasi:
(izplačilo 20 % pokojnine)
(1) Zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012 v skladu s prvim odstavkom 391. ali 394. členom tega zakona se, če se za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 % starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
(2) Izplačilo dela pokojnine lahko uveljavi tudi uživalec starostne ali predčasne pokojnine, uveljavljene po splošnih predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se je ali se bo obvezno vključil v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Del pokojnine se izplačuje v višini 20 % že uveljavljene pokojnine, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od vključitve v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, do prenehanja zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
(3) Izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine v času izplačila dela predčasne pokojnine ne vpliva na višino tega izplačila.
(4) Med uživanjem dela pokojnine iz prvega in drugega odstavka tega člena ni mogoče zahtevati spremembe odmere dela pokojnine.
(5) Zavod v informaciji, ki jo pošlje zavarovancu po uradni dolžnosti v skladu s šestim odstavkom 140. člena zakona, opozori na možnost uveljavitve izplačevanja 20 % predčasne ali starostne pokojnine v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.«.
V prvem odstavku 40. člena se besedilo »4 ure dnevno ali 20 ur tedensko« nadomesti z besedilom »dve uri dnevno ali 10 ur tedensko«.
Tretji odstavek 116. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Uživalcu starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena tega zakona najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:
– 75 %, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko;
– 62,5 %, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko;
– 50 %, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
– 37,5 %, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
– 25 %, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko in
– 12,5 %, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ne izgubi pravice do pokojnine uživalec invalidske pokojnine iz tega zakona, ki je kategoriziran vrhunski športnik in se zaposli v državni upravi kot športnik. Pravica do invalidske pokojnine mu miruje od dne vzpostavitve obveznosti zavarovanja do dne prenehanja delovnega razmerja iz naslova zaposlovanja vrhunskih športnikov. Po prenehanju obveznega zavarovanja na tej podlagi se upravičencu ponovno začne izplačevati znesek že priznane in odmerjene pokojnine.«.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se za besedo »prvega« črtata besedi »in petega«.
Doda se nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Če začne uživalec invalidske pokojnine v tujini ponovno delati ali opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izgubi pravico do pokojnine z dnem vključitve v zavarovanje.«.
V 125. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na četrti in peti odstavek 122. člena, 123. člen, prvi, drugi in četrti odstavek 124. člena tega zakona ter ne glede na prejšnji odstavek, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja ne preneha izplačevati upravičencu, ki pridobi lastnost zavarovanca po prvem odstavku 18. člena tega zakona.«.
Za drugim odstavkom 154. člena se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena so zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja zavarovanci iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona sami, če pravna ali fizična oseba, ki je izplačevalec prejemka za delo v okviru drugega pravnega razmerja ni plačnik davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.«.
V prvem odstavku 159. člena se besedilo »davčna uprava« nadomesti z besedilom »finančna uprava«.
V prvem odstavku 161. člena se na koncu sedemintridesete alineje pika nadomesti s podpičjem in se doda nova osemintrideseta alineja, ki se glasi:
»– uživalce pokojnine iz drugega odstavka 204. člena tega zakona – za celoten znesek pokojnine, ki se odmeri v višini starostne pokojnine, kot bi jim bila priznana na dan uveljavitve pokojnine po drugem odstavku 204. člena tega zakona, če bi izpolnjevali pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, in se izplačuje do izpolnitve pogojev za uveljavitev pravice do starostne pokojnine iz 27. člena tega zakona.«.
Za 190. členom se doda novi 190.a člen, ki se glasi:
(odgovornost zavarovalnice za škodo zavodu)
Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, ne glede na omejitve v zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.«.
Drugi odstavek 193. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Odškodnina, ki jo ima zavod pravico zahtevati v primerih iz tretjega odstavka 119. člena, 190., 190.a, 191. in 192. člena tega zakona, obsega nastale stroške, celotne zneske pokojnin in vseh drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih, kot tudi škodo iz naslova izpadlih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.«.
198., 199., 200. in 201. člen se spremenijo tako, da se glasijo:
(pojem poklicnega zavarovanja)
(1) Poklicno zavarovanje po tem zakonu je zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev-članov, na podlagi katerih zavarovanci-člani, vključeni v to obliko zavarovanja, pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene s tem zakonom.
(2) Poklicno zavarovanje je zavarovanje, pri katerem zavarovanec-član prevzema naložbeno tveganje za sredstva nad višino zajamčenega donosa na vplačane prispevke, ki je opredeljen v pokojninskem načrtu.
(3) Za zajamčeni donos, določen s pokojninskim načrtom, jamči upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka 210. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: upravljavec sklada). Ne glede na prejšnji stavek jamči upravljavec sklada v obdobjih oblikovanja nerazporejenih solidarnostnih rezerv zajamčeno donosnost zavarovanca-člana v višini minimalne zajamčene donosnosti.
(4) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oblikuje solidarnostne rezerve, ki so namenjene zagotavljanju manjkajočih sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(krog zavarovancev poklicnega zavarovanja)
(1) V poklicno zavarovanje se pod pogoji, določenimi s tem zakonom, obvezno vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. Zavarovanci, ki delajo na delovnih mestih iz prejšnjega stavka, se vključijo v poklicno zavarovanje le, če delo opravljajo s polnim delovnim časom.
(2) Delovna mesta, na katerih se zavarovanci vključijo v poklicno zavarovanje zaradi težavnosti ali škodljivosti dela, je možno določiti v primerih, ko so izpolnjeni naslednji pogoji, da:
– obstajajo v zvezi z opravljanjem del znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, kljub temu, da so bili uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, določeni s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, in drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati;
– opravljajo delavci dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu;
– se opravlja delo v okoliščinah iz prve in druge alineje tega odstavka polni delovni čas, pri tem pa se za polni delovni čas šteje tudi delovni čas, krajši kot polni delovni čas, določen z zakonom, in kolektivnimi pogodbami, če je tako določeno zaradi posebnih delovnih pogojev.
(3) Delovna mesta, na katerih dela po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati, se lahko določijo v primerih, ko je uspešno opravljanje dejavnosti omejeno z določeno starostjo, ker gre za dela v tistih poklicih, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje iste poklicne dejavnosti po dopolnitvi določene starosti.
(4) Vlada Republike Slovenije predpiše merila in kriterije, na podlagi katerih se ugotavlja izpolnjevanje pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Glede na stopnjo težavnosti, škodljivosti in drugih omejitev se delovna mesta v skladu z merili in kriteriji iz prejšnjega odstavka razvrščajo v pet skupin. Uvrstitev v posamezno skupino se določi ob določitvi delovnega mesta, na katerem je obvezno poklicno zavarovanje, oziroma ob reviziji ali ugotovitvi sprememb škodljivosti, težavnosti ali omejitev na obstoječih delovnih mestih, za katera je obvezno poklicno zavarovanje.
(6) Kot polni delovni čas iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega delovni invalid s pravico do delnega nadomestila po tem zakonu ali delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1 ali s pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih pred uveljavitvijo ZPIZ-1.
(vključitev v poklicno zavarovanje, obračun in plačilo prispevkov, nadzor nad predlaganjem obračunov in izterjava)
(1) Zavezanci za obvezno vključitev zavarovancev v poklicno zavarovanje ter za obračun in plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje so delodajalci in zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost.
(2) Zavezanec iz prejšnjega odstavka, po sklenitvi pogodbe z upravljavcem o financiranju pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja vsakega zavarovanca iz prvega odstavka 199. člena tega zakona vključi v poklicno zavarovanje z vložitvijo prijave iz trinajstega odstavka 209. člena tega zakona na način, v skladu s prvim odstavkom 208. člena tega zakona določen v pokojninskem načrtu, v osmih dneh od dneva začetka dela na delovnem mestu iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona.
(3) Osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje je plača zavarovanca-člana, nadomestilo plače, ki se plačuje v breme delodajalca, razen nadomestil plače iz naslova zdravstvenega zavarovanja, ali zavarovalna osnova, ki je s tem zakonom določena za obračun in plačilo prispevkov iz obveznega pokojninskega zavarovanja.
(4) Stopnja prispevkov za poklicno zavarovanje se določi v pokojninskem načrtu iz 208. člena tega zakona na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev.
(5) Prispevki za poklicno zavarovanje se davčno obravnavajo enako kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(6) Zavezanec izračuna prispevek za poklicno zavarovanje v obračunu v skladu s tem zakonom. V obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje mora navesti resnične, popolne in pravilne podatke. Obliko obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje, ki mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za izračun in nadzor pravilnosti izračuna prispevkov za poklicno zavarovanje, določi upravljavec sklada. Zavezanec predloži obračun prispevkov za poklicno zavarovanje upravljavcu sklada. Za roke predložitve obračuna in roke plačila veljajo določbe, ki urejajo plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(7) Upravljavec sklada sam ugotovi obveznost glede višine prispevkov za poklicno zavarovanje, če ugotovi, da obračun prispevka za poklicno zavarovanje ni bil predložen ali da iz predloženega obračuna izhajajo nepravilnosti. Ugotovljena obveznost, ki jo ugotovi upravljavec sklada, je izvršilni naslov. Upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja določi postopek ravnanja v primerih iz prvega stavka tega odstavka, pri čemer mora zagotoviti sodelovanje zavezanca v postopku ugotavljanja obveznosti.
(8) Od prispevkov za poklicno zavarovanje, ki jih zavezanec ni plačal v predpisanem roku, upravljavec sklada obračuna obresti po zakonu, ki ureja davčni postopek.
(9) Izterjavo neplačanih prispevkov za poklicno zavarovanje opravi davčni organ na predlog upravljavca sklada. Izvršilni naslov je obračun prispevkov za poklicno zavarovanje ali obračun upravljavca sklada iz sedmega odstavka tega člena z obrestmi in potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda upravljavec sklada na podlagi nadzora nad pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje. Pri opravljanju izvršbe prispevkov za poklicno zavarovanje in ugotavljanju zastaranja pravice do izterjave se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek in zakona, ki ureja finančno upravo.
(10) Upravljavec sklada za namen nadzora nad pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od davčnega organa pridobi podatke o osnovah za prispevke iz tretjega odstavka tega člena, ki jih davčni organ vodi na podlagi obračunov davčnih odtegljajev in obračunov prispevkov za socialno varnost, ki jih zavezanci predlagajo davčnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(11) Poklicno zavarovanje miruje v obdobju, ko se zavarovancu-članu v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem zavarovanju, nadomestilo plače izplačuje v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja ali zavarovanja za starševsko varstvo, razen v času prejemanja nadomestila po tem zakonu zaradi dela s krajšim delovnim časom ali zaradi dela na drugem ustreznem delovnem mestu. S posebnim zakonom se lahko določi, da poklicno zavarovanje ne miruje v obdobju odsotnosti zavarovanca-člana zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če zanj prispevke za poklicno zavarovanje plačuje njegov delodajalec.
(12) Zavezanec iz prvega odstavka tega člena je dolžan upravljavcu sklada v rokih, predpisanih s tem zakonom ali s pokojninskim načrtom iz 208. člena tega zakona, sporočiti vse podatke, določene s tem zakonom ali s pokojninskim načrtom iz 208. člena tega zakona, potrebne za sklenitev pogodbe z upravljavcem sklada o financiranju pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, vključitev zavarovanca-člana v poklicno zavarovanje, prenehanje poklicnega zavarovanja ali mirovanje poklicnega zavarovanja zavarovanca-člana ter za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje in razporejanje vplačanih sredstev na osebne račune zavarovancev-članov.
(13) V primeru, ko se za osebo, ki ji je poklicno zavarovanje že prenehalo in je zato njen osebni račun zaprt, izvede naknadno plačilo prispevkov, se takšno vplačilo ne glede na prvi odstavek 309. člena tega zakona ne preračuna v število enot premoženja, ampak se takšni osebi sredstva v višini naknadnega plačila izplačajo v enkratnem znesku. Če je bila poklicna pokojnina takšne osebe sofinancirana iz solidarnostnih rezerv, se sredstva v višini sofinanciranja prenesejo v solidarnostne rezerve, morebitna razlika do višine naknadnega plačila pa se takšni osebi izplača v enkratnem znesku.
(postopek za določitev delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje)
(1) Komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za delo, na podlagi meril in kriterijev iz četrtega odstavka 199. člena tega zakona:
– določi delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje ali
– ugotovi spremembo škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega mesta ter določi uvrstitev v posamezno skupino iz petega odstavka 199. člena tega zakona ali
– ugotovi, da na delovnem mestu niso več izpolnjeni pogoji iz 199. člena in iz prvega odstavka 413. člena tega zakona in odloči o prenehanju obveznosti poklicnega zavarovanja za to delovno mesto.
(2) S posebnim zakonom se lahko poleg delovnih mest iz prejšnjega odstavka določijo nova delovna mesta, na katerih so izpolnjeni pogoji iz 199. člena tega zakona.
(3) Postopek pred komisijo iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog združenja delodajalcev ali reprezentativnega sindikata, ki sta člana Ekonomsko socialnega sveta. Stroški postopka bremenijo predlagatelja. Če sta sopredlagatelja postopka združenje delodajalcev in reprezentativni sindikat, bremeni vsakega polovica stroškov postopka.
(4) Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko na zahtevo ministra, pristojnega za zakon, s katerim so določena delovna mesta, izvede postopek iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena za delovna mesta, določena v skladu z drugim odstavkom tega člena. Ugotovitve posreduje ministru, pristojnemu za zakon, s katerim so bila določena delovna mesta v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(5) Na podlagi analize posledic dela za zdravje zavarovancev iz 201.b člena tega zakona, komisija iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti uvede postopek ugotavljanja, ali so na teh delovnih mestih še izpolnjeni pogoji iz 199. člena tega zakona in iz prvega odstavka 413. člena tega zakona oziroma ali je prišlo do spremembe škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega mesta.
(6) Komisija iz prvega odstavka tega člena je sestavljena iz sedmih članov:
– treh članov, ki jih imenujejo delodajalska združenja na ravni države,
– treh članov, ki jih imenujejo sindikalne zveze ali konfederacije, reprezentativne za območje države, in
– enega predstavnika, ki ga imenuje minister, pristojen za delo.
(7) Komisija iz prvega odstavka tega člena ima sedež pri ministrstvu, pristojnem za delo.
(8) Vlada Republike Slovenije podrobneje predpiše postopek za imenovanje, postopek in način dela, način financiranja ter višino stroškov dela komisije iz prvega odstavka tega člena.
(9) O odločitvi iz prvega odstavka tega člena komisija izda sklep, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vroči predlagatelju. Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba.
(10) Odločitve komisije iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na delovna mesta, na katerih se je štela zavarovalna doba s povečanjem do 31. decembra 1999, veljajo tudi za osebe iz prvega odstavka 398. člena tega zakona.
(11) Seznam delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, objavi minister, pristojen za delo, na uradni spletni strani ministrstva.
(12) Na podlagi sklepov komisije iz prvega odstavka tega člena se v seznam iz prejšnjega odstavka vpisujejo tudi vse spremembe glede obveznosti poklicnega zavarovanja in spremembe škodljivosti in težavnosti obstoječih delovnih mest.«.
Za 201. členom se dodata novi 201.a in 201.b člen, ki se glasita:
(ugotovitev delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, pri zavezancu)
(1) Minister, pristojen za delo, imenuje komisijo, ki je pristojna za ugotavljanje, ali pri zavezancu obstajajo delovna mesta iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje.
(2) Komisija iz prejšnjega odstavka je sestavljena iz petih članov:
– dva člana, strokovnjaka s področja tehnologije in procesov dela v posamezni dejavnosti, ki se imenuje z liste strokovnjakov za področja dejavnosti, v katerih so določena delovna mesta iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona,
– enega člana, predstavnika ministrstva, pristojnega za delo,
– enega člana, ki ga predlagajo sindikati člani Ekonomsko socialnega sveta in
– enega člana, ki ga predlagajo delodajalska združenja, ki so člani Ekonomsko socialnega sveta.
(3) Komisija iz prvega odstavka tega člena ugotovi, ali so za posamezno delovno mesto pri posameznem zavezancu izpolnjeni pogoji iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona in sklepa iz devetega odstavka 201. člena tega zakona ali predpisa, s katerim je bilo določeno štetje zavarovalne dobe s povečanjem pred uveljavitvijo tega zakona. Ugotovitve komisije obsegajo:
– naziv in šifro delovnega mesta po sklepu iz devetega odstavka 201. člena tega zakona ali predpisu, s katerim je bilo določeno štetje zavarovalne dobe s povečanjem pred uveljavitvijo tega zakona,
– naziv delovnega mesta po internem aktu zavezanca,
– datum, od katerega je pri delodajalcu obvezna vključitev v poklicno zavarovanje za posamezno delovno mesto iz prve in druge alineje tega odstavka,
– delovni čas, ki se po kolektivni pogodbi ali splošnem aktu zavezanca šteje kot polni delovni čas za delovno mesto iz prve in druge alineje tega odstavka.
(4) Komisija iz prvega odstavka tega člena ugotavlja tudi, ali delovna mesta pri posameznem zavezancu zaradi spremenjenih pogojev dela ne ustrezajo več pogojem iz sklepa iz devetega odstavka 201. člena tega zakona ali predpisa, s katerim je bilo določeno štetje zavarovalne dobe s povečanjem pred uveljavitvijo tega zakona, pod katerimi je določeno delovno mesto iz drugega odstavka 199. člena tega zakona.
(5) Postopek pred komisijo iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog zavezanca ali sindikata, ki zastopa delavce pri zavezancu ali sveta delavcev. Stroški postopka bremenijo predlagatelja. Če sta predlagatelja oba, vsakega bremeni polovica stroškov postopka. Če predlog vloži le zavezanec, je sindikat, ki zastopa delavce pri tem zavezancu, stranka v tem postopku. Če predlog vloži le sindikat, ki zastopa delavce pri zavezancu, je zavezanec stranka v tem postopku.
(6) Komisija iz prvega odstavka tega člena o ugotovitvah iz tretjega in četrtega odstavka tega člena odloči z odločbo v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku. Odločba se vroči predlagatelju, drugi stranki v postopku in upravljavcu sklada.
(7) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni dovoljena pritožba, dovoljeno pa je sodno varstvo pred sodiščem, ki odloča o socialnih sporih, v roku 30 dni od vročitve odločbe.
(8) Vlada Republike Slovenije podrobneje predpiše postopek za imenovanje, postopek in način dela ter višino stroškov dela komisije iz prvega odstavka tega člena.
(9) Izpolnjevanje pogojev za poklicno zavarovanje na strani zavarovanca-člana v skladu z odločbo iz šestega odstavka tega člena upravljavec sklada preverja ob vključitvi v poklicno zavarovanje. Zavezanec je dolžan upravljavcu sklada sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na obveznost vključitve zavarovanca-člana v poklicno zavarovanje.
(zdravstvena analiza delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje)
(1) Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa pri Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani izvede analizo posledic dela za zdravje zavarovancev za delovna mesta iz prvega odstavka 413. člena tega zakona.
(2) Javni zdravstveni zavod iz prejšnjega odstavka izvede analizo na podlagi podatkov, ki jih vodi:
– Nacionalni inštitut za javno zdravje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in zakonom, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva,
– upravljavec sklada o osebah, ki so bile od 1. januarja 2001 dalje vključene v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po določbah ZPIZ-1, in o osebah, ki so od 1. januarja 2013 dalje vključene v poklicno zavarovanje, ter
– zavod o ugotovljeni invalidnosti ter telesnih okvarah po tem zakonu in po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih do uveljavitve tega zakona, ter o osebah, ki so imele od 1. januarja 2001 dalje pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka zbere, združi in anonimizira Nacionalni inštitut za javno zdravje ter jih posreduje izvajalcu analize iz prvega odstavka tega člena.
(4) Analizo iz prvega odstavka tega člena izvede javni zdravstveni zavod iz prvega odstavka tega člena v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
(5) Podatke iz drugega odstavka tega člena pridobi Nacionalni inštitut za javno zdravje od pristojnih upravljavcev brezplačno.«.
202. člen se spremeni tako, da se glasi:
(pravice iz poklicnega zavarovanja)
(1) Na podlagi poklicnega zavarovanja zavarovanec-član ob izpolnitvi pogojev iz 204. člena tega zakona pridobi pravico do poklicne pokojnine.
(2) Zavarovancu-članu, ki je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali v poklicno zavarovanje po tem zakonu, se k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po tem zakonu prizna kot dodana doba poklicnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: dodana doba) četrtina obdobja vključenosti v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali v poklicno zavarovanje. Če so bili prispevki plačani le za del obdobja vključenosti v poklicno zavarovanje, se prizna dodana doba le na podlagi obdobij, za katera so bili prispevki plačani. Če za določena obdobja vključenosti v poklicno zavarovanje prispevki niso bili plačani v celoti, se za priznanje dodane dobe ugotovi sorazmerni del tega obdobja, skladno z deležem plačanih prispevkov.
(3) Zavarovancu-članu iz šestega odstavka 199. člena tega zakona, ki je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali v poklicno zavarovanje po tem zakonu, se prizna sorazmerni del dodane dobe, in sicer samo za tisti čas, ki ga je dejansko prebil na delu.
(4) Zavarovanje po četrtem odstavku 25. člena tega zakona ne vpliva na dopolnjeno dodano dobo.
(5) Osnove, od katerih so plačani prispevki za zavarovanje po četrtem odstavku 25. člena tega zakona, se ne upoštevajo za izračun pokojninske osnove iz 30. člena tega zakona, razen če je to za zavarovance-člane ugodneje.
(6) Za zavarovanca, ki je najmanj 16 let (moški) ali 15 let (ženska) vključen v poklicno zavarovanje, se ob uveljavitvi pravice do predčasne pokojnine ne upoštevajo določbe iz prvega odstavka 38. člena tega zakona.
(7) Če je imel zavarovanec pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1, se v zahtevano obdobje poklicnega zavarovanja iz prejšnjega odstavka prišteje tudi obdobje, ko je imel pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje.
(8) Šteje se, da zavarovanec-član, ki skupaj z dodano dobo iz drugega odstavka tega člena izpolnjuje pogoj dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, ni upravičen do pravic iz 39.a člena tega zakona vse dokler ne izpolni zahtevanega pogoja pokojninske dobe brez dodane dobe iz drugega odstavka tega člena. Zavarovanec-član je upravičen do višjega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa po šestem odstavku 37. člena tega zakona, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine iz četrtega in petega odstavka 27. člena tega zakona brez dodane dobe.
(9) Uživalcu poklicne pokojnine, ki se za stalno izseli v tujino, se poklicna pokojnina izplačuje tudi na ozemlje druge države.
(10) Zavezanec iz prvega odstavka 200. člena tega zakona lahko preneha s plačevanjem prispevkov za poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine.«.
Za 202. členom se doda novi 202.a člen, ki se glasi:
(dokup pokojninske dobe v obveznem zavarovanju na podlagi dodane dobe)
(1) Uživalec poklicne pokojnine lahko dokupi pokojninsko dobo največ v trajanju, ki ustreza razliki med pridobljeno dodano dobo iz drugega odstavka 202. člena tega zakona in obdobjem prejemanja poklicne pokojnine.
(2) Oseba, ki ji preneha poklicno in obvezno zavarovanje, pa ni uveljavila poklicne pokojnine, in uživalec starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu, ki ni uveljavil poklicne pokojnine, lahko dokupi pokojninsko dobo v trajanju, ki ustreza pridobljeni dodani dobi iz drugega odstavka 202. člena tega zakona.
(3) Dokupljena pokojninska doba se osebam iz prvega in drugega odstavka tega člena upošteva le pri odmeri ali ponovni odmeri starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu. Tako dokupljena doba ne vpliva na dopolnjeno dodano dobo v okviru obveznega zavarovanja.
(4) Osnova za plačilo prispevka za dokup pokojninske dobe iz prvega in drugega odstavka tega člena je znesek 80 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(5) Zavezanec za plačilo prispevka iz prejšnjega odstavka tega člena je upravičenec iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(6) Upravičenec iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko zahteva, da se prispevek ali del prispevka iz četrtega odstavka tega člena plača iz sredstev na njegovem osebnem računu. V tem primeru prispevek ali del prispevka za dokup vplača upravljavec sklada v imenu in za račun upravičenca.
(7) Ne glede na drugi odstavek 30. člena tega zakona se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz četrtega odstavka tega člena.
(8) Ne glede na šesti odstavek 160. člena tega zakona je rok za plačilo prispevka iz četrtega odstavka tega člena 45 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka.
(9) Upravičenec iz drugega odstavka tega člena, ki je dokupil pokojninsko dobo v celotnem trajanju dodane dobe, ne more uveljaviti pravice do poklicne pokojnine po tem zakonu.«.
203., 204. in 205. člen se spremenijo tako, da se glasijo:
(obdobje prejemanja poklicne pokojnine)
(1) Poklicna pokojnina se izplačuje uživalcu poklicne pokojnine v mesečnih zneskih od uveljavitve pravice do poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine v obveznem zavarovanju. Obdobje prejemanja poklicne pokojnine traja največ toliko časa, kolikor je zavarovanec dopolnil dodane dobe v skladu z drugim in tretjim odstavkom 202. člena tega zakona. Izplačevanje poklicne pokojnine se začne pod pogojem, da uživalec poklicne pokojnine ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in da po poteku obdobja prejemanja poklicne pokojnine izpolni pogoj za starostno pokojnino v obveznem zavarovanju ali za priznanje pokojnine v skladu z drugim odstavkom 204. člena tega zakona.
(2) Če za uživalca poklicne pokojnine iz prejšnjega odstavka nastopi obveznost zavarovanja na podlagi 14., 15., 16. in 17. člena ali četrtega, petega ali šestega odstavka 19. člena tega zakona, se za čas obveznega zavarovanja poklicna pokojnina ne izplačuje.
(3) Zadržana sredstva v skladu s prejšnjim odstavkom, ki se niso izplačevala iz solidarnostnih rezerv, ostanejo na osebnem računu uživalca poklicne pokojnine in se lahko uporabijo v skladu z drugo ali tretjo alinejo prvega odstavka 205.a člena tega zakona ali 206. členom tega zakona.
(4) V primeru smrti uživalca poklicne pokojnine pred potekom obdobja prejemanja poklicne pokojnine iz prvega odstavka tega člena ali iz drugega odstavka 204. člena se preostanek sredstev na njegovem osebnem računu prenese v solidarnostne rezerve, razen dela, ki se ni uporabil za izračun poklicne pokojnine ter je predmet dedovanja.
(pogoji za pridobitev pravice)
(1) Zavarovanec-član pridobi pravico do poklicne pokojnine, ko v skladu z določbami tega zakona njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, znaša 42 let in šest mesecev in če sredstva, zbrana na njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine.
(2) Ne glede na prvi stavek prvega odstavka prejšnjega člena za zavarovance-člane iz prejšnjega odstavka znaša obdobje prejemanja poklicne pokojnine enako kot znaša razlika med 40 leti pokojninske dobe in dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe iz naslova vključenosti v poklicno zavarovanje, vendar ne dlje, kot do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine v obveznem zavarovanju. Za zavarovanca-člana, pri katerem je obdobje prejemanja poklicne pokojnine, izračunano v skladu s prejšnjim stavkom, enako ali manjše od nič, se pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine ugotavljajo na podlagi tretjega odstavka tega člena. Ne glede na določbe 27. člena tega zakona lahko zavarovanec- član iz prejšnjega odstavka, ki je bil v poklicno zavarovanje vključen najmanj 17 let, po izteku obdobja, določenega za prejemanje poklicne pokojnine, uveljavi pravico do pokojnine, ki se odmeri v višini starostne pokojnine, kot bi mu bila priznana na dan uveljavitve pokojnine po tem odstavku, če bi izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Pokojnino iz tega odstavka izplačuje Zavod do izpolnitve pogojev iz 27. člena tega zakona, ko mu Zavod po uradni dolžnosti prizna in odmeri starostno pokojnino.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena zavarovanec-član, katerega sredstva, zbrana na njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine, pridobi pravico do poklicne pokojnine, ko znaša njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, najmanj 40 let in ko glede na skupino delovnega mesta doseže naslednjo starost:
– za obdobja, ko zavarovanec-član ni upravičen do poklicnega zavarovanja, starost 60 let ali starost iz četrtega ali petega odstavka 27. člena tega zakona,
– delovno mesto iz 1. skupine, starost 56 let;
– delovno mesto iz 2. skupine, starost 55 let;
– delovno mesto iz 3. skupine, starost 54 let;
– delovno mesto iz 4. skupine, starost 53 let;
– delovno mesto iz 5. skupine, starost 52 let;
(4) Pri izračunu pogoja starosti iz prejšnjega odstavka se upošteva zaokroženo tehtano povprečje starostnih mej, ki veljajo za del poklicnega zavarovanja in zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem. V izračun tehtanega povprečja starostnih mej se vključijo tudi obdobja, ko zavarovanec-član ni delal na delovnih mestih, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, in so všteta v njegovo skupno pokojninsko dobo. Za obdobja, ko zavarovanec-član ni delal na teh delovnih mestih, se za izračun tehtanega povprečja upošteva starost iz četrtega ali petega odstavka 27. člena tega zakona. Natančna metodologija izračuna tehtanega povprečja se določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja.
(5) Poklicna pokojnina se odmeri glede na višino zbranih sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana najmanj v višini starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec-član prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, vendar največ v višini starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, če za to zadoščajo sredstva na osebnem računu zavarovanca-člana. Pogoji za določitev višine sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana, ki zadoščajo za izplačilo poklicne pokojnine, se določijo v pokojninskem načrtu. Glede morebitnega preostanka sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana, ki se ni uporabil za izračun poklicne pokojnine, se uporabljajo določbe druge ali tretje alineje prvega odstavka 205.a člena tega zakona ali 206. člena tega zakona.
(6) Zavarovanec-član ali zavezanec lahko, najprej tri leta pred izpolnitvijo dopolnjene skupne pokojninske dobe iz prvega ali tri leta pred dopolnjeno pokojninsko dobo in starostjo iz tretjega odstavka tega člena, z vložitvijo vloge za informativni izračun pri upravljavcu sklada preveri izpolnjevanje pogoja zadostnosti sredstev iz prvega in iz tretjega odstavka tega člena. Odgovor glede izpolnjevanja pogojev iz desetega odstavka 202. člena tega zakona se posreduje zavezancu in zavarovancu-članu. Ob izpolnitvi pogoja dopolnjene pokojninske dobe in v primerih iz tretjega odstavka tega člena tudi pogoja dopolnjene starosti in pogojev iz prvega odstavka 203. člena tega zakona ter ob vložitvi zahtevka zavarovanca-člana za uveljavitev pravice do poklicne pokojnine iz osmega odstavka tega člena, upravljavec ponovno preveri izpolnjevanje pogoja zadostnosti sredstev. Podrobnejšo vsebino teh zahtevkov določa pokojninski načrt.
(7) Zavarovanec-član, ki izpolnjuje oba pogoja iz prvega odstavka tega člena ali vse pogoje iz tretjega odstavka tega člena ter pogoje iz prvega odstavka 203. člena, se odloči, ali bo uveljavil pravico do poklicne pokojnine ali bo njeno uveljavitev odložil.
(8) Zavarovanec-član, ki želi uveljaviti pravico do poklicne pokojnine, vloži pri upravljavcu sklada zahtevek. Upravljavec sklada na podlagi zahtevka iz prejšnjega stavka zavarovancu- članu posreduje informacijo o izpolnjevanju pogojev za uveljavitev pravice do poklicne pokojnine na podlagi prvega ali tretjega odstavka tega člena. Sestavni del informacije je izjava zavarovanca-člana o uveljavitvi pravice do poklicne pokojnine. Ko upravljavec prejme podpisano izjavo zavarovanca-člana o uveljavitvi pravice do poklicne pokojnine, izda potrdilo o pridobitvi pravic iz poklicnega zavarovanja, v katerem določi obdobje prejemanja poklicne pokojnine in višino mesečne poklicne pokojnine. Podrobnejši postopek in vsebino teh dokumentov določa pokojninski načrt.
(9) Če je imel zavarovanec pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1, se v zahtevano obdobje poklicnega zavarovanja iz drugega in tretjega odstavka tega člena prišteje tudi obdobje, ko je imel pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(prepoved zastave in neprenosljivost pravic)
(1) Zavarovanec-član ne sme zastaviti pravic iz naslova sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisanih na njegovem osebnem računu.
(2) Pravice iz poklicnega zavarovanja so neprenosljive, razen v primerih, določenih s tem zakonom.«.
Za 205. členom se doda novi 205.a člen, ki se glasi:
(namenska uporaba sredstev)
(1) Sredstva na osebnem računu zavarovanca-člana ali uživalca poklicne pokojnine so namensko uporabljena, če je:
– zavarovanec-član uveljavil pravico do poklicne pokojnine ali
– zavarovanec-član zahteval plačilo prispevka v skladu s šestim odstavkom 202.a člena tega zakona ali
– zavarovanec-član zahteval prenos sredstev, ki niso bila uporabljena za izplačevanje poklicne pokojnine ali dokup dobe po 202.a členu tega zakona v dodatno zavarovanje, kjer pridobi pravico do dodatne pokojnine.
(2) Prenos sredstev na osebnem računu zavarovanca- člana, uporabljenih v skladu s prejšnjim odstavkom, je brezplačen.«.
206., 207., 208. in 209. člen se spremenijo tako, da se glasijo:
(prenos ali enkratno izplačilo odkupne vrednosti)
(1) Zavarovanec-član, ki je še pred uveljavitvijo pravice do poklicne pokojnine izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ali uveljavil vdovsko pokojnino, ima ob upokojitvi v obveznem zavarovanju po tem zakonu pravico do enkratnega izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu, če sredstva na njegovem osebnem računu ob vložitvi popolnega zahtevka ne presegajo 5.000 eurov, ali pa zahteva, da se ta sredstva uporabijo v skladu z drugo ali tretjo alinejo prvega odstavka 205.a člena tega zakona.
(2) Na način iz prejšnjega odstavka lahko uveljavi pravico do prenosa ali izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu tudi zavarovanec-član, ki je uveljavil pravico do poklicne pokojnine in so mu po poteku te pravice ostala sredstva na osebnem računu.
(3) Izplačilo iz prvega in drugega odstavka tega člena ne vpliva na dodano dobo v obveznem zavarovanju.
(4) V primeru smrti zavarovanca-člana, ki ni uveljavil poklicne pokojnine, se dedičem ali upravičencem za primer smrti izplača odkupna vrednost enot premoženja na osebnem računu umrlega zavarovanca-člana v enkratnem znesku, ne glede na višino sredstev na osebnem računu umrlega zavarovanca-člana.
(5) V primeru smrti uživalca poklicne pokojnine se dedičem ali upravičencem za primer smrti izplača tisti del odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu umrlega uživalca poklicne pokojnine, ki se ni uporabil za izračun poklicne pokojnine.
(6) Odkupna vrednost enot premoženja iz prvega, drugega, četrtega, petega in sedmega odstavka tega člena se izračuna na način, določen v drugem odstavku 310. člena tega zakona.
(7) Ne glede na določbe tega zakona ima zavarovanec- član, ki je najmanj 10 let opravljal vojaško službo v Slovenski vojski, pa mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas z ministrstvom, pristojnim za obrambo, ni podaljšana ter ne namerava uveljavljati poklicne pokojnine, pravico zahtevati, da se mu sredstva, ki jih ima na računu pri Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, izplačajo v enkratnem znesku ali prenesejo v dodatno zavarovanje. Enako pravico ima tudi zavarovanec-član poklicni vojak, ki se mu odpove pogodba o zaposlitvi na obrambnem področju zaradi starostne omejitve opravljanja vojaške službe ali zaradi drugih nekrivdnih razlogov. V tem primeru zavarovanec-član ni upravičen do drugih pravic iz naslova poklicnega zavarovanja.
(jamstvo Republike Slovenije)
V primeru, ko je nad upravljavcem sklada začet postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave, Republika Slovenija ob prenosu na drugega upravljavca jamči za minimalni zajamčeni donos, določen v pokojninskem načrtu na vplačane prispevke v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(pokojninski načrt poklicnega zavarovanja)
(1) Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja vsebuje:
– postopek sklenitve poklicnega zavarovanja;
– stopnjo prispevkov za poklicno zavarovanje;
– način plačila prispevkov za poklicno zavarovanje;
– višino nerazporejenih solidarnostnih rezerv;
– zajamčeni donos na vplačane prispevke v obdobjih, ko se ne oblikujejo nerazporejene solidarnostne rezerve;
– minimalni zajamčeni donos v obdobjih, ko se oblikujejo nerazporejene solidarnostne rezerve;
– stroške, ki se povrnejo upravljavcu;
– stroške v breme sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
– določbe o prenosu ali izplačilu v enkratnem znesku odkupne vrednosti;
– pogoje za pridobitev in izplačilo poklicne pokojnine;
– pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja poklicnih pokojnin;
– sofinanciranje poklicnih pokojnin iz solidarnostnih rezerv;
– določbe o prenehanju članstva, mirovanju in zadržanju pravic;
– postopek obveščanja članov.
(2) Pokojninski načrt in njegove spremembe na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev, imenovanih na predlog reprezentativnih predstavnikov sindikatov in delodajalcev v Ekonomsko socialnem svetu ter po predhodnem mnenju odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, odobri minister, pristojen za delo.
(3) Za odobritev pokojninskega načrta in njegove spremembe se smiselno uporabljajo določbe drugega, petega, sedmega, osmega in devetega odstavka 225. člena tega zakona.
(4) Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja in njegove spremembe začnejo veljati, ko jih odobri minister, pristojen za delo. Uporabljati se začnejo najprej po poteku 30 dni ter najkasneje po poteku 90 dni od vročitve odločbe o odobritvi pokojninskega načrta in njegovih sprememb upravljavcu sklada. Upravljavec sklada v osmih dneh od vročitve odločbe o odobritvi pokojninskega načrta na svoji spletni strani objavi spremenjen pokojninski načrt in datum začetka uporabe.
(Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja)
(1) Poklicno zavarovanje izvaja Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se oblikuje kot vzajemni pokojninski sklad ob smiselni uporabi 295. člena tega zakona.
(2) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je premoženje, ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačilom prispevkov poklicnega zavarovanja in ustvarjenimi z upravljanjem s temi sredstvi, in je namenjeno izplačilu obveznosti do zavarovancev-članov.
(3) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je v lasti zavarovancev-članov Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so na podlagi vplačanih prispevkov poklicnega zavarovanja in izplačil obveznosti do zavarovancev-članov lastniki sorazmernega dela premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(4) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ni pravna oseba.
(5) Premoženje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je razdeljeno na enake enote premoženja.
(6) Iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se izplačujejo poklicne pokojnine, tako da se ob vsakem izplačilu poklicne pokojnine izvede izplačilo delne odkupne vrednosti v višini mesečnega zneska poklicne pokojnine, določenega v skladu s petim odstavkom 204. člena tega zakona. Delna odkupna vrednost se izračuna glede na vrednost enot premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki velja po stanju na obračunski dan obdobja iz 209.b člena tega zakona, za katerega se izplača poklicna pokojnina.
(7) Za potrebe izvajanja poklicnega zavarovanja upravljavec sklada upravlja naslednje evidence:
– evidenco zavarovancev-članov;
– evidenco zavezancev za plačilo prispevkov;
– evidenco o obračunanih in plačanih prispevkih za poklicno zavarovanje;
– evidenco uživalcev poklicnih pokojnin;
– evidenco o izplačilih poklicnih pokojnin.
(8) V evidenci zavarovancev-članov se obdelujejo naslednji osebni podatki:
– ime in priimek;
– datum rojstva;
– enotna matična številka občana ali enotna matična številka tujca;
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
– državljanstvo;
– davčna številka;
– naziv delovnega mesta pri zavezancu;
– datum začetka in datum prenehanja dela na delovnem mestu iz prejšnje alineje pri zavezancu ali datum začetka in datum prenehanja obveznega pokojninskega invalidskega zavarovanja na podlagi opravljanja pridobitne ali poklicne dejavnosti;
– šifra delovnega mesta;
– ime in sedež zavezanca;
– registrska številka zavezanca;
– davčna številka zavezanca;
– matična številka zavezanca;
– delovni čas zavarovanca-člana in polni delovni čas zavezanca
– šifra dejavnosti;
– podatki o pokojninski dobi do vključitve v poklicno zavarovanje;
– številka dokumenta o sklenitvi zavarovanja.
(9) V evidenci zavezancev za plačilo prispevkov se obdelujejo naslednji podatki:
– ime in sedež;
– registrska številka;
– matična številka;
– davčna številka;
– podatki o delovnih mestih, na katerih je obvezno poklicno zavarovanje pri zavezancu (šifra, datum uvedbe in datum ukinitve delovnega mesta).
(10) V evidenci o obračunanih in plačanih prispevkih se obdelujejo naslednji podatki:
– podatki o zavezancu za plačilo prispevkov iz prejšnjega odstavka;
– podatki o zavarovancu-članu iz osmega odstavka tega člena;
– znesek osnove za obračun prispevka, obdobje, na katero se nanaša in datum izplačila plače in nadomestila;
– znesek obračunanega prispevka in višino prispevne stopnje;
– znesek vplačanega prispevka, datum plačila in razporeditev na osebni račun zavarovanca-člana;
– obdobje, na katero se nanaša obračun.
(11) V evidenci uživalcev poklicnih pokojnin se poleg podatkov iz osmega odstavka tega člena obdelujejo tudi naslednji podatki:
– številka potrdila o pridobitvi pravic iz poklicnega zavarovanja;
– zakonska podlaga za pridobitev pravice do poklicne pokojnine;
– obdobje prejemanja poklicne pokojnine;
– obdobja zadržanja izplačevanja poklicne pokojnine;
– znesek poklicne pokojnine ob priznanju pravice.
(12) V evidenci o izplačilih poklicnih pokojnin se poleg podatkov iz prejšnjega odstavka obdelujejo tudi naslednji podatki:
– datum izplačila;
– znesek izplačila in obdobje, na katero se nanaša;
– znesek prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje;
– znesek stroškov izplačila;
– podatki, potrebni za obračun in plačilo davčnih in drugih odtegljajev.
(13) Prijava v poklicno zavarovanje vsebuje podatke iz osmega odstavka tega člena.
(14) Upravljavec sklada zavarovancu-članu na podlagi prijave zavezanca izda potrdilo o vključitvi v poklicno zavarovanje.
(15) Upravljavec sklada pridobiva od:
– zavezanca: osebne podatke o zavarovancu, podatke, ki se nanašajo na delovno razmerje, podatke o obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje po posameznem zavarovancu vključno s podatki o osnovah za obračun teh prispevkov ter o obdobju, na katero se nanaša obračun;
– zavoda: podatke o pokojninski dobi ob uvedbi postopkov iz 204. člena tega zakona;
– zavoda za zdravstveno zavarovanje: podatke o prijavah in odjavah obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter spremembe teh podatkov.
(16) Za potrebe izvajanja poklicnega zavarovanja lahko upravljavec sklada iz Centralnega registra prebivalstva pridobi podatke o živetju, stalnem prebivališču in smrti zavarovancev- članov in uživalcev poklicnih pokojnin.
(17) Zavod in upravljavec sklada lahko zbirata in izmenjujeta osebne podatke o zavarovancih-članih za namen ugotovitve izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, določitve njene višine in njeno izplačevanje ter za namen informativnih izračunov iz 204. člena tega zakona.
(18) Podatke iz petnajstega, šestnajstega in sedemnajstega odstavka tega člena upravljavec sklada pridobiva brez predhodne privolitve zavarovanca-člana in brezplačno.
(19) Podatki iz sedmega do dvanajstega odstavka tega člena se hranijo 10 let po zadnjem izplačilu poklicne pokojnine ali odkupne vrednosti enot premoženja in se nato izbrišejo.
(20) Upravljavec lahko evidence, ki jih vodi po tem zakonu, poveže z evidencami upravljavcev iz tretje alineje petnajstega odstavka tega člena, šestnajstega in sedemnajstega odstavka tega člena ter desetega odstavka 200. člena tega zakona.
(21) Upravljavec sklada na svoji spletni strani objavi podatke o zavezancih iz prve in tretje alineje devetega odstavka 209. člena tega zakona. V primerih postopkov iz petega odstavka 201. člena tega zakona upravljavec objavi podatke o zavezancih v roku 6 mesecev po zaključku vseh teh postopkov. V primeru postopkov iz 201.a člena tega zakona upravljavec objavi podatke o zavezancu v roku 30 dni po zaključku vsakega postopka.«.
Za 209. členom se dodajo novi 209.a, 209.b in 209.c člen, ki se glasijo:
(1) Upravljavec sklada vodi osebne račune zavarovancev-članov Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(2) Osebni račun zavarovanca-člana vsebuje podatke o posameznih vplačilih in izplačilih, skupni vrednosti privarčevanih sredstev ter podatek o zajamčeni vrednosti sredstev zavarovanca-člana.
(3) Za osebne račune zavarovanca-člana se smiselno uporablja podzakonski akt Agencije za trg vrednostnih papirjev iz tretjega odstavka 243. člena tega zakona.
(čista vrednost sredstev in vrednost enote premoženja)
(1) Upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na zadnji delovni dan obračunskega obdobja (v nadaljnjem besedilu: obračunski dan) izračuna čisto vrednost sredstev in vrednost enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada na način, določen v tem členu.
(2) Čista vrednost sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se izračuna tako, da se od vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja odštejejo obveznosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter nerazporejene in razporejene solidarnostne rezerve.
(3) Vrednost enote premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je enaka čisti vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, deljeni s številom enot premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v obtoku.
(4) Vrednost enote premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja po stanju na obračunski dan se izračuna po naslednji formuli:
Pri čemer pomeni:
t: | obračunski dan |
t-1: | predhodni obračunski dan |
S: | sredstva Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja |
O: | obveznosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja |
SRn: | nerazporejene solidarnostne rezerve |
SRr: | razporejene solidarnostne rezerve |
E: | število enot Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v obtoku |
(5) Obračunsko obdobje za izračun čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je obdobje med dvema zaporednima obračunskima dnevoma.
(6) Za način izračuna čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, povprečne letne čiste vrednosti sredstev, vrednosti enote premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, odkupne vrednosti premoženja in za pravila, ki se nanašajo na izračunavanje donosnosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se smiselno uporablja podzakonski akt iz petega odstavka 308. člena tega zakona.
(zajamčena vrednost sredstev in rezervacije za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev)
(1) Upravljavec sklada izračuna vrednost sredstev zavarovanca-člana in zajamčeno vrednost sredstev zavarovanca- člana na način, določen v drugem ali tretjem odstavku tega člena.
(2) Vrednost sredstev zavarovanca-člana Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je enaka zmnožku vrednosti enote premoženja in številu enot premoženja na osebnem računu zavarovanca-člana Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, po stanju na obračunski dan.
(3) Zajamčena vrednost sredstev zavarovanca-člana je enaka vsoti njegovih čistih vplačil, povečanih za zajamčeno donosnost iz drugega odstavka 312. člena tega zakona, in izplačil, od obračunskega dneva posameznega čistega vplačila ali izplačila do dneva, na katerega se izračunava zajamčena vrednost sredstev člana.
(4) Če je vrednost sredstev zavarovanca-člana Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na obračunski dan nižja od zajamčene vrednosti njegovih sredstev, upravljavec sklada oblikuje rezervacije oziroma vzpostavi obveznosti v višini nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(5) Rezervacije iz prejšnjega odstavka so enake vsoti vseh primanjkljajev vrednosti sredstev zavarovanca-člana in zajamčene vrednosti sredstev zavarovanca-člana na posamezni obračunski dan.
(6) V primeru izplačila odkupne vrednosti premoženja, katerega odkupna vrednost je nižja od zajamčene vrednosti sredstev zavarovanca-člana Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, upravljavec sklada razliko med obema izplača v breme oblikovanih rezervacij iz prejšnjega odstavka.
(7) Rezervacije iz petega odstavka tega člena so predmet pregleda pooblaščenega revizorja, ki revidira računovodske izkaze Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Revizor pregleda te rezervacije po stanju na dan 31. decembra preteklega leta ter po stanju na dva naključna datuma v poslovnem letu.«.
210., 211., 212. in 213. člen se spremenijo tako, da se glasijo:
(upravljavec in odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja)
(1) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v imenu in za račun zavarovancev-članov in drugih upravičencev upravlja Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Kapitalska družba), ločeno od svojega drugega premoženja.
(2) Storitve upravljanja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja obsegajo:
1. zbiranje prispevkov poklicnega zavarovanja, nadzor nad pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje in vodenje osebnih računov zavarovancev-članov;
2. upravljanje premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
3. administrativne storitve, povezane s poslovanjem Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
– pravne storitve ter vodenje poslovnih knjig in sestavljanje poslovnih poročil Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
– odnosi z zavarovanci-člani;
– vrednotenje sredstev in obveznosti ter izračunavanje vrednosti enot premoženja;
– pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi predpisi;
– vodenje osebnih računov zavarovancev-članov;
– administrativne storitve, povezane z vplačili in izplačili;
– obračun in poravnave po pogodbah ter obveščanje zavarovancev-članov, delodajalcev in javnosti;
– hrambo dokumentacije in vodenje evidenc iz 209. člena tega zakona;
– druge administrativne zadeve, povezane z delovanjem Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
4. izplačevanje odkupnih vrednosti enot premoženja;
5. izplačevanje poklicnih pokojnin in
6. oblikovanje solidarnostnih rezerv.
(3) Kapitalska družba lahko po predhodnem mnenju odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja posle iz 2. točke drugega odstavka tega člena prenese na drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje za prenos storitve upravljanja premoženja, kot jih določa zakon, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, in posle iz 3. in 5. točke drugega odstavka tega člena na zavarovalnico, ki opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo. Za prenos se smiselno uporabljajo določbe 259. člena tega zakona.
(4) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ima odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: odbor sklada).
(5) Odbor sklada je strokovni organ, ki ga sestavlja 12 članov, od tega pet predstavnikov zavarovancev na predlog reprezentativnih sindikatov v Ekonomsko socialnem svetu, trije predstavniki delodajalcev na predlog reprezentativnih predstavnikov delodajalcev v Ekonomsko socialnem svetu, ki financirajo pokojninski načrt in štirje predstavniki Vlade Republike Slovenije.
(6) Odbor sklada spremlja poslovanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter nadzoruje delo upravljavca sklada in ob nalogah, opredeljenih v 294. členu tega zakona, daje predloge in oblikuje mnenje k spremembam pokojninskega načrta Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(7) Za odbor sklada se uporabljajo določbe tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 293. člena tega zakona.
(obveščanje in poslovanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja)
(1) Delodajalec je dolžan obveščati upravljavca sklada o vsaki novi zaposlitvi in prerazporeditvi delavca na delovno mesto, za katero je dolžan skleniti poklicno zavarovanje po tem zakonu. V primeru, da je bil Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja o tem obveščen z zamudo, je delodajalec dolžan poravnati zaostale prispevke skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva razporeditve delavca. Delodajalec je dolžan poravnati zaostale prispevke skupaj z zamudnimi obrestmi tudi v primeru, ko prispevkov ni poravnal v roku, določenem za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek delodajalec ni dolžan plačevati prispevkov za zavarovanca-člana za obdobje, ko poklicno zavarovanje miruje v skladu z enajstim odstavkom 200. člena tega zakona.
(3) Upravljavec sklada zavarovancu-članu najkasneje do 31. januarja tekočega leta, po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta, izda potrdilo o stanju na osebnem računu zavarovanca-člana in podatke o vseh vplačilih in izplačilih iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v preteklem letu.
(4) Upravljavec sklada zavezancu, ki financira pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, do 31. januarja tekočega leta, po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta, predloži potrdilo o obračunu vseh vplačil v tem letu, ki jih je financiral zavezanec.
(5) Šteje se, da je obveznost iz tretjega in četrtega odstavka tega člena izpolnjena, če upravljavec sklada zavarovancem- članom in zavezancem omogoči elektronski sistem obveščanja v obliki elektronskega predala ali na način, da omogoči dostop do osebnega portala na podlagi uporabniškega imena in gesla. Na zahtevo zavarovanca-člana je upravljavec sklada dolžan izdati tudi pisno potrdilo o številu enot premoženja, ki je legitimacijski papir za uveljavljanje pravic iz dodatnega zavarovanja.
(6) Upravljavec sklada najkasneje do 15. junija tekočega leta obvesti zavarovanca-člana in zavezanca o vsebini revidiranega letnega poročila ali povzetka letnega poročila za preteklo poslovno leto na način iz prejšnjega odstavka.
(7) Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo za zavezance, ki opravljajo samostojno pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost.
(8) Upravljavec sklada je ne glede na tretji odstavek tega člena dolžan zavarovancu-članu na njegovo zahtevo razkriti podatke o obračunanih in plačanih prispevkih za poklicno zavarovanje za posamezni mesec.
Če v tem delu zakona ni določeno drugače, se za poslovanje sklada smiselno uporabljajo naslednje določbe dvanajstega dela tega zakona: drugi odstavek 217. člena, 237. člen, drugi odstavek 244. člena, 250. člen, peti odstavek 251. člena, 253. člen, drugi odstavek 254. člena, 259. člen, 261. člen, 262. člen, prvi, četrti in peti odstavek 263. člena, 264. do 267. člen, 269. do 295. člen, 302., 304. člen, 305. do 307. člen, 309. člen, 310. člen, 350. člen, 352. do 354. člen in 358. do 376. člen.
(upravljavska provizija, vstopni in izstopni stroški)
(1) Upravljavec sklada je upravičen do povračila vstopnih in izstopnih stroškov ter do letne provizije za upravljanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini, določeni v pokojninskem načrtu tega sklada.
(2) Vstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska vplačila in ne smejo znašati več kot 2,5 %.
(3) Izstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska izplačila in ne smejo znašati več kot 0,5 %.
(4) Letna provizija za upravljanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se določi v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev tega sklada v skladu z določbami 209.b člena tega zakona in upoštevaje naložbeno politiko tega sklada ne sme znašati več kot 1 %. Pri določitvi višine upravljavske provizije se upošteva višina čiste vrednosti sredstev.«.
Za 213. členom se dodajo novi 213.a, 213.b, 213.c in 213.č člen, ki se glasijo:
(1) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oblikuje solidarnostne rezerve, ki so namenjene zagotavljanju sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem- članom, ki so izpolnili pogoje iz prvega ali tretjega odstavka 204. člena tega zakona vendar sredstva na njihovih osebnih računih ne zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine v skladu s petim odstavkom 204. člena tega zakona in izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje iz solidarnostnih rezerv v skladu z 213.č členom tega zakona.
(2) Solidarnostne rezerve so sestavljene iz dveh delov, in sicer iz:
– nerazporejenih solidarnostnih rezerv in
– razporejenih solidarnostnih rezerv.
(3) Nerazporejene solidarnostne rezerve so namenjene zagotavljanju sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom, ki se bodo poklicno upokojili v prihodnosti.
(4) Razporejene solidarnostne rezerve so namenjene zagotavljanju sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom, ki so se že poklicno upokojili in izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv.
(5) Sredstva, nabrana v solidarnostnih rezervah, so v skupni lasti zavarovancev-članov.
(oblikovanje solidarnostnih rezerv)
(1) Nerazporejene solidarnostne rezerve se oblikujejo, dokler z zadnjim zneskom ne dosežejo ali presežejo deleža čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je določen v pokojninskem načrtu. Nerazporejene solidarnostne rezerve lahko znašajo največ 1,8 % čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(2) Upravljavec sklada mora v vsakem obračunskem obdobju, v katerem se oblikujejo nerazporejene solidarnostne rezerve, izračunati znesek, ki predstavlja razliko med zajamčeno vrednostjo sredstev zavarovancev-članov, izračunano z upoštevanjem zajamčene donosnosti, za katero jamči upravljavec v obdobjih, ko se nerazporejene solidarnostne rezerve ne oblikujejo in zajamčeno vrednostjo sredstev zavarovancev-članov, izračunano z upoštevanjem minimalne zajamčene donosnosti. Osnova za izračun je skupni znesek zajamčenih vrednosti sredstev vseh zavarovancev-članov na obračunski dan predhodnega obračunskega obdobja. Za izračunani znesek iz prvega stavka se v tem obračunskem obdobju oblikujejo nerazporejene solidarnostne rezerve iz prenesenega čistega poslovnega izida.
(3) Za namen oblikovanja nerazporejenih solidarnostnih rezerv se uporabijo tudi sredstva, ki v primeru smrti uživalca poklicne pokojnine iz 203. člena tega zakona ostanejo na njegovem osebnem računu, razen dela, ki se ni uporabil za izračun poklicne pokojnine in je predmet dedovanja. V tem primeru omejitev iz prvega odstavka tega člena ne velja.
(4) V primeru iz prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 206. člena tega zakona, ko zavarovanec-član ali upravičenec zahteva enkratno izplačilo odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu, upravljavec sklada obračuna 10 % vrednosti od zneska izplačila. Ta znesek se odvede v nerazporejene solidarnostne rezerve. V tem primeru omejitev iz prvega odstavka tega člena ne velja.
(5) Ko nerazporejene solidarnostne rezerve dosežejo delež čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka, upravljavec preneha z njihovim oblikovanjem, ponovno pa jih začne oblikovati v prvem naslednjem obračunskem obdobju, ki sledi obračunskemu obdobju, v katerem nerazporejene solidarnostne rezerve ne dosegajo več deleža čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka.
(6) Obračunsko obdobje in obračunski dan imata pomen, kot je določen v 209.b členu tega zakona.
(7) Razporejene solidarnostne rezerve se oblikujejo v višini zneskov, ki so potrebni za sofinanciranje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom, ki so že uveljavili pravico do poklicne pokojnine (primanjkljaj) in so v skladu z 213.č členom tega zakona upravičeni do sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv.
(8) Upravljavec odvede zneske iz nerazporejenih solidarnostnih rezerv v višini primanjkljaja za posameznega zavarovanca-člana v razporejene solidarnostne rezerve v istem obračunskem obdobju, kot se temu zavarovancu-članu začne izplačevati poklicno pokojnino.
(uporaba solidarnostnih rezerv)
(1) Nerazporejene solidarnostne rezerve se smejo uporabiti samo tako, da se odvedejo v razporejene solidarnostne rezerve v skladu z osmim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Razporejene solidarnostne rezerve se smejo uporabiti samo za namen sofinanciranja poklicnih pokojnin zavarovancem-članom, ki so že uveljavili pravico do poklicne pokojnine in so upravičeni do sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv. Razporejene solidarnostne rezerve za posameznega zavarovanca se začnejo uporabljati šele potem, ko so za namen izplačevanja poklicne pokojnine porabljena vsa sredstva na njegovem osebnem računu. Poklicna pokojnina se v tem primeru zavarovancu-članu izplačuje neposredno iz razporejenih solidarnostnih rezerv.
(3) Če po zaključku obdobja prejemanja poklicne pokojnine za posameznega zavarovanca ostane med razporejenimi solidarnostnimi rezervami presežek sredstev, se ta presežek sprosti tako, da se odvede nazaj v nerazporejene solidarnostne rezerve. V tem primeru omejitev iz prvega odstavka 213.b člena ne velja.
(upravičenci do sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv)
(1) Do sofinanciranja poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv je upravičen zavarovanec-član, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine iz prvega ali tretjega odstavka 204. člena tega zakona, razen pogoja zadostnosti sredstev na osebnem računu, in je bil vključen v poklicno zavarovanje ali v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1 najmanj 17 let.
(2) Zavarovanec-član iz prejšnjega odstavka je upravičen do sofinanciranja poklicne pokojnine v takšni višini, da se mu skupaj s sredstvi na njegovem osebnem računu zagotovi najnižja poklicna pokojnina.
(3) Do sofinanciranja poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv so zavarovanci-člani upravičeni le do višine iz prejšnjega odstavka in če sredstva nerazporejenih solidarnostnih rezerv zadostujejo za pokritje obveznosti.
(4) Do sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv niso upravičeni zavarovanci-člani, ki so na podlagi posameznih zakonov upravičeni do višjih pravic iz naslova poklicnega zavarovanja, ki niso v skladu s tem zakonom.«.
277. in 278. člen se spremenita tako, da se glasita:
(prepovedani posli upravljavca pokojninskega sklada)
Upravljavec za svoj račun ali za račun drugega pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ne sme skleniti pravnega posla, katerega predmet bi bile naložbe pokojninskega sklada, ki ga upravlja.
(posli z osebami povezanimi z upravljavcem pokojninskega sklada in posli s skrbnikom)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada ne sme, če ta zakon ne določa drugače, skleniti pravnega posla, katerega predmet je ali bi postal naložba pokojninskega sklada, ki ga upravlja:
1. z osebo, ki je povezana z upravljavcem pokojninskega sklada;
2. s skrbnikom, ki za pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za:
– posle, sklenjene z Republiko Slovenijo, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga, če je njihov izdajatelj Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije;
– posle, katerih predmet so naložbe pokojninskega sklada, sklenjene na organiziranem trgu vrednostnih papirjev pod pogojem, da stranki posla druga drugi nista bili oziroma ne moreta biti znani vnaprej;
– sprejem prevzemne ponudbe po zakonu, ki ureja prevzeme, katerih predmet so delnice, katerih imetnik je pokojninski sklad;
– posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga, če je njihov izdajatelj Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije, ki jih upravljavec pokojninskega sklada za račun pokojninskega sklada sklene z osebo iz prejšnjega odstavka, ki v poslu nastopa v vlogi primarnega vpisnika oziroma vzdrževalca trga s temi finančnimi instrumenti, ti posli pa se izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za pokojninski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
(3) Ne glede na 1. točko prvega odstavka tega člena lahko upravljavec pokojninskega sklada z osebo, ki je z njo povezana na način, da upravljavec pokojninskega sklada in ta oseba sicer ne bi bili povezani osebi, če ne bi bila z njima povezana Republika Slovenija, sklepa:
– denarne depozite,
– posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga v postopku njihove prve prodaje, kot jo opredeljuje zakon o trgu finančnih instrumentov, če je njihov izdajatelj ta oseba,
če se ti depoziti ali posli izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za pokojninski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena lahko upravljavec pokojninskega sklada sklepa s skrbnikom denarne depozite, posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga v postopku njihove prve prodaje, kot jo opredeljuje zakon o trgu finančnih instrumentov, če je njihov izdajatelj skrbnik, pod pogojem, da:
1. skrbnik pokojninskega sklada nima kvalificiranega deleža v upravljavcu, ki upravlja ta pokojninski sklad;
2. skrbnik in upravljavec sprejmeta pravila, s katerimi opredelita možne oblike nasprotja interesov v primeru takšnih naložb pokojninskega sklada ter načine omejitve teh nasprotij interesov;
3. se ti depoziti ali posli izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za pokojninski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
(5) Upravljavec pokojninskega sklada ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev obvesti skrbnika o osebah, ki so povezane z njim in ga tekoče obvešča o spremembah teh povezav.
(6) V letnem poročilu pokojninskega sklada mora biti razkrit odstotek sredstev pokojninskega sklada, vloženih skupaj v depozite in finančne instrumente, katerih izdajatelj je skrbnik tega pokojninskega sklada ali oseba, povezana z upravljavcem tega pokojninskega sklada.
(7) O naložbah oziroma poslih iz tega člena skrbnik pokojninskega sklada poroča Agenciji za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad, ali Agenciji za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla.
(8) Posli iz tega člena so predmet rednega letnega revizijskega pregleda poslovanja pokojninskega sklada. Revizor v svojem poročilu napiše mnenji o izpolnjenosti pogojev iz tega člena in o tem, ali sta skrbnik investicijskega sklada in upravljavec pri takšni naložbi ravnala v najboljšem interesu članov.«.
V prvem odstavku 308. člena se besedilo »zadnji delovni dan obračunskega obdobja (v nadaljnjem besedilu: obračunski dan)« nadomesti z besedilom »obračunski dan«.
Za 350. členom se doda novi 350.a člen, ki se glasi
(nadzor nad izvajanjem obveznosti poklicnega zavarovanja)
(1) Za nadzor nad izvajanjem drugega odstavka 200. člena tega zakona je pristojen inšpektorat.
(2) Če zavezanec iz prvega odstavka 200. člena tega zakona ni vključil v poklicno zavarovanje vseh zavarovancev, ki delajo na delovnih mestih, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, inšpektor izda odločbo, s katero zavezancu odredi sklenitev poklicnega zavarovanja za vsakega takega zavarovanca od dneva nastopa dela na delovnem mestu, za katero je obvezno poklicno zavarovanje.
(3) Odločba iz prejšnjega odstavka se vroči zavezancu in upravljavcu sklada.
(4) V primeru dvoma ali gre za delovno mesto, za katero je obvezno poklicno zavarovanje, poda inšpektorat komisiji iz prvega odstavka 201.a člena tega zakona predlog za začetek postopka. Če se v postopku pri komisiji iz prvega odstavka 201.a člena tega zakona ugotovi, da pri zavezancu obstajajo delovna mesta, za katero je obvezno poklicno zavarovanje, stroški postopka pri komisiji iz prvega odstavka 201.a člena tega zakona, bremenijo zavezanca.
(5) Za nadzor nad izvrševanjem obveznosti iz šestega odstavka 200. člena tega zakona je pristojen upravljavec sklada.«.
380. člen se spremeni tako, da se glasi:
(globe za prekršek zavezanca v poklicnem pokojninskem zavarovanju ali dodatnem zavarovanju)
(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje zavezanec iz prvega odstavka 200. člena tega zakona, ki je pravna oseba in zaposluje nad 50 delavcev, če zavarovanca ni vključil v poklicno zavarovanje skladno z določbo drugega odstavka 200. člena tega zakona.
(2) Z globo od 600 do 1.500 eurov se kaznuje zavezanec iz prvega odstavka 200. člena tega zakona, ki je pravna oseba in zaposluje do vključno 50 delavcev, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja drugo dejavnost ter zaposluje delavce, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 450 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pri zavezancu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, ki:
– v nasprotju z določbami 233. člena tega zakona ne omogoči vključitve v dodatno zavarovanje vsem zaposlenim pod enakimi pogoji;
– ni poravnal obveznosti iz naslova izvedbe vplačil v kolektivno zavarovanje, čeprav za obdobje, ko vplačila niso bila izvedena, predhodno ni sklenil mirovanja dodatnega zavarovanja v skladu z določbo prvega odstavka 246. člena tega zakona.
(5) Z globo 450 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba delodajalca.
(6) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če:
– ne predloži obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje ali ne predloži obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje na predpisan način oziroma v predpisanih rokih skladno z določbami šestega odstavka 200. člena tega zakona;
– ne plača prispevkov za poklicno zavarovanje davčnega zavezanca skladno z določbami šestega odstavka 200. člena tega zakona;
– v obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje iz šestega odstavka 200. člena tega zakona navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke;
– ne sporoči upravljavcu sklada čas mirovanja poklicnega zavarovanja skladno z določbami dvanajstega odstavka 200. člena tega zakona.
(7) Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(8) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekrške iz šestega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 800 do 4.000 eurov.«.
Sedma alineja prvega odstavka 381. člena se spremeni tako, da se glasi:
»– če za račun pokojninskega sklada sklepa posle v nasprotju z 277. ali prvim odstavkom 278. člena tega zakona;«.
V osmi alineji prvega odstavka 383. člena se besedilo »tretja alineja prvega odstavka 277. člena tega zakona« spremeni tako, da se glasi: »2. točka prvega odstavka 278. člena tega zakona« in črta se deveta alineja.
386. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz 381. do 385. člena tega zakona, je pristojni nadzorni organ iz 350. in 351. člena tega zakona.
(2) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz prvega in drugega odstavka 379. člena tega zakona in iz prvega do petega odstavka 380. člena tega zakona, je inšpektorat.
(3) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 379. člena tega zakona, je zavod.
(4) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz šestega, sedmega in osmega odstavka 380. člena tega zakona, je upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.«.
V četrtem odstavku 391. člena se črta besedilo »iz tretjega odstavka 38. člena ali«.
399. člen se spremeni tako, da se glasi:
(postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih)
(1) Ne glede na določbe:
– Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odl. US, 58/11 – ZDT-1, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 15/13 – ZNPPol in 15/13 – ZODPol) in
– Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 10/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15),
zavarovanec ne more uveljaviti pravice do starostne pokojnine pred dopolnitvijo starosti in pokojninske dobe:
Leto | Starost | Pokojninska doba |
moški | ženska | moški | ženska |
leta/meseci | leta/meseci | leta/meseci | leta/meseci |
2016 | 56 | 53 | 36 | 33 |
2017 | 56/3 | 53/3 | 36/3 | 33/3 |
2018 | 56/6 | 53/6 | 36/6 | 33/6 |
2019 | 56/9 | 53/9 | 36/9 | 33/9 |
2020 | 57 | 54 | 37 | 34 |
2021 | 57/3 | 54/3 | 37/3 | 34/3 |
2022 | 57/6 | 54/6 | 37/6 | 34/6 |
2023 | 57/9 | 54/9 | 37/9 | 34/9 |
2024 | 58 | 55 | 38 | 35 |
2025 | 58/3 | 55/3 | 38/3 | 35/3 |
2026 | 58/6 | 55/6 | 38/6 | 35/6 |
2027 | 58/9 | 55/9 | 38/9 | 35/9 |
2028 | 59 | 56 | 39 | 36 |
2029 | 59/3 | 56/3 | 39/3 | 36/3 |
2030 | 59/6 | 56/6 | 39/6 | 36/6 |
2031 | 59/9 | 56/9 | 39/9 | 36/9 |
2032 | 60 | 57 | 40 | 37 |
2033 | | 57/3 | | 37/3 |
2034 | | 57/6 | | 37/6 |
2035 | | 57/9 | | 37/9 |
2036 | | 58 | | 38 |
2037 | | 58/3 | | 38/3 |
2038 | | 58/6 | | 38/6 |
2039 | | 58/9 | | 38/9 |
2040 | | 59 | | 39 |
2041 | | 59/3 | | 39/3 |
2042 | | 59/6 | | 39/6 |
2043 | | 59/9 | | 39/9 |
2044 | | 60 | | 40 |
(2) Zavarovancem iz prejšnjega odstavka, ki so delali na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem, se starostne meje iz prejšnjega odstavka znižajo za toliko mesecev, kolikor je znašalo povečanje zavarovalne dobe, vendar največ do:
Starost |
leta/meseci |
2016 | 51 |
2017 | 51/3 |
2018 | 51/6 |
2019 | 51/9 |
2020 | 52 |
2021 | 52/3 |
2022 | 52/6 |
2023 | 52/9 |
2024 | 53 |
2025 | 53/3 |
2026 | 53/6 |
2027 | 53/9 |
2028 | 54 |
V drugem odstavku 412. člena se besedilo »Davčna uprava Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »Finančna uprava«.
413. člen se spremeni tako, da se glasi:
(prehodne določbe poklicnega zavarovanja)
(1) Delovna mesta, za katera so zavezanci ob uveljavitvi tega zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, so vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem.
(2) Vlada Republike Slovenije v soglasju s socialnimi partnerji določi merila in kriterije iz četrtega odstavka 199. člena tega zakona ter po posvetovanju s socialnimi partnerji v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona izda uredbo, s katero se določijo merila in kriteriji za ugotavljanje delovnih mest iz prvega odstavka 199. člena tega zakona, potrebno dokumentacijo za presojo težavnosti, škodljivosti in drugih omejitev na teh delovnih mestih ter način in financiranje dela komisije iz 201. in 201.a člena tega zakona.
(3) Uživalec poklicne pokojnine se obvezno zdravstveno zavaruje na podlagi 10. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 63/13 – ZIUPTDSV, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ). Ne glede na določbo druge alineje 2. točke 48. člena ZZVZZ in 2. točke 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97 – ZDavP-A, 3/98, 7/98 – odl. US, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 – ZPSV-C, 97/01 – ZSDP, 97/01, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 91/13 – ZZVZZ-M, 99/13 – ZSVarPre-C in 26/14 – ZSDP-1) prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela plačujejo uživalci poklicne pokojnine, pri čemer plačilo prispevka v njihovem imenu in za njihov račun iz sredstev na njihovem osebnem računu izvede upravljavec sklada. Ne glede na določbo drugega odstavka 53. člena ZZVZZ je osnova za plačilo prispevka iz prejšnjega stavka poklicna pokojnina, priznana s potrdilom o pridobitvi pravic iz poklicnega zavarovanja, ki jo uživalcu poklicne pokojnine izda upravljavec sklada. Za namen urejanja obveznega zdravstvenega zavarovanja upravljavec sklada posreduje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije podatek o datumu pridobitve in prenehanja pravice do poklicne pokojnine, ki ga vodi v evidenci zavarovanih oseb.
(4) Plačilo prispevkov iz četrtega odstavka 202. člena tega zakona se s posebnim zakonom ali kolektivno pogodbo lahko določi tudi za pripadnike Slovenske vojske, ki so pridobili pravico do poklicne pokojnine pred uveljavitvijo tega zakona.
(5) Do uskladitve Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 96/12 – ZPIZ-2; v nadaljnjem besedilu: ZObr) in Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07 in 58/08 – ZSPJS-I) se glede izpolnjevanja pogojev za prenehanje delovnega razmerja na obrambnem področju po enajstem odstavku 92. člena ZObr šteje, da so le-ti izpolnjeni, ko vojaška oseba izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške na podlagi četrtega, v prehodnem obdobju pa na podlagi petega odstavka 27. člena tega zakona, v povezavi s prvim in drugim odstavkom 398. člena tega zakona.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(1) Z delom ali dejavnostjo lahko nadaljujejo tudi uživalci pokojnine iz četrtega odstavka 406. člena zakona pod pogojem, da v roku 30 dni po uveljavitvi tega zakona ponovno vstopijo v obvezno zavarovanje skladno s spremenjenim tretjim odstavkom 116. člena zakona, za najmanj dve uri dnevno ali za 10 ur tedensko, od uveljavitve tega zakona dalje.
(2) Za osebe iz prejšnjega odstavka, ki se v roku iz prejšnjega odstavka ne vključijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s prvim ali tretjim odstavkom 116. člena zakona, zavod ne glede določbo četrtega odstavka 81. člena ZMEPIZ-1 po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca v skladu z novo prvo alinejo spremenjenega tretjega odstavka 116. člena zakona od uveljavitve tega zakona dalje in od istega dne dalje tudi izplačuje pokojnino v ustreznem sorazmernem delu.
(3) Osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo delo ali dejavnost, na podlagi katere izpolnjujejo pogoje za obvezno zavarovanje po 15. ali 16. členu zakona in niso uživalci pokojnine iz 406. člena zakona, se morajo do 31. marca 2016 obvezno vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dnem vložitve prijave v zavarovanje.
(4) Za osebe iz prejšnjega odstavka, ki se do 31. marca 2016 ne vključijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavod ne glede določbo četrtega odstavka 81. člena ZMEPIZ-1 po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. aprila 2016 dalje.
(5) Zavarovancem, ki se jim ob uveljavitvi tega zakona izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine po tretjem odstavku 38. člena zakona, veljavnem do uveljavitve tega zakona, se po uveljavitvi tega zakona do dopolnitve 65 let starosti še nadalje izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine ne glede na zavarovanje s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, po dopolnitvi 65 let starosti pa ob pogoju zavarovanja za polni delovni oziroma zavarovalni čas.
(6) Zavarovanci, ki se jim je ob dopolnitvi 65. leta starosti prenehal izplačevati del predčasne ali starostne pokojnine, lahko ponovno zahtevajo izplačevanje že uveljavljenega dela pokojnine pod pogoji, ki jih za izplačilo dela pokojnine določa ta zakon. Del pokojnine se izplačuje od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve.
(7) Do ureditve v zakonu, ki ureja davčni postopek, prispevke za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz druge alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2, če je v skladu z novim tretjim odstavkom 154. člena zakona zavezanec za plačilo prispevka delodajalca sam zavarovanec, ugotovi davčni organ z odločbo, s katero izračuna akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevke za posebne primere zavarovanja za zavarovance po drugi alineji prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2. Zavezanec za prispevke mora plačati prispevke v roku in na način, ki je določen za akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevek za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz druge alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2.
(8) Če se v primerih iz prejšnjega odstavka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, akontacija dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevke za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz druge alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2, ne odmeri, prispevek za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz druge alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2 ugotovi davčni organ z odločbo enkrat letno za koledarsko leto, s katero izračuna prispevke za posebne primere zavarovanja na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga za potrebe akontacije dohodnine od teh dohodkov. Davčni organ odločbo izda najkasneje do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. Zavezanec za prispevke mora prispevke plačati v 30 dneh od vročitve odločbe.
(9) Določba novega tretjega odstavka 154. člena zakona in določbi prejšnjih dveh odstavkov se uporabljajo za vsa izplačila prejemkov za delo v okviru drugega pravnega razmerja, izvršena po uveljavitvi tega zakona, ne glede na obdobje, na katero se prejemek nanaša.
(1) Uživalci poklicne pokojnine, ki na dan uveljavitve tega zakona niso obvezno zdravstveno zavarovani v skladu s tretjim odstavkom spremenjenega 413. člena zakona, se v skladu z njim obvezno zdravstveno zavarujejo s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona.
(2) Ne glede na spremenjene določbe četrtega odstavka 208. člena zakona upravljavec sklada pokojninski načrt poklicnega zavarovanja in pokojninski načrt za izplačevanje poklicnih pokojnin uskladi z določbami spremenjenega enajstega dela zakona v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega zakona. Do začetka uporabe novega pokojninskega načrta se ne glede na določbe tega zakona uporabljajo določbe pokojninskih načrtov, veljavnih ob uveljavitvi tega zakona.
(3) Zavarovanci, ki so bili vključeni v poklicno zavarovanje po pokojninskem načrtu, veljavnem ob uveljavitvi tega zakona, in uživalci poklicnih pokojnin, ki prejemajo poklicne pokojnine po pokojninskem načrtu za izplačevanje poklicnih pokojnin, veljavnem ob uveljavitvi tega zakona, se vključijo v nov pokojninski načrt poklicnega zavarovanja z dnem odobritve pokojninskega načrta iz prejšnjega odstavka s strani ministra, pristojnega za delo.
(4) Do ureditve v zakonu, ki ureja trg dela, se uživalec poklicne pokojnine ne šteje za brezposelno osebo.
(5) Zavezanci iz spremenjenega prvega odstavka 200. člena zakona v roku dveh mesecev po objavi seznama iz novega enajstega odstavka 201. člena zakona sklenejo poklicno zavarovanje za zavarovance, ki opravljajo delo na delovnih mestih, na katerih obstaja obveznost vključitve v poklicno zavarovanje.
(6) Pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic upravljavca Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v ciljni družbi, se smiselno uporablja peti odstavek 6. člena Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06, 67/07 – ZTFI, 1/08, 68/08, 35/11 – ORZPre75, 105/11 – odl. US, 10/12, 38/12, 56/13, 63/13 – ZS-K in 25/14).
(7) Zavarovance-člane, ki so bili ob uveljavitvi tega zakona vključeni v poklicno zavarovanje, pa ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka spremenjenega 199. člena zakona, zavezanci odjavijo iz poklicnega zavarovanja najkasneje po objavi sklepa iz devetega odstavka spremenjenega 201. člena zakona ali odločbe iz šestega odstavka novega 201.a člena zakona. Ti zavarovanci-člani na podlagi obdobja vključenosti v poklicno zavarovanje ali obvezno dodatno zavarovanje pridobijo pravice iz poklicnega zavarovanja ob izpolnitvi pogojev po tem zakonu.
(8) Poklicno zavarovanje za zavarovance-člane, ki delajo na delovnih mestih, za katera je v skladu s spremenjenim 201. členom zakona s sklepom ugotovljeno, da preneha obveznost vključitve v poklicno zavarovanje, preneha z dnem uveljavitve tega sklepa.
(9) Uživalcem poklicne pokojnine, ki so na dan uveljavitve pokojninskega načrta iz drugega odstavka tega člena vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14., 15., 16. in 17. člena ali četrtega, petega ali šestega odstavka 19. člena zakona in v roku dveh mesecev od uveljavitve pokojninskega načrta še vedno izpolnjujejo pogoje za obvezno zavarovanje, se z dnem poteka tega roka zadrži izplačevanje poklicne pokojnine v skladu z drugim odstavkom spremenjenega 203. člena zakona.
(10) Z dnem uveljavitve pokojninskega načrta iz drugega odstavka tega člena se uživalcem poklicnih pokojnin sredstva, namenjena izplačevanju poklicnih pokojnin, iz Kritnega sklada Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja prenesejo kot enkratna premija v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini vrednosti matematičnih rezervacij na dan prenosa, brez vstopnih stroškov. Vsakemu uživalcu poklicne pokojnine se odpre osebni kapitalski račun ob smiselni uporabi določil enajstega dela zakona. Prenos teh sredstev je oproščen plačila dohodnine iz zakona, ki ureja dohodnino.
(11) V roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega zakona se izplačevanje znižanih poklicnih pokojnin prenese iz Kritnega sklada Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na izplačevalca pokojninskih rent po izboru uživalca znižane poklicne pokojnine, tako, da se iz Kritnega sklada Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na izbranega izplačevalca pokojninskih rent prenesejo sredstva, namenjena izplačevanju znižanih poklicnih pokojnin, v višini vrednosti matematičnih rezervacij na dan prenosa, brez vstopnih stroškov. Če uživalec znižane poklicne pokojnine v roku iz prejšnjega stavka ne izbere izplačevalca pokojninske rente, se mu sredstva, namenjena izplačevanju znižane poklicne pokojnine, iz Kritnega sklada Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja prenesejo kot enkratna premija v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini vrednosti matematičnih rezervacij na dan prenosa, brez vstopnih stroškov. Prenos izplačevanja znižane poklicne pokojnine v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ne sme vplivati na višino znižane poklicne pokojnine, ki jo uživalec prejema na dan prenosa. Prenos teh sredstev je oproščen plačila dohodnine iz zakona, ki ureja dohodnino.
(12) Z dnem uveljavitve pokojninskega načrta iz drugega odstavka tega člena se Kritni sklad Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja likvidira.
(13) Do ureditve v zakonu, ki ureja trg dela, se za upravičence do začasnega ali občasnega dela štejejo tudi uživalci poklicne pokojnine.
(14) Določba zadnjega stavka drugega odstavka spremenjenega 202. člena zakona se uporablja od uveljavitve pokojninskega načrta iz drugega odstavka tega člena.
(15) Po začetku uporabe novega pokojninskega načrta, usklajenega z določbami tega zakona, se postopki poklicnih upokojitev na podlagi zahtevkov, za katere upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja do začetka uporabe novega pokojninskega načrta še ni prejel popolne izjave zavarovanca-člana o uveljavitvi poklicne pokojnine, dokončajo v skladu z novim pokojninskim načrtom.
(16) Določbe šestega, sedmega in osmega odstavka spremenjenega 380. člena zakona ter določba četrtega odstavka spremenjenega 386. člena zakona se uporabljajo od 1. januarja 2018.
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2016.
Št. 172-01/15-23/31
Ljubljana, dne 15. decembra 2015
EPA 890-VII
dr. Milan Brglez l.r.
