Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) in 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 10. redni seji 16. decembra 2015 sprejel

Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Dobrova - Polhov Gradec za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.

Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:

– državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1. 7. 2014 str. 1–75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014);

– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 9–17, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013);

– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1–8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013);

– druge ukrepe.

Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dobrova - Polhov Gradec (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.

Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in subvencioniranih storitev.

Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:

(1) "MSP" ali "mikro, malo in srednje podjetje" pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;

(2) "skupina in organizacija proizvajalcev" pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;

(3) "enotno podjetje" pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:

a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,

b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,

c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,

d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja,

e) podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje;

(4) "podjetje v težavah" pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;

(5) "kmetijsko gospodarstvo" pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;

(6) "kmetijski sektor" pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;

(7) "nekmetijske dejavnosti" pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju EU (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode);

(8) "nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva" (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je za kmetijsko gospodarstvo pooblaščena ali upravičena, da vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;

(9) "član kmetijskega gospodinjstva" pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;

(10) "mladi kmet" pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;

(11) "kmetijski proizvod" pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;

(12) "primarna kmetijska proizvodnja" pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;

(13) "predelava kmetijskih proizvodov" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;

(14) "predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe;

(15) "trženje kmetijskih proizvodov" pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;

(16) "živila" pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta;

(17) »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(18) "slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami," pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi:

a) predhodnega triletnega obdobja ali

b) triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;

(19) "opredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;

(20) "neopredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;

(21) "neproizvodna naložba" pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;

(22) "nezahtevna agromelioracija" je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč;

(23) "stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemi kakovosti" pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi odhodke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme kakovosti;

(24) "začetek izvajanja projekta ali dejavnosti" pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;

(25) "intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(26) "standard Unije" pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;

(27) "naložbe za skladnost s standardom Unije" pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije.

Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma ukrepov:

Vrste pomoči	Ukrepi:
Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)	UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) UKREP 2: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja (21. člen in 38. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013)	UKREP 5: Podpora društvom na področju primarne kmetijske proizvodnje
De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)	UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis Ukrep 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja UKREP 8: Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de minimis)
Ostali ukrepi občine	UKREP 9: Enkratna pomoč dijakom in študentom kmetijskih šol

Upravičenci do pomoči so:

– pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po členih 21 in 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primerih ukrepov po členih 38 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju, s sedežem na območju občine;

– pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih in ima sedež na območju občine;

– registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju primarne kmetijske proizvodnje in ustrezajo kriterijem v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1408/2013 ter imajo sedež na območju občine;

– dijaki in študentje programov kmetijstva in gozdarstva, ki so člani kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine.

Pomoči za izvajanje ukrepa 2 iz 5. člena tega pravilnika, ki so namenjene upravičencem iz prve točke prvega odstavka tega člena v obliki subvencioniranih storitev, se izplačajo izvajalcem storitev (prejemniki pomoči), ki so ustrezno registrirani za opravljanje storitev.

Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:

– naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;

– podjetja v težavah;

– upravičenci, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine.

Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:

– pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

– pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv.

Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa oziroma javnega naročila, objavljenega skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in javnega naročanja.

V javnem razpisu oziroma naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev, kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.

Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku, se podrobneje določijo v javnem razpisu oziroma javnem naročilu.

Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.

Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

– naziv, sedež in velikost podjetja,

– opis projekta ali dejavnosti,

– datum začetka in zaključka projekta,

– lokacijo projekta ali dejavnosti,

– seznam upravičenih stroškov,

– vrsto (nepovratna sredstva),

– znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter

– izjave vlagatelja:

a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter

b) glede izpolnjevanja pogojev 7. člena tega pravilnika.

O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba.

Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna.

Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.

Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti sklepa.

Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:

– dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),

– druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma naročilom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi …).

Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 13. do vključno 16. tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v členih 14., 21., 28., 29. in 38. Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.

Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.

Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.

Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.

UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)

Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:

– izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;

– izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;

– vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.

Pomoč se ne dodeli za:

– naložbe za skladnost s standardi Unije;

– investicije, ki se izvajajo izven območja občine;

– investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU;

– za že izvedena dela;

– stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;

– nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;

– zasaditev letnih rastlin;

– dela v zvezi z odvodnjavanjem;

– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;

– obratna sredstva.

Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:

Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev,

Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.

Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.

Upravičeni stroški:

– stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih;

– stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala);

– stroški nakupa nove ali rabljene kmetijske mehanizacije;

– stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij;

– stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku, z izjemo namakalnih naprav;

– stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže …);

– stroški postavitve ali obnovitve sadnega ali drugega trajnega nasada;

– stroški nakupa računalniške programske opreme.

Upravičenci do pomoči so:

– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alineje 6. člena tega pravilnika.

Pogoji za pridobitev:

– gradbeno dovoljenje za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno, oziroma druga ustrezna dokumentacija;

– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;

– presoja vplivov na okolje za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14. (5) člena Uredbe 702/2014;

– predložitev oddane zbirne vloge v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;

– naložba se izvaja na območju občine;

– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

Intenzivnost pomoči:

– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.

Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 2.500 EUR.

Vlogo za pomoč v okviru tega podukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.

Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč (nezahtevne agromelioracije) in pašnikov.

Upravičeni stroški:

– stroški izdelave načrta kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);

– stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;

– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;

– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.

Upravičenci do pomoči:

– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alineje 6. člena tega pravilnika.

Pogoji za pridobitev:

– dokumentacija za izvedbo naložbe (kopija katastrskega načrta in program del …);

– predračun stroškov s popisom del;

– predložitev oddane zbirne vloge v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;

– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe, da vlagatelj ali njegovi družinski člani niso lastniki zemljišča;

– naložba se izvaja na območju občine;

– drugi pogoji, opredeljeni z razpisom.

Intenzivnost pomoči:

– do 50 % upravičenih stroškov.

Najvišji skupni znesek pomoči lahko znaša do 2.500 EUR.

Vlogo za pomoč v okviru tega podukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.

UKREP 2: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja (21. člen in 38. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)

Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju.

Pomoč se ne dodeli za:

– usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov.

Upravičeni stroški:

– stroški za izobraževanje, usposabljanje in informiranje ter izvajanje delavnic.

Upravičenci do pomoči:

– nosilci in družinski člani kmetijskih gospodarstev, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine.

Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja:

– pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja.

Prejemnik pomoči:

– pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja.

Pogoji za pridobitev:

– dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti;

– program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom stroškov;

– drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom.

Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila.

Če dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti.

Intenzivnost pomoči:

– do 100 % upravičenih stroškov.

UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)

Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov:

– naravnih nesreč;

– slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami in

– drugih slabih vremenskih razmer;

– bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter

– zaščitenih živali.

Pomoč:

– ne sme ovirati delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev,

– ni omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupna podjetij,

– ni pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v zadevni državi članici.

Zavarovanje:

– krije le stroške za nadomestitev izgub iz prvega odstavka tega člena;

– ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje.

S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka.

Upravičeni stroški:

– strošek zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.

Upravičenci do pomoči:

– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alineje 6. člena tega pravilnika in imajo sedež na območju občine, ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto.

Pogoji za pridobitev:

– veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja.

Intenzivnost pomoči:

– do 20 % upravičenih stroškov. Pomoč skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65 % stroškov zavarovalne premije.

UKREP 4:Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)

Cilj pomoči je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih.

Upravičeni stroški:

– stroški naložbe v opredmetena sredstva (stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del).

Upravičenci do pomoči:

– kmetijska gospodarstva, lastniki objektov nepremične kulturne dediščine, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alineje 6. člena tega pravilnika.

Pogoji za pridobitev:

– stavba mora biti vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo;

– ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, kolikor je le-to potrebno;

– ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;

– objekt, ki je predmet ureditve, mora biti v lasti nosilca ali članov kmetijskega gospodarstva;

– naložba se izvaja na območju občine;

– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

Intenzivnost pomoči:

– do 60 % upravičenih stroškov.

Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči na posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 2.500 EUR.

De minimis pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 se uporablja za pomoč dodeljeno podjetjem dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji, razen za:

– pomoči določene na podlagi cene ali količine proizvodov danih na trg;

– pomoč za dejavnosti povezane z izvozom dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

– pomoči, ki se dodelijo pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi.

Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.

Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.

Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013) ne sme preseči 15.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.

Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1407/2013, se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 1407/2013.

Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45; v nadaljnjem besedilu: z Uredba Komisije (EU) št. 717/2014/EU) uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 717/2014.

Pomoč de minimis dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013, se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Unije.

Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, se lahko kumulira z drugo pomočjo de minimis, dodeljeno za dejavnosti v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 ali Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013 ali Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 ali Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014.

Cilj pomoči je razvoj dejavnosti društev, ki delujejo na področju primarno kmetijsko proizvodnjo.

Upravičeni stroški:

– stroški kotizacije za tečaje, seminarje, predavanja, ki so vsebinsko vezani na dejavnosti primarne kmetijske proizvodnje;

– stroški nastopa na sejmih, katerih vsebine nastopov so vezane na dejavnosti primarne kmetijske proizvodnje;

– stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede, vezane na dejavnosti primarne kmetijske proizvodnje.

Upravičenci do pomoči:

– društva, ki delujejo na področju kmetijstva in imajo sedež v občini.

Pogoji za pridobitev sredstev:

– predračun za stroške, za katere se uveljavlja pomoč;

– stroški, ki nastanejo za udeležence, ki nimajo stalnega bivališče v občini niso upravičeni;

– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

Intenzivnost pomoči:

– do 50 % upravičenih stroškov.

Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz četrtega odstavka 17. člena tega pravilnika.

Prejemnik mora k vlogi predložiti:

– pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;

– pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške, da občina lahko zagotovi, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;

– seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;

– izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določila petega in šestega odstavka 17. člena tega pravilnika.

Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika:

– da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013),

– o odobrenem znesku de minimis pomoči.

Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:

– ribištva in akvakulture;

– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;

– predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:

a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;

b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.

Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.

Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.

Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.

Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.

Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.

Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.

Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.

Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 EUR).

UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis

Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.

Upravičene naložbe:

– predelava primarnih kmetijskih proizvodov, gozdnih sadežev in zelišč;

– predelava gozdnih lesnih sortimentov;

– prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij;

– turizem na kmetiji;

– dejavnosti povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami in izdelki;

– vzreja in predelava vodnih organizmov;

– dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki.

Upravičeni stroški:

– stroški izdelave projektne dokumentacije;

– stroški gradnje ali obnove objekta;

– stroški nakupa opreme in naprav.

Upravičenci do pomoči:

– kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, katerih naložba se izvaja na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec.

Pogoji za pridobitev sredstev:

– dovoljenje za opravljanje dejavnosti ali dokazilo o registraciji dejavnosti ali drug ustrezen dokument;

– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;

– dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi;

– naložba se izvaja na območju občine;

– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

Intenzivnost pomoči:

– do 50 % upravičenih stroškov.

Najvišji znesek dodeljene pomoči je 5.000 EUR.

Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 21. člena tega pravilnika.

Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje.

Upravičeni stroški:

– stroški kotizacij in šolnin za tečaje, seminarje, in predavanja povezana z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;

– stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;

– stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.

Pomoč se ne dodeli za:

– usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov.

Upravičenci do pomoči:

– nosilci in družinski člani kmetijskih gospodarstev, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine.

– društva, ki delujejo na področju kmetijstva in imajo sedež v občini.

Pogoji za pridobitev sredstev:

– račun in dokazila o plačilu stroškov za katere se uveljavlja pomoč;

– program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji;

– predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov;

– drugi pogoji opredeljeni z javnim razpisom.

Intenzivnost pomoči:

– do 50 % upravičenih stroškov.

Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 21. člena tega pravilnika.

Upravičeni stroški:

– stroški prevoza, stroški vstopnin, organizacija in vodenje strokovnih ogledov povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.

– stroški za izobraževanje, usposabljanje in informiranje, izvajanje delavnic ter predstavitvenih dejavnosti.

Upravičenci do pomoči:

– nosilci in družinski člani kmetijskih gospodarstev, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine.

Izvajalci storitev:

– pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v izvedbe strokovnega ogleda.

Prejemnik pomoči:

– nosilci in družinski člani kmetijskih gospodarstev, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine.

Pomoč se izplača:

– izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja.

Pogoji za pridobitev sredstev:

– dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti;

– program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom stroškov;

– drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom.

Intenzivnost pomoči:

– do 100 % upravičenih stroškov.

Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 21. člena tega pravilnika.

UKREP 8: Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de minimis)

Cilj pomoči je izboljšanje konkurenčnosti gozdarstva, razvoj novih proizvodov ter uvajanje novih proizvodnih tehnologij in izboljšanje varnosti pri delu v gozdu.

Upravičeni stroški:

– stroški gradnje in rekonstrukcije gozdne vlake;

– stroški nakupa in dobave nove in rabljene opreme.

Upravičenci do pomoči:

– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine.

Pogoji za pridobitev sredstev:

– naložba se izvaja na območju občine;

– kmetijsko gospodarstvo mora imeti v lasti ali najemu najmanj 5 ha gozda;

– drugi pogoji določeni z javnim razpisom.

Intenzivnost pomoči:

– do 50 % upravičenih stroškov.

Najvišji znesek dodeljene pomoči je 2500 €.

Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 20. člena tega pravilnika.

Prejemnik mora k vlogi predložiti:

– pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;

– pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške, da občina lahko zagotovi, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;

– seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;

– izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določila petega in šestega odstavka 17. člena tega pravilnika.

Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika:

– da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013),

– o odobrenem znesku de minimis pomoči.

Cilj pomoči je spodbujati mlade, da se odločajo za šolanje na kmetijskih šolah, s čemer želimo doseči boljšo izobrazbeno strukturo na kmetijah.

Upravičenci do pomoči:

– dijaki in študentje kmetijskih in gozdarskih šol ali univerz, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z nosilcem kmetijskega gospodarstva.

Pogoji za pridobitev pomoči:

– kmetijsko gospodarstvo, katerega član je upravičenec, mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev;

– uspešno zaključeno šolanje v preteklem šolskem letu;

– redno vpisan v srednješolski ali univerzitetni program kmetijskih in gozdarskih smeri, v tekočem šolskem letu programov;

– enkratna pomoč se ne izplača dijakom in študentom, ki niso vpisani v kmetijske šole;

– dijaki in študentje ponovno vpisani v isti letnik in študentje, ki izgubijo status, do pomoči niso upravičeni.

Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:

– izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije;

– kopijo zadnjega šolskega spričevala;

– potrdilo o katastrskem dohodku prosilca;

– potrdilo o višini prejemanja štipendije (če jo prosilec prejema).

Intenzivnost pomoči:

– enkratna pomoč do višine 450 € na dijaka in študenta v tekočem šolskem letu.

Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziromajavnem razpisu,spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.

V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:

– da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;

– da prejemnik pomoči aktivnosti ne izvede;

– da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;

– da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.

V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.

Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.

Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.

Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dobrova - Polhov Gradec za programsko obdobje 2008–2013 (Uradni list RS, št. 25/08).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja do izteka programskega obdobja 2015–2020.

Določbe tega pravilnika se v delu, ki se nanaša na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi obvestila župana v Uradnem listu Republike Slovenije (občinskem glasilu) o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.

Uradni list RS, št. 106/2015 z dne 30. 12. 2015

4348. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dobrova - Polhov Gradec za programsko obdobje 2015–2020, stran 13959.