Na podlagi tretjega odstavka 10. člena in 1. točke 45. člena Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 110/02 - ZGO-1, 45/04 - ZdZPKG, 62/04 - odl. US, 93/05 - ZVMS in 90/12 - ZdZPVHVVR) ter sedmega odstavka 15. člena in za izvrševanje petega odstavka 6. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, 90/12 - ZdZPVHVVR, 23/13 - ZZZiv-C in 40/14 - ZIN) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
o izvajanju sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja živali, programov izkoreninjenja bolezni živali ter cepljenj živali v letu 2016
Ta odredba določa ukrepe, ki jih morajo zaradi zagotavljanja sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali v letu 2016 izvajati:
– veterinarske organizacije, ki imajo koncesijo za izvajanje del iz te odredbe (v nadaljnjem besedilu: veterinarska organizacija),
– Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI),
– lovske družine in upravljavci lovišč s posebnim namenom,
– izvajalci, ki imajo koncesijo za peroralno cepljenje lisic,
– izvajalci nalog zatočišč za živali prostoživečih živalskih vrst.
(1) Uradni veterinar območnega urada (v nadaljnjem besedilu: OU) organa, pristojnega za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: Uprava), po uradni dolžnosti določi veterinarski organizaciji rok za izvedbo posameznih del iz te odredbe.
(2) Veterinarska organizacija mora pred začetkom izvajanja del iz te odredbe o tem obvestiti uradnega veterinarja OU Uprave.
(3) Veterinarska organizacija mora mesečno, do petega dne v mesecu za pretekli mesec, vnesti podatke o opravljenih delih iz te odredbe v informacijski sistem za spremljanje, nadzor in poročanje o določenih boleznih živali (v nadaljnjem besedilu: EPI).
(4) Veterinarska organizacija do desetega dne v mesecu za pretekli mesec uradnemu veterinarju OU Uprave predloži račun za povračilo stroškov za izvedbo odrejenih del za pretekli mesec, iz katerega mora biti razvidno, da so bile veterinarske pristojbine plačane v predpisanem roku, in prilogo k računu, ki vsebuje podatke o izvedenih delih iz te odredbe. Priloga k računu se predloži na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani Uprave.
(5) Uradni veterinar OU Uprave na podlagi podatkov iz EPI ter izvedenega nadzora ugotovi, ali so bila dela iz te odredbe opravljena v skladu z določbami te odredbe in to potrdi s podpisom računa do petnajstega dne v mesecu za pretekli mesec praviloma na sedežu veterinarske organizacije, ki je račun izdala. Po potrditvi računa veterinarska organizacija usklajeno prilogo k računu pošlje v elektronski obliki na obrazcu iz prejšnjega odstavka na elektronski naslov: porocila.uvhvvr@gov.si.
(1) NVI mora mesečno, do desetega dne v mesecu za pretekli mesec, vnesti podatke o opravljenih delih iz 28. do 30. člena te odredbe v EPI.
(2) Rezultate opravljenih preiskav iz te odredbe mora NVI vnesti v EPI v skladu s predpisom, ki ureja bolezni živali.
(3) NVI do dvajsetega dne v mesecu za pretekli mesec pošlje glavnemu uradu (v nadaljnjem besedilu: GU) Uprave zahtevke za povračilo stroškov za izvedbo odrejenih del za pretekli mesec.
Izvajalci iz tretje, četrte in pete alineje 1. člena te odredbe, ki opravljajo dela po tej odredbi, morajo poročati v skladu s pogodbami o izvedbi del.
(1) Veterinarske organizacije in NVI morajo odvzeti vzorce iz te odredbe, jih označiti in vnesti podatke v EPI v skladu s predpisom, ki ureja EPI.
(2) Veterinarska organizacija in NVI morata podatke o odvzemu vzorcev (datum odvzema vzorcev, vrsta preiskave, številka zapisnika o odvzemu vzorcev in tuberkulinskem preizkusu (ZOVT), naziv in sedež organizacije ter osebno ime veterinarja, ki je vzorce odvzel) vnesti v dnevnik veterinarskih posegov, ki se hrani na gospodarstvu. V dnevnik veterinarskih posegov, ki se hrani na gospodarstvu, mora veterinarska organizacija vpisati tudi rezultate opravljenih diagnostičnih preiskav po tej odredbi (tuberkulinizacija), NVI pa podatke o opravljenih kliničnih pregledih in njihovih rezultatih.
(1) Veterinarske organizacije morajo podatke o opravljenih cepljenjih v skladu s to odredbo vnesti v EPI v skladu s predpisom, ki ureja EPI.
(2) Veterinarska organizacija mora podatke o opravljenem cepljenju (datum in vrsta cepljenja, številko zapisnika o opravljenem cepljenju, naziv in sedež organizacije ter osebno ime veterinarja, ki je cepljenje opravil) vnesti v dnevnik veterinarskih posegov, ki se hrani na gospodarstvu, v skladu s predpisom, ki ureja sledljivost zdravil.
(3) Preventivna cepljenja je treba opraviti s cepivi, ki so lahko v prometu v Republiki Sloveniji v skladu z določbami zakona, ki ureja zdravila.
(4) Če za določeno bolezen ni ustreznega cepiva iz prejšnjega odstavka, se opravi cepljenje s cepivom, ki ima dovoljenje organa, pristojnega za zdravila, za vnos zdravila v Republiko Slovenijo.
(1) Če je za živali, pri katerih se opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave iz te odredbe, predpisana identifikacija in registracija, živali pa niso označene in registrirane na predpisan način, jih je treba označiti in registrirati na predpisan način in o tem obvestiti uradnega veterinarja OU Uprave.
(2) Ne glede na predpise, ki urejajo identifikacijo in registracijo živali, morajo biti živali, pri katerih se izvajajo dela iz te odredbe, razen perutnine, čebel in rib, individualno označene s čipi (podkožni, v ušesnih znamkah ali bolusih), ušesnimi znamkami, biti tetovirane ali označene na način, ki omogoča njihovo nedvoumno prepoznavnost v zvezi z izvedenimi deli oziroma rezultati preiskav iz te odredbe.
Veterinarska organizacija mora vzorce krvi pri posameznih vrstah živali na istem gospodarstvu jemati istočasno za vse preiskave in hkrati opraviti tudi druge predpisane ukrepe iz te odredbe, če niso roki za izvedbo posameznih del iz te odredbe določeni drugače.
Veterinarske organizacije, NVI in druge organizacije, ki se pri svojem delu seznanijo s podatki, pridobljenimi na podlagi te odredbe, morajo osebne podatke, pridobljene pri izvajanju te odredbe, uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Druge podatke, pridobljene pri izvajanju te odredbe, morajo varovati kot poslovno skrivnost in jih brez predhodnega dovoljenja Uprave ne smejo obdelovati.
(1) Rezultate preiskav iz te odredbe mora NVI poslati uradnemu veterinarju OU Uprave, ki je izdal odločbo, s katero je določil rok za izvedbo posameznih del, in veterinarski organizaciji, ki je vzorce odvzela.
(2) Rezultate preiskav iz 28. do 33. člena ter druge alineje prvega odstavka 34. člena te odredbe mora NVI poslati OU Uprave, z območja katerega je bil vzorec poslan, v primeru pozitivnih ali sumljivih rezultatov pa tudi GU Uprave.
Stroški izvajanja sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali iz te odredbe se krijejo iz proračuna Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.
II. PREVENTIVNI UKREPI PRI GOVEDU
(1) Vzorčenje na bovino spongiformno encefalopatijo (v nadaljnjem besedilu: BSE) pri govedu se opravlja v skladu s 1. točko poglavja C priloge X Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L št. 147 z dne 31. 5. 2001, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2015/1162 z dne 15. julija 2015 o spremembi Priloge V k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L št. 188 z dne 16. 7. 2015, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 999/2001/ES).
(2) Laboratorijsko testiranje na BSE je treba opraviti:
– pri vseh govedih, zaklanih v starosti nad 48 mesecev, iz prve in druge alineje točke 2.1. I. dela poglavja A priloge III Uredbe 999/2001/ES; vzorce odvzamejo uradni veterinarji v odobrenih klavnicah za klanje govedi, preiskave pa opravi NVI;
– pri poginulih in usmrčenih govedih v starosti nad 48 mesecev iz točke 3.1. I. dela poglavja A priloge III Uredbe 999/2001/ES; vzorce odvzame NVI v obratih iz točke h) prvega odstavka 24. člena Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 1385/2013 z dne 17. decembra 2013 o spremembi uredb Sveta (ES) št. 850/98 in (ES) št. 1224/2009 ter uredb (ES) št. 1069/2009, (EU) št. 1379/2013 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 86), (v nadaljnjem besedilu: odobreni obrati kategorije 1, ki izvajajo vmesne dejavnosti) in opravi preiskave;
– pri vseh govedih ne glede na starost, kadar gre za sum na BSE; vzorce odvzame NVI v odobrenih obratih kategorije 1, ki izvajajo vmesne dejavnosti, in opravi preiskave; ob vsakem sumu na BSE je treba opraviti tudi potrditvene in ločevalne preiskave, ki jih opravi NVI ali drug laboratorij, ki ga določi GU Uprave.
(3) Za laboratorijsko testiranje iz prejšnjega odstavka se uporabljajo metode in protokoli iz točke 3.1. poglavja C priloge X Uredbe 999/2001/ES in hitri testi iz 4. točke poglavja C priloge X Uredbe 999/2001/ES.
Za vzdrževanje statusa države, uradno proste enzootske goveje levkoze, je treba:
– ob vseh ugotovljenih tumoroznih spremembah pri postmortem pregledu v klavnici vzorce spremenjenih tkiv poslati v nadaljnje histološke preiskave; vzorce odvzame uradni veterinar v klavnici, preiskave pa opravi NVI;
– o vseh ugotovljenih tumoroznih spremembah pri sekcijah poginulih živali obvestiti OU Uprave in vzorce spremenjenih tkiv poslati v nadaljnje histološke preiskave; vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.
(1) Za vzdrževanje statusa države, uradno proste bruceloze, je treba:
– serološko preiskati vzorce krvi vseh govedi, starejših od 24 mesecev, v 20 odstotkih čred; program vzorčenja pripravi Uprava, vzorce odvzamejo veterinarske organizacije, preiskave pa opravi NVI;
– prijaviti primere abortusov govedi, za katere se sumi, da bi lahko bili posledica bruceloze, poslati abortiran material v preiskavo za brucelozo na NVI ter o tem obvestiti uradnega veterinarja OU Uprave.
(2) V čredah iz prve alineje prejšnjega odstavka, ki so uradno proste bruceloze, se preiskava ne opravi na moških živalih, ki so namenjene za zakol. V takem primeru veterinar veterinarske organizacije o tem pisno obvesti uradnega veterinarja OU Uprave, ki odredi, da lahko gredo ta goveda le neposredno v zakol in se ne smejo uporabljati kot plemenske živali.
Za vzdrževanje statusa države, uradno proste tuberkuloze, je treba:
– z intradermalnim tuberkulinskim testom preiskati vsa goveda, starejša od šestih tednov, v 25 odstotkih čred; program vzorčenja pripravi Uprava, intradermalne tuberkulinske teste opravi veterinarska organizacija v skladu s predpisom, ki ureja bolezni živali, najpozneje do 18. novembra 2016;
– odvzeti vzorce spremenjenih pljuč in pripadajočih bezgavk za bakteriološko preiskavo za izključitev okužbe z Mycobacterium bovis v vseh primerih, ko uradni veterinar pri postmortem pregledu ugotovi znake pljučnice pri govedu, starejšem od 30 mesecev; vzorce odvzame uradni veterinar v klavnici, preiskave pa opravi NVI.
(1) Na bolezen modrikastega jezika je treba serološko pregledati vzorce krvi goved v skladu s programom, ki ga pripravi Uprava.
(2) Vzorce odvzemajo veterinarske organizacije, preiskave opravi NVI.
(3) Program entomološkega nadzora za bolezen modrikastega jezika pripravi NVI, potrdi pa ga Uprava. Preiskave opravi NVI.
Če veterinar veterinarske organizacije oceni, da izvedba predpisanih del pri določenem govedu predstavlja nevarnost za izvajalca preiskave oziroma imetnika živali in zato izvedba predpisanih del pri tej živali ni mogoča, mora o tem pisno, z obrazložitvijo, obvestiti OU Uprave.
III. PREVENTIVNI UKREPI PRI DROBNICI
(1) Vzorčenje ovac in koz na transmisivne spongiformne encefalopatije (v nadaljnjem besedilu: TSE) se opravlja v skladu s 1. točko poglavja C priloge X Uredbe 999/2001/ES.
(2) Laboratorijsko testiranje na TSE je treba opraviti:
– pri vseh ovcah in kozah, ne glede na starost, kadar gre za sum na TSE; vzorce odvzame NVI v odobrenih obratih kategorije 1, ki izvajajo vmesne dejavnosti, in opravi preiskave;
– pri najmanj 2500 poginulih in usmrčenih ovcah in 500 poginulih in usmrčenih kozah, starejših od 18 mesecev; vzorce odvzame NVI v odobrenih obratih kategorije 1, ki izvajajo vmesne dejavnosti, in opravi preiskave;
– pri vseh ovcah in kozah, zaklanih v odobrenih klavnicah, starejših od 18 mesecev; vzorce odvzamejo uradni veterinarji v odobrenih klavnicah za klanje ovac in koz, preiskave pa opravi NVI;
– pri usmrčenih ovcah in kozah, ki so starejše od 18 mesecev, v skladu z odločbo uradnega veterinarja OU Uprave v okviru zatiranja klasičnega in atipičnega praskavca v okuženem tropu; vzorce odvzame NVI v odobrenih obratih kategorije 1, ki izvajajo vmesne dejavnosti, in opravi preiskave.
(3) Laboratorijsko testiranje iz prejšnjega odstavka je treba izvesti v skladu z metodami in protokoli iz točke 3.2. in hitrimi testi iz 4. točke poglavja C priloge X Uredbe 999/2001/ES. Ob vsakem sumu na TSE pri drobnici je treba opraviti potrditvene preiskave ter dodatno primerjalno testiranje (diskriminatorni testi) vseh pozitivnih primerov TSE in BSE, če ne gre za atipični praskavec. Preiskave opravi NVI.
(4) Z metodo genotipizacije – A iz priloge, ki je sestavni del te odredbe, je treba določiti genotip prionskega proteina:
– pri ovcah v tropih, kjer se izvaja izkoreninjenje klasičnega praskavca z izločanjem ovac z neodpornimi genotipi na klasični praskavec; vzorce odvzamejo veterinarske organizacije, preiskave pa opravi NVI;
– pri naključnem vzorcu zaklanih ovac, ki izhajajo iz tropov iz prejšnje alineje; naključni vzorec določi Uprava, vzorce odvzamejo uradni veterinarji v odobrenih klavnicah za klanje ovac, preiskave pa opravi NVI;
– odbranim ovnom na testnih postajah, in ovnom, namenjenim za pripust v skladu z rejskim programom; seznam rej in živali, katerim je treba odvzeti vzorce za genotipizacijo, pripravi priznana rejska organizacija v skladu z zakonom, ki ureja živinorejo; vzorce odvzamejo veterinarske organizacije, preiskave pa opravi NVI.
(5) Z metodo genotipizacije – B iz priloge te odredbe je treba določiti genotip pri najmanj 100 naključno izbranih poginulih ali usmrčenih ovcah in pri vseh pozitivnih primerih TSE pri ovcah. Program naključnega vzorčenja pripravi NVI, potrdi pa ga Uprava. Vzorce odvzame NVI v odobrenih obratih kategorije 1, ki izvajajo vmesne dejavnosti, in opravi preiskave.
(1) Za vzdrževanje statusa države, uradno proste bruceloze drobnice, je treba na prisotnost povzročitelja Brucella melitensis serološko preiskati vzorce krvi petih odstotkov drobnice, starejše od šestih mesecev.
(2) Program vzorčenja pripravi Uprava.
(3) Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije, preiskave pa opravi NVI.
(1) Na bolezen modrikastega jezika je treba serološko pregledati vzorce krvi drobnice v skladu s programom, ki ga pripravi Uprava.
(2) Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije, preiskave pa opravi NVI.
IV. PREVENTIVNI UKREPI PRI PRAŠIČIH
(1) Za vzdrževanje statusa države, proste bolezni Aujeszkega, je treba:
– na prašičerejskih gospodarstvih preiskati vzorce krvi prašičev v skladu s programom, ki ga pripravi Uprava; vzorce krvi odvzamejo veterinarske organizacije na gospodarstvih in uradni veterinarji v klavnicah, preiskave pa opravi NVI;
– preiskati merjasce v skladu s programom, ki ga pripravi Uprava; vzorce krvi odvzamejo veterinarske organizacije, preiskave pa opravi NVI.
(2) Vzorce krvi iz tega člena je treba odvzeti najpozneje do 1. decembra 2016.
Na prisotnost virusa klasične prašičje kuge se preišče en odstotek poginjenih prašičev, ki jih zbira veterinarsko-higienska služba (v nadaljnjem besedilu: VHS). Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI v skladu s programom, ki ga pripravi Uprava.
Vzorce iz prejšnjega člena se preišče tudi na prisotnost virusa afriške prašičje kuge.
V. PREVENTIVNI UKREPI PRI PERUTNINI
(1) Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti vso perutnino, razen vodne perutnine, na gospodarstvih, ki se nahajajo v strnjenih naseljih okrog gospodarstev iz prve alineje prvega odstavka 25. člena te odredbe.
(2) Cepljenje iz prejšnjega odstavka opravijo veterinarske organizacije.
(1) Proti atipični kokošji kugi morajo biti poleg perutnine iz prejšnjega člena imune tudi:
– jate kokoši, piščancev, puranov, japonskih prepelic in pegatk na gospodarstvu, ki ima skupaj nad 350 teh živali;
– matične jate fazanov in jerebic;
– reje nojev.
(2) Kontrola imunosti na atipično kokošjo kugo se v jatah iz prejšnjega odstavka opravi:
– v matičnih jatah kokoši: en hlevski vzorec (20 vzorcev krvi) iz vsakega hleva vsakih šest tednov;
– v jatah nesnic konzumnih jajc: en hlevski vzorec (20 vzorcev krvi) iz vsakega hleva pri starosti ne manj kot 18 tednov oziroma pred razselitvijo;
– v jatah pitovne perutnine: en hlevski vzorec (20 vzorcev krvi) v vsakem objektu reje z več kot 350 živalmi iz prejšnjega odstavka; preiskave se opravi na eni vselitvi v letu;
– v matičnih jatah fazanov in jerebic: enkrat letno na gospodarstvih, ki so vključena v program iz 26. člena te odredbe.
(3) Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije, preiskave pa opravi NVI.
(1) Sistematični nadzor na aviarno influenco se izvaja v skladu s programom, ki ga pripravi Uprava. Vzorce krvi odvzamejo veterinarske organizacije, preiskave pa opravi NVI.
(2) Vzorce iz tega člena je treba odvzeti najpozneje do 1. decembra 2016.
VII. PREVENTIVNI UKREPI PRI KOPITARJIH
(1) Na infekciozni metritis kopitarjev (CEM) je treba v času od 15. avgusta do 31. decembra dvakrat v razmaku sedmih dni pregledati žrebce na pripustnih postajah.
(2) Preiskave opravi NVI na vzorcih predsemenske tekočine ali semena žrebcev in genitalnih brisov prepucija, uretre in fosse urethralis, ki jih zagotovi imetnik oziroma skrbnik živali.
VIII. PREVENTIVNI UKREPI PRI RIBAH
(1) Na virusno hemoragično septikemijo in infekciozno hematopoetsko nekrozo je treba v skladu s programom, ki ga pripravi Uprava, preiskati plemenske jate postrvi in lipanov.
(2) V ribogojnicah, ki dajejo v promet oziroma trgujejo z živimi ribami, je treba v skladu s programom, ki ga pripravi Uprava, na bolezni iz prejšnjega odstavka enkrat letno preiskati organe rib dovzetnih vrst.
(3) NVI opravi klinični pregled, odvzame vzorce in opravi preiskave iz tega člena.
IX. PREVENTIVNI UKREPI PRI ČEBELAH
(1) Na hudo gnilobo čebelje zalege in tropilelozo je treba pregledati čebelje družine v skladu s programom, ki ga pripravi Uprava.
(2) Klinične preglede, odvzem vzorcev in preiskave iz prejšnjega odstavka opravi NVI.
(1) Čebelnjake je treba pregledati na prisotnost malega panjskega hrošča v skladu s programom, ki ga pripravi Uprava.
(2) Klinične preglede, odvzem vzorcev in preiskave v skladu s programom iz prejšnjega odstavka opravi NVI.
X. PREVENTIVNI UKREPI PRI DIVJADI IN PROSTOŽIVEČIH ŽIVALIH
(1) Za zatiranje stekline izvajalec peroralnega cepljenja lisic izvede cepljenje v skladu s programom, ki ga pripravi Uprava.
(2) Na prisotnost virusa stekline je treba pregledati:
– uplenjene lisice v skladu s programom Uprave;
– vse najdene poginule in povožene lisice, ki jih pobere VHS.
(3) V skladu s programom, ki ga pripravi Uprava, je treba lisice, poslane v preiskavo na steklino iz prve alineje prejšnjega odstavka, pregledati tudi na prisotnost protiteles proti virusu stekline, določiti titer protiteles ter jim odvzeti spodnjo čeljust za preiskavo na prisotnost biomarkerja in določitev starosti.
(4) Dokler je celotno ozemlje Republike Slovenije v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline, določeno kot okuženo s steklino, morajo veterinarske organizacije sprejeti vse uplenjene lisice, ki jih lovci dostavijo v veterinarsko organizacijo, tudi če niso namenjene za preiskavo na steklino, in jih oddati VHS.
(5) Veterinarske organizacije morajo uplenjene lisice iz drugega odstavka tega člena oddati VHS za nadaljnje preiskave na steklino skupaj s spremnim obrazcem, ki ga izpolni uplenitelj in je dostopen na spletni strani Uprave. Če lisice niso opremljene s spremnim obrazcem, se jih ne pošlje v preiskavo.
(6) Spremni obrazec iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
– podatke o uplenitelju (osebno ime, ime lovske družine oziroma lovišča s posebnim namenom, telefon);
– podatke o živali (vrsta živali, datum uplena/najdbe, starost, podatke o odstrelu/najdbi, kontakti z drugimi živalmi, ljudmi ipd.);
– podatke o lokaciji odstrela oziroma najdbe (redni odstrel, najdba poginjene/povožene/odstrel na dvorišču, ime lovske družine oziroma lovišča s posebnim namenom, revir, koordinate ipd.);
– podpis uplenitelja;
– potrdilo veterinarske organizacije o prevzemu diagnostičnega materiala.
(7) Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.
(1) V skladu s programom, ki ga pripravi Uprava, je treba odvzeti vzorce krvi in bezgavk odstreljenih divjih prašičev in jih preiskati na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi in afriški prašičji kugi ter na tuberkulozo (M. bovis).
(2) Na prisotnost bolezni iz prejšnjega odstavka je treba preiskati tudi vse najdene poginule in povožene divje prašiče, ki jih pobere VHS.
(3) Vzorce krvi in bezgavk odvzamejo lovci lovskih družin in lovišč s posebnim namenom v skladu s programom Uprave, vzorce poginulih in povoženih živali pa odvzame NVI. Preiskave opravi NVI.
(1) Sistematični nadzor na aviarno influenco pri prostoživečih pticah se izvaja v skladu s programom, ki ga pripravi Uprava.
(2) Vzorce v skladu s programom iz prejšnjega odstavka odvzamejo izvajalci nalog zatočišč za živali prostoživečih vrst in NVI.
(3) Preiskave opravi NVI.
XI. SISTEM ZGODNJEGA ODKRIVANJA BOLEZNI ŽIVALI
(1) V okviru zagotavljanja sistema zgodnjega odkrivanja bolezni se izvajata:
– kategorizacija gospodarstev glede na stopnjo biovarnosti in
– ugotavljanje vzroka pogina.
(2) Biovarnost iz prve alineje prejšnjega odstavka je sistem ukrepov na gospodarstvu za zmanjševanje tveganja vnosa povzročiteljev bolezni ter njihovega širjenja v reji.
(3) Kategorizacija gospodarstev glede na stopnjo biovarnosti iz prve alineje prvega odstavka tega člena se izvaja v skladu s programom, ki ga pripravi Uprava.
(4) Ugotavljanje vzroka pogina iz druge alineje prvega odstavka tega člena se izvaja v skladu s programom, ki ga pripravi Uprava, preiskave pa opravi NVI.
XII. PREVENTIVNI UKREPI PRI VEČ VRSTAH ŽIVALI
(1) Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti za bolezen dovzetne živali na območjih vraničnega prisada in za bolezen dovzetne živali, ki se krmijo s krmo, ki izvira s teh območij, oziroma se ženejo na pašo na območja vraničnega prisada. Območje vraničnega prisada je območje, na katerem je bil v zadnjih 50 letih uradno potrjen primer vraničnega prisada. Seznam območij vraničnega prisada je objavljen na spletni strani Uprave.
(2) Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne, preden se živali ženejo na pašo, oziroma vsaj tri tedne pred začetkom krmljenja živine s krmo, ki izvira z območij vraničnega prisada.
(3) Cepljenje iz prejšnjega odstavka opravijo veterinarske organizacije.
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 344-7/2015
Ljubljana, dne 22. decembra 2015
EVA 2015-2330-0147
Mag. Dejan Židan l.r.
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
