Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO – v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 83/09, 93/15) je Občinski svet Občine Beltinci na 12. seji dne 22. decembra 2015 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za rastlinjake v Beltincih
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za rastlinjake v Beltincih (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt).
Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, prostorsko ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka.
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:
– izsek iz kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam planskih aktov s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1:2000,
– območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1:1000,
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:1000,
– zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1:1000,
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1:1000,
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:1000,
– načrt parcelacije v merilu 1:1000.
(priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– smernice in mnenja,
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– povzetek za javnost.
2 OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega del enote urejanja prostora BE-11 iz prostorskih sestavin k planskim aktom za območje občine Beltinci z oznako podrobnejše namenske rabe IK (površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo).
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami 2616, 2617, 2618, 2619, 2620, 2621, 2622, 2623, 2624, 2625, 2626, 2627, 2628, 2629, 2630, 2631, 2632, 2633, 2634, 2635, 2636, 2637, 2638, 2639, 2640, 2641, 2642, 2643, 3246/2, 3248 in 3249 vse v k.o. Beltinci.
(3) Površina območja občinskega podrobnega prostorskega načrta meri 88.024,16 m2.
(4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži južno od naselja Beltinci. Na zahodu meji na lokalno cesto št. 010051 Beltinci–Gornja Bistrica (parcelna številka 3931/1, k.o. Beltinci) in kmetijsko zemljišče (parcelna številka 2615, k.o. Beltinci), na jugu na potok Dobel (parcelna številka 3929, k.o. Beltinci), na vzhodu na kmetijsko zemljišče (parcelna številka 3246/1, k.o. Beltinci) in gozdno zemljišče (parcelna številka 3247, k.o. Beltinci) ter na severu na poljsko pot (parcelna številka 3945, k.o. Beltinci). Prometni dostop je omogočen preko gramoziranega cestnega priključka na lokalno cesto in s poljske poti. Na zahodnem delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka javna kanalizacija, ob lokalni cesti pa javni vodovod in telekomunikacijski vod. Oskrba s pitno vodo je omogočena preko vodovodnega priključka na javni vodovod, ki se nahaja na zahodnem delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
3 PROSTORSKA UREDITEV, KI JE NAČRTOVANA Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM
(načrtovana prostorska ureditev)
Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom je načrtovana:
– gradnja stavbe za rastlinsko pridelavo – rastlinjaka s spremljajočim skladiščem, hladilnico, predelovalnico, pakirnico, prodajalno, kotlovnico, strojnico, upravo itd.,
– gradnja zbiralnikov padavinskih voda – lagun, zalogovnika tople vode, parkirišča, pristopov do objektov in zemljišča, funkcionalnih prometnih površin, nakladalne rampe, transformatorske postaje,
– gradnja priključkov na javno cesto in pot, javno kanalizacijo, elektroenergetsko omrežje, plinovodno omrežje, geotermalno vrtino, komunikacijsko omrežje,
– druge zunanje ureditve.
4 UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
4.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Zahodni del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta sega v 4,00 m varovalni pas lokalne ceste št. 010051 Beltinci–Gornja Bistrica. V varovalnem pasu javnih cest so posegi dovoljeni le s soglasjem upravljavca ceste.
(2) Južni del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta sega na 5,00 m priobalno zemljišče potoka Dobel. Na priobalnem zemljišču so dovoljeni le posegi, ki so v skladu s predpisi s področja upravljanja voda.
(3) Del poljske poti, ki v naravi poteka po severnem delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se prestavi v za to pot odmerjeno zemljišče (parcelna številka 3945, k.o. Beltinci) proti severu izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Del gozda (parcelna številka 3945, k.o. Beltinci) se zaradi prestavitve poljske poti odstrani.
(4) Za povezavo prostorske ureditve s sosednjim območjem na jugu se zgradi premostitveni objekt čez potok Dobel.
(5) Za priključevanje prostorske ureditve na prometno, okoljsko, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo, ki poteka oziroma leži na sosednjih območjih, se zgradijo ustrezni priključki oziroma vodi.
4.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin
(rešitve načrtovanih objektov in površin)
(1) Načrtovana stavba za rastlinsko pridelavo – rastlinjak je v prostor umeščena vzporedno z vzhodno mejo območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Pretežni del rastlinjaka je steklenjak, v zahodni del rastlinjaka pa so umeščeni skladišče, hladilnica, predelovalnica, pakirnica, prodajalna, kotlovnica, strojnica, uprava itd. Ob zahodnem delu rastlinjaka so v prostor umeščeni zalogovnik za toplo vodo, pristopi do objektov, funkcionalna prometna površina z obračališčem in parkiriščem, ki se lahko nadkrije z nadstrešnico, nakladalna rampa, cestna priključka, transformatorska postaja itd. Ob južnem delu rastlinjaka sta v prostor umeščena zbiralnika padavinskih voda – laguni, ki se lahko nadkrijeta z nadstrešnicama.
(2) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega odloka.
4.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
(vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev:
– sanacija in priprava zemljišča,
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta,
– sprememba namembnosti,
– vzdrževanje objekta.
(vrste objektov glede na namen in zahtevnost gradnje)
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je namenjeno kmetijski proizvodnji in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnosti so dopustne naslednje vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov:
– gostilne, restavracije in točilnice,
– druge poslovne stavbe,
– trgovske stavbe,
– sejemske dvorane, razstavišča,
– stavbe za storitvene dejavnosti,
– garažne stavbe,
– industrijske stavbe,
– rezervoarji, silosi in skladišča,
– stavbe za rastlinsko pridelavo,
– stavbe za spravilo pridelka,
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste,
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– mostovi in viadukti,
– jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
– sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti,
– naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi,
– daljinski vodovodi,
– objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
– daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja,
– daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi,
– lokalni (distribucijski) plinovodi,
– lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,
– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
– vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
– cevovodi za odpadno vodo,
– čistilne naprave,
– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– elektrarne in drugi energetski objekti,
– objekti za ravnanje z odpadki,
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:
– vsi nezahtevni in enostavni objekti razen pomolov, objektov za rejo živali, pomožnih letaliških, pristaniških objektov in pomožnih objektov na smučišču.
(lega, velikosti in oblikovanje objektov ter drugih zunanjih ureditev)
(1) Stavbe ne glede na zahtevnost gradnje:
– lega: znotraj površine za razvoj stavb, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjen v notranjost zemljišča;
– odmik od meje sosednjega zemljišča: določen je z gradbeno mejo. Kolikor ni določen z gradbeno mejo (etapna izvedbe prostorske ureditve), mora biti odmik stavbe od meje sosednjega zemljišča najmanj 3,00 m. S soglasjem lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši;
– višinski gabarit: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Najvišja višina stavbe, ki pomeni razdaljo med najvišjo točko stavbe in najnižjo točko na stiku z zemljiščem, ne sme presegati 10,00 m;
– tlorisni gabarit: skupna površina vseh stavb ne sme se presegati faktorja zazidanosti parcele 0,9. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji;
– fasada: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu;
– streha: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu.
(2) Gradbeni inženirski objekti ne glede na zahtevnost gradnje:
– lega: na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta;
– velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu. Najvišja višina objekta, ki pomeni razdaljo med najvišjo točko objekta in najnižjo točko na stiku z zemljiščem, ne sme presegati 12,00 m;
– oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se primerno utrdi.
(3) Druge zunanje ureditve:
– neutrjene zunanje površine se prilagodi višinskim kotam raščenega terena na meji območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in višinskim kotam pritličij stavb ter v čim večji meri zatravi.
(4) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture in na priobalnem zemljišču vodotoka so dopustni le pod pogoji in s soglasjem pristojnega upravljavca.
Zemljiške parcele je dopustno združevati in deliti glede na posamezno funkcionalno celoto.
5 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Pri projektiranju in gradnji prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture se morajo upoštevati vsi veljavni predpisi in normativi s posameznega področja.
(2) Detajlni pogoji za priključitev na prometno, okoljsko, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(1) Za dostop do javne ceste se zgradi cestni priključek na lokalno cesto št. 010051, Beltinci–Gornja Bistrica (parcelna številka 3931/1, k.o. Beltinci) z odmikom najmanj 25,00 m od premostitvenega objekta – mostu čez potok Dobel.
(2) Dodatni cestni priključek se zgradi na poljsko pot (parcelna številka 3945, k.o. Beltinci).
(1) Za oskrbo s pitno vodo je zgrajen vodovodni priključek na javni vodovod (parcelna številka 2616, k.o. Beltinci).
(2) Tehnološka voda se lahko zagotovi iz vseh razpoložljivih vodnih virov (zbiralniki padavinskih voda – lagune, vodnjaki, geotermalne vrtine, javni vodovod ipd.).
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1) Za odvajanje komunalne odpadne vode in predhodno ustrezno očiščene tehnološke odpadne vode se zgradi kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo (parcelna številka 2616, k.o. Beltinci).
(2) Padavinske odpadne vode se zbira v zbiralnikih padavinskih voda – lagunah oziroma se jih odvaja posredno v podzemne vode. Če ponikanje ni možno, se padavinske odpadne vode odvaja v potok Dobel.
(oskrba z električno energijo)
Za oskrbo z električno energijo se zgradi:
– 20/0,4 kV transformatorska postaja Sončni vrt (parcelna številka 2616, k.o. Beltinci),
– srednjenapetostni 20 kV kablovod od transformatorske postaje Sončni vrt (parcelna številka 2616, k.o. Beltinci) do transformatorske postaje Beltinci 4 (parcelna številka 2312/4, k.o. Beltinci),
– nizkonapetostni 0,4 kV razvod od transformatorske postaje Sončni vrt do stavb (parcelna številka 2616, k.o. Beltinci).
(oskrba z zemeljskim plinom)
Za oskrbo z zemeljskim plinom se zgradi plinovodni priključek na plinovodno omrežje (parcelna številka 3931/1, k.o. Beltinci).
(oskrba z geotermalno energijo)
Za oskrbo z geotermalno energijo se zgradi toplovodni priključek na geotermalno vrtino (parcelna številka 2233/2, k.o. Beltinci).
(zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev)
Za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev se zgradi telekomunikacijski priključek na telekomunikacijsko omrežje (parcelna številka 2224/2, k.o. Beltinci).
6 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
7 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
(1) Na priobalnem zemljišču so dovoljeni le posegi, ki so v skladu s predpisi s področja upravljanja voda.
(2) Zbiranje in odvajanje odpadnih voda mora biti ločeno za padavinske, komunalne in tehnološke vode v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja.
(3) Neposredno odvajanje padavinskih odpadnih vod v podzemne vode (brez precejanja skozi zemljino oziroma skozi kamenine) je prepovedano. Očiščena padavinska odpadna voda se v podzemne vode lahko odvaja le posredno (razpršeno ali preko ponikovalnic). Ponikovalnice se dimenzionirajo na podlagi hidrogeološkega poročila. Če ponikanje ni možno, se padavinske vode lahko odvaja v bližnji vodotok.
(4) Kanalizacijski sistem vseh vrst odpadnih voda mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi.
(5) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod ipd.), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(6) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda ministrstvo pristojno za upravljanje z vodami.
(7) Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo voda.
(1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.
(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva.
(3) Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal.
Za preprečitev trkov ptic v rastlinjak se na steklene površine nalepijo nalepke silhuete ptic ujed.
(1) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev.
(1) V skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju je za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta določena IV. stopnja varstva pred hrupom.
(2) Predpisane so mejne in kritične vrednosti hrupa, ki ne smejo biti presežene zaradi hrupa v okolju, ki ga povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom.
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja.
(2) Stalna zunanja osvetlitev rastlinjaka ni dovoljena. Morebitna zunanja osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/izklop svetil.
(3) Rastlinjak ne sme biti opremljen z UV svetilkami, ki bi delovale tudi v nočnem času oziroma morajo biti steklene površine rastlinjaka zaščitene na tak način, da UV svetloba ne seva v zunanjost rastlinjaka.
(varovanje naravnih virov)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi:
– stalna oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,
– racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo).
(učinkovita raba energije)
(1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.
(3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke.
(4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena.
Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki.
8 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta obstaja možnost nastopa visoke podtalnice, zato je potrebno ustrezno rešiti odvod padavinskih voda ter predvideti ukrepe za zaščito pred podtalnico. Priporočljiva kota za gradnjo stavb oziroma ključnih delov stavb je najmanj 0,50 m nad koto stoletnih vod Q100. Vsi predvideni posegi so dovoljeni v skladu s pogoji iz vodnega soglasja.
(2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g].
(3) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija itd.).
(1) Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– požarno varnostne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.
9 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Izvedba prostorske ureditve je predvidena v dveh ali več etapah.
(2) Posamezna etapa mora predstavljati zaključeno funkcionalno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve.
(3) Izvedba etap je lahko sočasna ali ločena, odvisno od izkazanega interesa investitorja.
10 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Dopustna so odstopanja od:
– rešitev načrtovanih objektov in površin;
– tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.
11 DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju je potrebno upoštevati vse določbe tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča.
12 USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(usmeritve po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem prostorskem aktu.
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu občinske uprave Občine Beltinci.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/2015-12-116/VI
Beltinci, dne 22. decembra 2015
Milan Kerman l.r.
